500
I. K.:
RODBINSKI PRIIMKJ IZ RASTLINSKIH IMEN.1)
ri evropskih narodih je med rodbinskimi imeni tudi mnogo takih, ki so vzeta iz rastlinstva, Taki priimki iz botanike so na primer pri Čehih, Vosvka, Vrba, Chvojka, Vorišek, Malina, Konvalinka (= Smarnica), Safranek (= Zafranček), Voves, Stoklasa, Cibulka, (= Čebulica) i. t. d. Med Srbi ali Hrvati so v rabi priimki kakor Groz-danič, Narandžič, Peruničič, Ružič, Rakitič, Pšeničič, Trendafilovič, Višnjič, Travica i. dr. V poljščini nahajamo botanične priimke Wierzlowski, Orzeszko, Malinovvski, Cibul-ski itd.
A ne samo Slovani, marveč tudi Germani ljubijo rodbinske priimke iz rastlinstva; dosti Nemcev se piše Pirker (= Brezar), Bucher, Buchberger, Eichler, Fichte, Kirschenhofer, Weidinger, Rettig, Pilz, Hopfen, Kronawetter, Haberl, Lindner itd. Tako je tudi pri romanskih narodih, potem pri Grkih in Mažarih. Tudi po slovenskih deželah je vse polno takih priimkov, ki imajo svoj izvir v rastlinstvu. V naslednjih vrsticah jih navajam v abecednem redu ter pristavljam kraje, v katerih so dotični priimki običajni. Dobro mi je služila Cilenškova knjiga „Naše škodljive rastline".
1.   AGREŽ, AGREŠ, Št. = ribes grossularia, kosmato grozdjiče.
2.   AJDIŠČEK, AJDIŠEK, D. AJDO(V)NIK, Št., AJDNIK, Št., D., iz „ajda".
3.   AJDOVEC, Gor. (v Kamniku že pred 1. 1700.) = kiselica, rumex acetosa.
4,   ANCELJ, G., ANZELJ, D., ANZELJC, N., ANZELC, N., G., ANZIL, Pri m., ANZLIN, D. = modrica, dretrh, modriš, centaurea cvanus. Podlaga je nemško ime Hansel.
5.   APARNIK, G., Št. (že 1. 1588. na Gor. APPARNICK) = oparnik, prunus spinosa, črni trn.
6.   APIH, G., Kor., D. = opih = 1) peter-šilj, 2) zelena, 3) ranunculus, zlatica.
7.   ASELNIK, Kor. = aselnjak, daplme mezereum ?
8.   AVSEC, D., N., Št., AVSENIK, -NEK, D., G. (na G. že 1. 1588.), AVSENAK, Staj, OVSENEK, -IK, N., D., G. (na G. že 1. 1630.), OVSEC, D., 0(V)SENJAK, Štaj., pokvarjeno VESENJAK, Št., OSENK, OVSENAR, Ljublj. — vse iz „oves".
9.   BABNIK, G., Štaj. = salvia verticillata (pa tudi = babjak).
10.   BEKAR, Pr., iz „beka" = salis vimi-nalis
11.   BEZGOVŠEK, Št., BEZOVEC, ljublj. okol., BEZOVNIK, Kor., BEZOVLJAK, G. (že 1. 1630.). BESEK (beri: BEZEG), Ljublj., BEZEG, Štaj. — vse iz „bezeg", tudi „bez" in „beza".
12.   BLATNIK, Št., G., D., Kor. (v Kranju že v začetku XVIII. stol.) = nuphar luteum.
13.   BOBEK, D. (že v XVI. stol.) BOBAC v Reziji, BOBIČ, D., BOBIK Št, BOBOVŠEK, D. (v Krškem že 1. 1619.) iz „bob".
14.   BOLKA, BOLJKA, G., BOLČINA, N., BOLČIČ, Pr.: boljka, Ruch gras, anthozanthum odoratum.                                            (DALJE.)
•) Kratice:   D. = Dolenjsko. —   N. = Notranjsko. Pr. = Primorsko. — Kor. = Koroško. — Og. = Ogrsko.
G. = Gorenjsko.  —  Št. = Štajersko. —
562
RODBINSKI PRIIMKI IZ RASTLINSKIH IMEN.
(DALJE.)
15.   BORČIČ, Prim., BOROVNJAK, Og., BORIČ, N., BORIŠEK, D., PODBORŠEK, G., BOROVINŠEK, Staj., BOREC, G., BORNIK, Kor., BORIN, Št., BOROVNIK, Št, Kor., BO-ROVIČ, Št., BORKO, Št. : bor, Fohre.
16.   BOROVNIČAR, Pr. : borovnica.
17.   BRENK, Št., BRENKOVIČ, Št., BREN-ČiČ, Št., BRENKO, Št. : brenk, 1) neka trta, 2) sorbus aria.
18.   BRESKVAR, D. : breskev.
19.   BREZAR, G., BREZIČ, N., BREŽIC, N., BREZEC, G., N. (že 1. 1792. „Bresez" v Senožečah), BREZNIK, G., Št., Kor., BREZO-VEC, Pr., BREZOVSEK, Št., BREZOVSCIK in BREZAVŠČEK, Pr., BREZOVNIK, Št., BRE-ZOVAR, G., BREZNIKAR, D., Št., Kor., POD-BREZNIK, ZABREZNIK, Št. —: breza.
