Za poduk in kratek čas. Magjari v Središču. Eer 7ladiui listi še niso objavili natančniaih poro6il od telegramov o bojib v boaenski Erajini, ne moremo skončati dnes pričetega seatavka o zadnjih bojib v Bosni. Priobcimo pa dobro došel dopis, ki nas spominja, kako so turkoljubni Magjari leta 1848 razsajali na štajersko-ogerski meji. Dopis se glasi: nMagjar pride!" tak glas se je meseca sept. 1. 1848. raznesel po celem Srediacu in Ijud8tvo prestrašeno ni vedelo, kam bi zbežalo in kje kaj poskrilo. Platno, blazine in druge re6i so zavlekli v pivnice in druge skrivne shrambe, še cel6 turn Srediake kapele so natlačili z blazinami; meao in zabelo so v tunjab zakopali. Ženske, že od narave bolj boječe, so z otroki pobegnole v gorice, le možje — narodna straža ,,nacijonalgarda" pod ,,generalom" Karničuikom, takratnim školnikom, je 8 puškami na ramab, korakala po varoških ulicab, pa kaj, da se je tudi ona iz rstiperia6a" plabo proti ,,lipju" ozirala: pride li že Magjar, da še o pravem času puake poskrije in pete odnese. September mine, tudi oktober preteče, pa Magjara še ni. Žene pridejo z otroki iz vinogradov domu, vse, kar je bilo skritega in zakopanega, pride zopet na svetlo, tudi nnacijonalgarda" prosteje dilia ter se drtiži z vojaki, ki so prišli stražit Središ6a ob meji; vse je korajžno in Magjar skoraj cel6 pozabljen. Dne 7. nov. se pomaknejo vojaki v Ornmž in Veliko nedeljo nazaj, ter še narodni straži v Srediači n^arocijo, naj 8traži, da Magjar celo nenadama na Stajersko ne pride. Pa ni še se začelo 8. uov. prav daniti in so ljudje ravno vstajali, priropotajo nekteri brkasti vojaki z nastavljenim bajonetom v biše in preiskavajo vse kote in luknje rekoč: ,,Wo ist der Illyr? (Ede je Ilir?) Toda Ilira ni bilo vec; den poprej je odrinol v Ornauž. In zdaj je slišati, ceravno je deževalo in lilo, kakor o Noetovih 6asib, po cesti rožljanje in ropotanje in po Središča gre od ust do ust le eden glas: rMagjar je tu". In res! Bila ga je precejsnja množina: naprej pešči, za njimi konjeniki in za temi kanonirji nz gore6imi luntami" in spet peači in tako naprej v treh vrstah. Široka cesta je bila od pete do devete ure ogerskib vojakov polna in natlačena. Poča8i se pomika cela truma proti Ormužu, ljudje pa celo prestrašeni se skrivajo po parmab in akednjib, gospodarji dirjajo s konji v šume in v ,,mejarš6ak", ženske vla6ijo blazine in pobištvo v pivnice, zakapljejo tunje in akrinje, zavažajo okna in vrata pivnicam ; zopet drugi pozaprejo hiae in grejo rna marofa — le tu in tam še kdo preBtrašen skoz okno luka, ,,nacijonalgarde" pa ni videti nikjer. Okolj poldne se zasliši iz Ormuža streljanje, kakor bi kdo orehe osipaval, vmes pa so atraano bobneli kanoni. črez kratek čas pa je vse spet potihnilo; Magjar se je vrnil nazaj proti Središču. In zdaj so kradli in ropali po Puaencih, Frankovcib, Obiežu, Grabah in Srediaču, kjer in kar ae je le dalo : meso in kruh, sir in vino, purane, gosi in race, cele panje strdi. Nekteri bo morali vpreči 7ole in jim naropano blago peljati 7 Medjimuvje, kamor so divjaki iz Loperžič seboj vlekli tudi nekega starega dedeka z dolgimi, sivimi lasrai in z dolgo čoho, 6ea, dajellirec; ae le v Eaniži so spoznali, da je Štajerec in starček je smel spet na svoj dom. Smešničar 47. Srboriti fantje so nekemu vašcanu hotli po noči slamnatega deda na strebo postaviti. Najdrzniši ga nese ua strebo. Ali to6no v tem trenutku, ko misli deda postaviti, vlomi se pod njim piravo strešje, fant telebne na dile, prekrhne dilske dveri in priropo5e po ,,štengah" pred hišne dveri gospodarja. Ta se pa jezen zažene v neproaenega obiskovalca, mu pošteno prešteje rebra, laai skodra in oboja ušesa znatno nategne! J. D.