20.   BRINAR, Št., BRINOVŠEK, Št., BRINJ-ŠEK, BRINŠEK, D , G , BRINOVEC, N., Št., BRINEK, Dol., BR1NJEVEC, Staj., - : brina = 1) iuniperus, 2) smreka.
21.   BUČAR, D., Št., ponemč. WUTSCHER, Ljublj., BUČOVNIK, Kor., BUČAN, G., BU ČEVEC, D., BUČNIK, Št. : buča.
22.   BUKOVEC, BUKOVC, BUKOVIC, ponemč. BUKOWITZ, G., D., Pr. (v Poljanah na Gor. že okoli 1. 1560.), BUKOVNIK, Št., G., BUKŠEK in BUKOŠEK, Staj., BUKŠIČ, Dol., BUKVIČ, Ljublj., BUKOVIC, Št., BUKOVŠEK, D. — : bukev.
23.   BUŠPAR, Kor. = pušpan ali zelenika, buxus sempervirens.
24.   CEROVŠEK, G., CERJAK, N., Št.: cer, quercus cerris. CERAR, G , CIRAR, Št., menda nima nič sorodnega s cerom, marveč je = tur-dus viscivorus, Misteldrossel.
25.   CVETEK, G., CVETKO, N., Št., CVET-KOVIČ, Og., B. Kr. (že okrog leta 1700. v Vinici), CVETNIČ, N., Pr., CVETAŠ, B. Kr. (v Vinici leta 1727.), CVITNIK, Kor., CVET, N. —: cvet.
26.   ČEBUL, -ULJ, Gor., Kor., ponemčen TSCHEBULL, Št., ČEBULAR, Št., Kor., ŽBU-ELC, Pr., poital. SBUELZ — : čebula.
27.   ČESEN, ČEŠENJ, N., ČESNIK, Notr., Pr.   —: česen.
28.   ČEŠAREK, D., SEŠARK, Lj., ponemč. SCHESCHARG —: češarek.
29.   ČIMŽAR, G., ČREMOŠNIK, -OŽNIK, Št. — : čitnž, čremsa, čremha, čremoš, prunus padus. Morda spada semkaj tudi ČEMAŽAR, G., Pr.
30.   ČEŠNOVAR, Notr., ČEŠNIK, Ljublj. ČREŠNIK, Kor., Št., ČREŠNAR. Št. -: č(r)eš-nja.
31.   DETELJA, DETELA, DETTELLA, DE-TELLA, G., D. (v Rudolfovem že leta 1515.), DETELIČ, Št. — : detelja.
32.   DOBERŠEK, Št., DOBNIK, Št., DOB-NIKAR, G., DOBOVŠEK, G. (že 1. 1752. na G.)  — : dob = hrast, dialekt, dober.
33.   DERMOTA, DRMOTA, G. : dremota = galium vernum.
34.   DERNOVŠEK, Št. (že 1. 1660. DER-NOVSCHEK v Kamniku, 1. 1691., DERNOU-SHIK v Ljubljani), DRNOVŠČEK, -IK, Pr., G —  iz „drn", mogoče pa tudi iz „dren".
35.   DRENIK, D., N. (že 1. 1515. DRENIG Juri v Rudolfovem ati Novem mestu), tudi DRENEK, N., DERNIKOVIČ, Št. - iz „dren" = cornus mascula.
36.   DRNULEC, DRNULJEC, D. : drenulja, drnulja.
37.   ERMAN, Št. : rman = achillea mille-folium. Tudi HERMAN, Št.
38.   ERŽEN, RŽEN, REŽEN, G., Kor., ER-ŽENEC, G. (1. 1560), rž, prid. ržen.
39.   FIGAR, N., FIGELJ, Pr. — iz „figa".
40.   FORMENTIN, Pr. (Že 1. 1556.), FER-MANTIN, Lj. — iz formenta (laškega izvira) = turščica.
41.   FIOLIČ, Št. — iz fijolca = vijolica.
42.   GABER, Št., GABREjNA, N., GABERC, Št., GABRON, N., Št., GABRŠČEK, -BERŠČEK, -BERŠEK, -BRŠEK, Pr., N., G., Št, GABROV-ŠEK, N., GABRIČ, G., Št, GABROVEC, -IC, Pr , Št., GABRUČ (menda iz Gabrovič), Kor., GABRIJAN, Št., GABERSNIK, Št., GABERSAK, Št., GABERČAN, D, — vse iz „gaber" = car-pinus betulus.
43.   GAČNIK,  D. =  cepetec  platanthera.
563
44.   GAVES, GAVEZ, GOVES, Št. : gavez, symphytum officinale.
45.   GERM, GRM, D., Št., GERMIČ, Kor., Št., GRMEK, N., D., Pr. GRMOVŠEK, D. iz „grm".
46.   GLAD, D. : glad, neka vrsta kiselic, rumex.
47.   GLAVIČ, D., G., Pr. : glavič, centaurea montana.
48.   GLOGOVŠEK, Št. iz „glog".
49.   GLIVAR, D. iz „gliva".
50.   GOBAR, Og, iz „goba".
51.   GRAH, Št., GRAHAR, Št., GRAHOV-NIK, Št., GRAHONJA, Pr., GRAHEK, G., D. (že okoli 1. 1700. v Semiču), GRAŠEK, N., GRAHELJ, Pr., GRAŠIČ, N., G., Staj. - iz „grah".
52.   GRAHOR, Št., GRAHORNIK, HER-NIK, Št. iz „grahor".
53.   GROZDNIK, Št., GROZNIK, D. (na D. že 1. 1644.), GROZDE, D., iz „grozd".
54.    GRUŠKOVNJAK, Št., GRUŠOVNIK, -ONIK, Št., HRUŠKAR, D., HRUŠOVAR, Hrv., — iz „gruška", „hruška" (pridevn. hrušev, na Staj. gruŠov).
55.   GREBENEC, GREBENC, D., N., Kor. : ranunculus arvensis, njivska zlatica.
56.   HABAT, D., Pr., HEBAT, D., Prim., HEBAT, Pr , HUBAD, G. = sambucus ebulus.
57.   HMELJAK, Prim., tudi HMELAK, : iz „ hmelj".
58.   HOJA, Kor, HOJAK, Pr., HOJKAR, N., HOJNIK,^ Št., Kor., PODHOJNIK, Staj., ZAHOJNIK, Št. : hoja, hojka, abies pectinata, nem. Weisstanne.
59.   HRVATIC, HORVATIČ, HERVATIČ, Št., Pr. = ononis spinosa, gladež, Hauhechel.
60.   HRAST, Pr., HRASTAR, Lj., HRASTNIK, Št. iz „ hrast".
61.   HRAŠOVEC, Staj. : hraščevec, salvia pratensis, babkovina.
62.   HREN, N., Št., HRENOVEC, Prim., HRENKO, Št. : hren, armoracia rusticana.'
63.   HRUSTELJ, Staj. = 1) melampvrum, 2) neka trta.
64.   HUDALES, Št. == viburnum lantana.
65.   HUDOBIVNIK, ponemč. HUDABIU-NIGG, G., Št. = datura stramonium, kristavec.
66.   IBOVNIK, Kor., IVOVNIK, Kor., IV-NIK, Št., IVAČIČ, Št., IVŠEK, D. — iz „iva", „iba" == salix caprea.
67.   IZOP, Kor., IŽEP, Kor. : izop, ižof = hyssopus, Ysop.
68.   JABLANŠČEK, Pr. iz „jablan".
69.   JAGOVC, Kor. : jaglec (koroška^ izreka: jagouc, jaguc), JEGLIČ, N., Gor., Staj. : jeglič, jaglec = primula, Schliisselblume, trobentica.
70.   JAGODNIK, Pr., JAGONAK, Ljublj., JAGODIC, Št., JAGODEC, -IC, G., Pr. (že 1. 1648. na G.) : jagoda.
71.   JANEŽ, Dol., N., Pr., Staj., Kor.) ali janež, pimpinella anisum, ali pa ime Janez, Janž (Ioannes).
72.   JAVORNIK, -ERNIK, G., Št. (= rumenjak, neka vinska trta), PODJAVORŠEK, Št, JAVORSKI, G., JAVORŠEK, D., G., JAVOR, G.  : javor.
73.   JASENC, G., JESEN, D., JESENŠEK, D., JESENOVEC, N., JESENIČNIK, Št : jesen, jesenika, jasen, fraxinus excelsior.
74.   JESENJAK, Št, JESENEK, JESENIK, Št. : jesenjak, jesenek, Diptam, dictamnus albus..
75.   JELOVŠEK, N., Št. (že okrog 1. 1700. na Kranjskem, JELOUSHEK), JELNIKAR, pokvarjeno JEUNIKER, D., JELOVČAN, G., JE-LO(V)ČNIK, Ljublj., JELČIČ, Št, JELUŠIČ, Pr., JEVŠEK, Št, JEVŠČEK, Pr., JEVNIŠEK, Št, JEVC, Ljublj.  -  iz „jela", Jelka".
76.   JELŠNIK, Št., JELŠEVAR, G., JELŠO-VAR, Št, JELŠENJAK, JEVŠENAK, Št., JEV-ŠINEK, Št, JEVŠNIK, Kor., JEVŠOVAR, D., JEVŠNIKAR, Kor., JEVŠOVEC. G., JOŠOVEC, JOŠOVC, Staj., JAUŠNIK, Staj., JAUSOVEC, JAVŠOVEC, Št, OVŠAN, Kor. — iz Jelša" ali  „olša".
77.   JOŽEP, Št., OŽEP, Kor. : ožep, ožepec = saturela montana (slov. ime je pretvorjeno iz Ysop, ižop).
78.   KERHLANKO, Št. : morda krhljanka, nekn jabolko ?                                     (DALJE).
36*
630
čeprav ne živa, pa vendar prav tako oblečena, kakor se nosijo ondotne kmetice.
Ko prideš na višino otoka, splezaš še lahko na vrh stolpa, s katerega imaš sijajen razgled po Stockholmu. Meščanje zahajajo v obilnem številu na otok, ker se jim nudi poleg krasnega izprehoda še cela vrsta druge zabave. Jaz sem obiskal biološki  muzej
ob vznožju hriba. Poprej sem gledal žive živali, tu pa preparirane in znanstveno razvrščene. Okolica jim je taka, kakršno imajo vživljenju. Vidiš jih na planjavi, v gozdu, med skalovjem ali na morju. Slikar je znal napraviti na stenah tako umetno perspektivo, da bi jo smatral ogledovalec skoro za naravno.                                                 (DALJE.)
RODBINSKI PRIIMKI IZ RASTLINSKIH
IMEN.
79.   K(E)RŽIČ, N., Gor. : kržič, cvclamen europaeum.
80.   KISOVEC, D. : kisavec = rumex ace-tosa (pa tudi' = jesih, kis).
81.  KLASINEC,-NC,  Št. = turščični  storž.
82.   KLENOVŠEK, D., ponemč. KLEINO-SCHEGG, Št. iz „klen" = acer campestre.
83.   KAPUS, G. (že 1. 1656., KHAPPUS v Kamni Gorici) = vohrovt, brassica oleracea.
84.   KOKALJ, G., KOKELJ, G., N., KO-KOLJ, KOKOL,Št, KOKOLL, Ljublj., KUKOL, Št. = agrastemma gittago, Kornraden.
85.   KOLENEC, KOLENC, D., Št., Kor., pokvarj. KOLLENZ, Št. = lapsana communis.
86.   KOPRIVA, D. (že 1. 1615. KHOPRIVA v Krškem), KOPRIVEC, D., N. (že v začetku XVII. stoletja), KOPRIVNIK, Št., KOPRIVŠEK, -ŠČEK, Št., KOPRIVIK, N., KOPRIVNIKAR, D. : kopriva.
87.   KOPITNIK, D. : asarum europaeum, virh, Haselwurz.
88.   KOPINA, D., KOPINŠEK, Št. : kopina — robida, rubus fruticosus.
89.   KOREN, D., Št, KORENJAK, -NAK, Staj., KORENE, Ljublj., KORENČIČ, N. (že 1. 1523. v Štverjanu = Št. Ferjanu na Prim.), KORENČAN, G., N. : koren, korenje.
90.   KORUN, Št., G. (že I. 1560. v Poljanah na G.) : korun = krompir.
91.   KARUZA, N. = koruza.
92^ KOSTANJEVEC, D., Št., KOSTANJ-ŠEK, -Št. : kostanj.
93. KOŠČAK, KOŠAK, D., N. = iuglans cinerea.
(DALJE.)
94.   KOŠENINA, N., Pr. = gorsko  seno.
95.   KOVŠČICA, KOVŠCA, N , D. = bela pesa, Mangold. Tudi pri Nemcih je priimek Mangold.
96.   KREČ, Ljublj. = saxifraga, Steinbrech. KREČIČ, N., je morda zmanjšana oblika tega imena. L. 1662. je živela na Kranjskem rodbina „KREITSCH", kar je gotovo = KREČ.
97.  KRIŽMAN, N., Pr. (v Gorici že 1.1780.) = polygala, Kreuzblume. Od tega tudi dimin. KRIŽMANČIČ, Pr.
98.   KRHLIKAR, Dol. iz „krhlika" = salix fragilis ali pa rhamnus frangula (kršiti = fran-gere 1)
99.   KUMAR, Pr., Staj. (v Čepovanu že v začetku XVI. stoletja) = kumara; na Primorskem je običajno : kumar, m. sp. — Tudi pri Čehih je zelo razširjeno ime Vokurka = Kumara).
100.   KUKMAN, D. = agaricus campestris, šampinjon (goba).
101.   KUKOVEC, Staj. = kukavec, orchis morio, dišeča mošnjica.
102.   LAKATA, Kor. = lakota, galium mol-lugo.
103.   LANIŠNIK, Št., LANIŠEK, G., iz „Ia-nišče".
104.   LAPUH, Št. = tussilago farfara.
105.   LEDNIK, Št. : lednik, posebna vrsta grahorja ali grašice.
106.   LEGVART, REGVAT, LEVART, Št. = regrat, leontodon taraxacum ; na Štajerskem se sliši regvat, regrad, regvant, legvart, vse iz nemščine : Rohrlkraut. Morda je vplivala beseda WEGWART = divji regrat, ledrik.
107.   LEINIŠ, Kor. = lajnež, cicuta virosa. Semkaj spada nemara tudi LAJNŠIC, Št.
108.   LELJA, Št. Po Murko vem besednjaku je lelija = lilija. Tudi LILIJA, Št.
109.   LEPIČNIK, Št, iz lepica = asperugo.
110.   LESIČNIK, Kor., Staj. = lvcopodium complanatum, Sadebaum.
111.   LEŠNIK, D., Št., Kor. (že 1. 1515. v Novem mestu: LESCHNIK!), ponemčeno LOSCHNIGG, Št.; LESKOVŠEK in LESKO-ŠEK, Št., LESKOVEC, -VIC, G., N., LEŠNJAK, D., N, LIESSKO(W)NIG, beri: LESKOVNIK, Kor. —: leska, leskovec, lešnik, lešnjak.
112.   LESNIKA, Št., in tudi LESNIK, Staj., Kor. (= lesnika).
113.   LECJAN (že leta 1513. v Kamniku LETZIAN), G., LACIJAN, Št. = gentiana verna, Enzian, svedrec.
114.   LUSTIK, Gor., LUŠTEK, LEVSTEK, LEVSTIK, D., Št., LOŠTREK, Št., LUŠTREK, G. (že I. 1630.) = levisticum ligusticum, luštek, levstek, Liebstockel (vse iz latinščine).
115.  LIKOVEC, -AVEC, pokvarj. LIKOVIČ, Staj., Notr. : likovec= daphne Mezereum, tudi „volčin".
116.   LIPEC, D., LIPIC, Kor. (že 1 1484. v Ljublj. LIPIZ) = hostna lipa.
117.   LIPOVEC, G., Staj., N.— 1) zimska lipa, 2) lipov lub.
118.   LIPNIK, Staj., Kor., LIPN1KAR, Št., G. : Upnik = Spatlinde.
119.   LIPAR, G., Pr. : iz „lipa".
120.   LIPOGLAV, Dol. (že 1. 1525.), LIP-GLAV, Staj., LIPOGLAVŠEK, D.: lipa+glava.
121.   LIPOVŠEK, G. (v začetku XVIII. stoletja v Kamniku), LIPOVŠ, N., LIPOVŽ, Pr., LIPUŠ, Kor., Št., LIPOVNIK in LIPONIK, Št., Kor., LIPIČNIK, Št., LIPIČAR in -ČER, tudi -CER, Pr. — iz „lipa". Drugi priimki, n. pr. LIPKO, Št., LIPIČ, Kor., Ljublj., LIPŠA, Staj., LIPE, -EJ, Kor., Št, LIP, Št i. dr. so pa izpeljani iz krstnega imena Filip; razni LIPOV-ŠČEKI, LIPUŠČIKI in LEVPUŠČIKI na Prim. pa so dobili svoj priimek po vasi Levpi v kanalskem okraju.
122.   LISEC, Dol., N. : lisec = cvclamen europaeum (a tudi = 1) fringilla carduelis, 2) lisasta žival, 3) prismuknjenec).
123.   LOBODA, G. = atriplex, Melde.
124.   LORBEK, Staj. = lovor(ika) (v Slov. goricah). Tudi LORBER, Št.
631
125.   LOČIČNIK, Št. iz „ločika" = lactuca scariola, Lattich, divja salata.
126.   LOZAR, Pr., LOZINŠEK, Št., LOZEJ, Pr.: loža.
127.   LUKOVNJAK, Št. iz „luk".
128.   LULEK, Kor., LULIK, Prim.: dimin. oblika od ljulj = bromus tectorum.
129.   LUNKA, N. = ljuljka,  Lolch, lolium.
130.   LUNEŽNIK, Staj., iz „lunež" = rhi-nanthus, lošec.
131.   MAJARON, N., MAJORANC, Staj. = origannum maiorana.
132.   MAKLIN, MIKLIN, MEKLIN, Kor. : maklen, meklen = 1) acer campestre, 2) euo-nymus.
133.   MAHEN, Št. = mah, Moos (v štajerskih dialektih). Od tega: MAHNE, N., MAH-NIČ, Št, N., Pr. (?)
134.  MAK, Kor. : mak, MAKOVEC, -IC, D., G., Kor., MAKOVSEK, Št, MAKUŠIČ, Prim. (že v začetku XVI. stol.). Iz „mak" in „terem, treti" je zložen priimek MAKOTER, Štajersko = StoSel.
135.   MALIN, Kor., Gor. = malina, rubus idaeus, MALINJAK, Kor.
136.   MARVIN, Pr. : Marvin 1) neka vinska trta : javornik, 2) vino iz „Slovenske pokrajine", t. j. dolenjsko vino (seveda je beseda izposojena iz nemščine: Markwein).
137.   MECESNIK, Št. : iz mecesen, larix.
138.   MEKINA, MEKINDA, N., MEKINEC, ljublj. okol.: mekina.
139.   METLAK, Prim.: metljak, primorski izraz za to, kar imenujejo na Dolenjskem sirek (sorgum vulgare, Moorhirse).
140.   METLIKOVEC, Prim., iz „metlika" == artemisia vulgaris, Beifufi, komoljika. Tudi Nemci imajo priimek Beifufi.
141.   MEZINEC, Pr. = achillea millefolium, rman.
142.   MISNYEK, Og. (beri: Mišnjek) = neka vinska trta, Grobheunisch
143.   MLEČNIK, Pr., Kor., MLIČNIK, Kor.: mlečnik, euphorbia, Wolfsmilch.
144.   MLAČ, D., N., Pr. = mešanica vsakovrstnega žita.
145.   MUHIČ, Staj., Kor., D. = 1) milium effusum, 2) carex, ostrica, šaš.
146.   MUHVIČ, D. = setaria, Borstengras.
^žfeSZ^^Z^^
705
RODBINSKI PRIIMKI IZ RASTLINSKIH IMEN.
147.   MUHOVEC, G., Št.: neka trta, griiner Kanigl.
148.   MUSIČ, Pr., MUŠIČ, Staj., G., N.; mušič = milium, Hirsengras.
149.   MUŽIČ, Pr. ^sempervivum tectorum, netresk.
150.   MOŽINA, D., N., Št., Pr. (že 1. 1496. v Zaspu na G.) = ervngium, Mannstreu.
151.   MUŠKA, Št. = Silvaner, neka trta.
152.   NADLIŠEK, Pr. (že okrog 1. 1520. pri Sv. Križu na Vipavskem : NADLISCHEK),
^tudi   -IK,   nadlišček = 1)   mandragora,   driL-Ijivka, 2) circaea, Hexenkraut.
153.   OBUED, Kor.: koroška izreka besede obod — votla buča ali repa.
154.   OMAN, G., Št. =inula, Alant.
155.   OČKO, Št., Kor. = bellis perennis, marjetica.
156.   OREHEK, G. (že 1. 1737. OREHEGK pri Moravčah, Gor.), OREŠEK, Ljublj., ORE-ŠEC, OREŠIČ, Št, OREŠNIK, D., Št., ORIEŠ-N1K, Kor., OREHOVEC, Št., D., OREHOV-NIK, G., OREŠAR, Dol., OREHAR, Gor. (že 1. 1592. v Kranju), AREH, Kor., Št., ARIH, Kor., G., ARH, D., G.  -  oreh.
157.    OSET, Št. = osat (v staj. narečjih na vzhodu); zmanjš. OSETIČ, Št.
158.    OZIMEK, D., OZIMEC, -IC Kor., OŽIM, OZMEC, Št., Ozimič (pokvarj.), Št.: ozimec, ozimek = zimski pridelek, na primer z. lan, rž, ječmen itd.
159.   OTROB, Kor.: otrobi.
160.   OSTROŽNIK, Št. = delphinium con-solida (Rittersporn).
161.   OŠEP, Št.: ošip, neka trta — ali pa pokvarjeno iz ožep = hvssopus.
162.   OTAVA, G. (že 1. 1608. v Kranju): otava.
163.   OVNIČEK, D., ime neke dolenjske trte.                                                                      t
164.   OŽINGER, Št.: morda iz oženk, tudi ožnik = Asand, asa foetida (iz n. Asand je postalo Ažant, Ožent,  iz tega Oženk).
165.   OVSENJAK, i. dr. glej pod AVSEC (št. 8.)
„DOM IN SVET" 1906. ŠT. 11.
(DALJE.)
166.   PEČEK, N. = = 1) neka vinska trta, 2) cicer arietinum, 3) peček v hruškah, jabolkih i. dr.
167.   PEZDER, N., PEZDIR, G. == lesen odpadek od lanovega stebelca pri trenju. Tudi zmanjšane oblike: PESDERZ, PEZDERC, PEZ-DIREC.
168.   PETRAK, Staj. = helleborus viridis, zeleni teloh.
169.   PERŠIN, PRŠIN, N. = petroselinum sativum, peteršilj.
170.   PIBER, G., PIBERNIK, Gor., D., PI-BROVC, G., PIBRIC, PIBRC, G. (že 1. 1560. pri Škofji Loki): morda od „pibere" = pim-pinella saxifraga, Steinbibernell.
171.   PEČNIK, D., G., Staj. = 1) lvchnis Carthusianorum, 2) primula auricula.
172.   PEČENKO, tudi poital. PECENCO, Pr. == neke vrste jabolko.
173.   PILPAH, D., Št. (že 1. 1768. v Gornjem gradu) = Weifiharz, smola iz smrek, borovcev itd. (nemški „BiilIpech"). PILPAHER, Št. = nabiralec take smole.
174.   PITAMEC, -MIC, Prim. (v Vipavi že 1. 1598.) : pitomec = sagina, Mastkraut.
175.   PLAHUTA, Št. — specularia specu-lum, Venusspiegel; odtod PLAHUTAR, Gor., PLAHUTNIK, Št., G.
176.   PLEVEL, G.
177.   PISANEC, Staj. = quercus peduncu-lata, Stieleiche, 2) neko jabolko.
178.   PODBELŠEK, PODBEVŠEK, G., od „podbel" == tussilago farfara.
179.   PODLIPNIK, D., G. (že 1. 1772. na Bledu), PODL1PIC, N.: lipa, pod lipo.
180.   PODOREH, Pr.: pod-f oreh.
181.   PODOVŠOVNIK, Kor.: pod olšo (jelšo).
182.   PRAPROTNIK, G., D., N., Št., PRA-POTNIK, Št.: iz „praprot".    .
183.   PREMEK, PREMK, N.: premek, opre-mek, najslabše žito.
184.   PROSEN, Gor. (že 1.1513. v Št. Vidu nad Ljubljano), PROSENJAK, ponemč. PROS-SINAGG, Št., PROSENC, Lj., PROSENIK, D. (1. 1515.): iz „proso".
45
706
185.   PŠENICA, G. (v Oselici že 1. 1560.), PŠENIČAR, G. (1. 1630. pri Žireh), PŠENIČ-NIK, Št., ŠENIČAR, D., UŠENICA, Lj., UŠE-NIČNIK, G. — vse iz „pšenica", dial. šenica, všenica.
186.   RABZEL, -ELJ, D., REBOZA, Staj.: rabozel = 1) melilotus officinalis, 2) neka vrsta plevela.
187.   RAVŠ, RAUŠ, Kor., RAVŠL, Št.: ravš, ravšelj = rhododendron, dragomastnik.
188.   REBEC, Pr., N. = neka trta.
189.   REBULA, Pr. = neka trta.
190 REBERŠAK, Št., -ŠEK, G.: rebrščak = quercus sessiliflora.
191.   REPIČ, D., Št., Pr. == raphanus ra-phanistrum, njivska redkev.
192.   REPINEC, REPINC, ponemč. REP-PINZ, N., G., Št. = arctium lappa, Klette.
193.   REPA, Staj., REPAR, D., N., REPE, G., Kor., REPIK. Pr., REPINA, Staj., D., RE-PENŠEK, REPANŠEK, Št., REPŠE, D., REPO-LUSK, REPOLUST, Št. — vse iz „repa".
194.   RESNIK, Št., D., G., Kor. = 1) resasti ječmen, 2) „neka rastlina"; mogoče je tudi, da je Resnik =Vresnik, od „vres" („resa") = erica.
195.   REŠEK, D. = sonchus asper, Ganse-distel.
196.   RIČEK, Št. == camelina sativa ali pa silene linicola.
197.   RIGA, Staj. = aconitum lvcoctonum.
198.   ROMAN, Pr., RMAN, D. =, achillea millefolium,   glej št. 37:   ERMAN, HERMAN.
199.  ROBIDA, G., Št.= kopina; ROBINIK, -NEK, G., Kor. je morda = Robidnik.
200.   ROMIH,- Št. = neka vrsta sliv.
201.   RUKULE, G. (1. 1560. v Škofji Loki): rukulja = I) sisymbrium officinale, 2) eruca sativa, 3) diplotaxis?
202.  RUKLIČ, Št., morda od ruklja = Raute ?
203.   ROŽENCVET, Št.
204.   ROŽMARIN, Št.
205.   RUŠ, Kor. = pinus mughus; zmanjš. RUŠIČ, Pr.; izpelj. RUŠNIK, Št.
206.  RŽIŠNIK, G., RŽENIČNIK, Št., RŽEN, D., G., RŽEK, G. - iz „rž", „ržišče", „ržen". Glej št. 38.
207.   SLAK, D.''= convolvulus, Windling; zmanjš. SLAČEK, Št.
208.   SIRK, D., Št. =¦ sirek = 1) sorghum vulgare, 2) koruza.
209.   SLAMARŠEK, Staj., SLAMON1K, D. (1. 1576. v Podzemlju): slama.
210.   SLADIC, D. == 1) polypodium vulgare, 2) sladki koren.
211.   SL1VAR, N., SLIVNIKAR, Št., SLIV-NIK, Št. (okrog 1. 1670): sliva.
212.   SMOLA, D.; SMOLIČ, D.; SMOLAK, Kor., SMOLEJ, G., SMOLE, N., G. (I. 1560. v Škofji Loki, 1. 1490. v Vipavi), SMOLNIK, Št. (1. 1496. v Konjicah), SMOLIK, D., SMOLNIKAR, G.: smola.
213.  SMOLČNIK, Št.: od „smolek" -brina ali pa „smolec" = 1) gallium aparine, sli-povka, 2) asperula arvensis.
214.   SMREKAR, G., D., Pr., SMEREČNIK, G.: smreka.
215.   SRABOČAN, Št, SREBOT, N., SRE-BOTNIK, Št., SREBOTNJAK, N.: iz „srobot" = clematis vitalba.
216.   STOKLAS, Št., STEKLASA, D.: stok-las, steklasa = bromus, Trespe.
217.   SRPAN, Notr. = cirsium erisithales, Kratzdistel, škrbinec.
218.   STRNIŠA, Notr., STERNISCHA, D. (1. 1619. v Krškem), STERNISCHER (1. 1718. na Kranjskem),  —  iz „strnišče".
219.  SUMEREKHER, SUMMERECKER (leta 1640. na Kranjskem), beri: Smrekar; glej številko 214.
220.   SVETLIN, G. = neka vrsta jabolk. Glanzreinette; pa tudi — oenothera.
221.   ŠEBENIK, Notr. = rumena vijolica, cheiranthus cheiri, Goldlack.
222.   ŠČERBIČ, ŠERBEC, Štajer.: ščrbec = peucedanum cervaria, Hirschheil.
223.   ŠMIGOVC, pokvarj. SCHMIGOZ, Št.: šmigavec — primula veris,   trobentica,  jeglič.
224.   ŠKRBINEC, D., ŠKERBINC, G. (že 1. 1511. v Kranju SKARBINITZ, leta 1511. v Rudolfovem SKERBINEZ): škrbinec = sonchus oleraceus, osat.
225.   ŠTOR, ŠTOR, Staj., G., N. (1. 1520. pri Sv. Križu na Vip.): štor.
226.   T(E)RČEK, N., G. (1. 1560. v Škofji Loki) = štor.
227.   T(E)RDINA, G.: trdina — trda trava (na Gor.).                                          (KONEC,)

t
776
FR. BREZNIK:
RODBINSKI PRIIMKI IZ RASTLINSKIH
IMEN.
(KONEC)
228.   T(E)RSTENJAK, St.: trst = phragmi-tes communis ; pridevnik: trsten.
229.   TISOVNIK, Št., TISOVEC, Gor. (že 1.1560. v Škof ji Loki), TISNIKAR, Staj.: tis = taxus, Eibe ; izpelj. tisovec, tisovje.
230.   TOPOLN1K, Št., TOPOLOVEC, Št., Kor., TOPOLAVEC, Ljublj., TOPOLOVŠEK, Št.: topol.
231.  TRAVNIK, D.,TRAVNER, Št., TRAUN = Traven, G. (1. 1754. v Dobu): trava.
232.  TRTNIK, TERTNIK, Staj., TRTINEK, Ljublj.: trta.
233.  TOLŠČAK (v XVI. stoletju na Dol. TULSZHAK) = portulaca oleracea.
234.   TURK, D., N., Pr., Št. (že 1. 1720. v Semiču): turek = 1) zimski lan, 2) topolščica, vrsta gobe, 3) carduus acanthoides, potna bodika.
235.  VERBIC, N., VERBEZ v Ljublj. 1. 1578. VERBIČ, G., N., VRBIČ, Št, URBIČ, N., D., VERBOVŠEK,Št.,ponemč.WERBOUSCHEGG, Št, VRBNJAK, Št, VRBNIK, VIRBNIK, Staj.: vrba = Weide; vrbič = neko jabolko, vrbov-ščak = neka trta.
236.   VIRANT, Notr. : virant = asplenium ruta muraria, Mauerraute.
23-7. VIŠNJAR, VIŠNAR, G., Št, VIŠNIKAR, D.: višnja.
238.   VOLČIČ, VOVČIČ, Prim., XVI. stol. G, (že 1. 1560. v Škofji Loki) = biinika, krai-nisches Tollkraut
239.   VOLČJAK, Št. = atropa belladonna, volčja jagoda.
240.   VIHTELIČ (v XVII. stoletju na Kranjskem : WICHTELITSCH): vihtelj = zelna glava, ki se noče zapreti ali pa zelno pero, ki moli v stran.
241.   ZELNIK, G., D., ZEVNIK, G, Staj., SEUNIG, Ljublj. — iz „zelje".
242.  ZABUKOVEC, G., Dol., N., ZABU-KOVNIK, Št., ZABUKOVŠEK. -OSEK. Št. —: bukev. Glej št. 22.!
243.  ZADOBOVŠEK, D.: dob; glej št 32.!
244.   ZAHRASTNIK, D.: hrast; glej št. 60.
245.  ZAGRUŠOVCEM, Št: gruševec.
246.   ZAVRL, ZAVERL, D., G. = lvsima-chia nummularia, Pfennigkraut
247.  ZIMEC, Pr. = zimski pridelek ; zimsko jabolko.
248.  ZIMŠEK, Št. = zimski lan.
249.   ŽABJEK = 1) pedicularis palustris (ušivec), 2) anthemis arvensis, 3) ranunculus, zlatica.
250.   ŽAFRAN, Pr., tudi ŽEFRAN, Pr.
251.   ŽIBERT, ZIBRT, G., D. = lamium, Taubnessel.
252.   ŽABNIKAR, G. (že 1. 1560. v Gabrski gori na G.): od „žabnik" = 1) anthemis co-tula, 2) alisma,  „Froschloffel"  (rastlina).
253.   ŽILNIK, Št. = trpotec, plantago.
Dodatki.
254.   KONOPŠE, D. (že 1. 1500. v Ribnici: KONOPSCHE): od  »konoplja".
%255. KOŠUTNIK, Kor. (že 1. 1683. v Trbižu, 1. 1714. v Beljaku: KOSHUTNIK: rumeni svedrec, gentiana lutea.
256 MOŠKAT, Pr. = muškat = 1) že-ravec, pelargonium radula, 2) = muškatelec (trta), 3) = muškatov oreh.
257.   SKROBUT, D. (že I. 1515. v Novem mestu): skrobot, -ut = srobot. Prim. št. 215.
258.   ŠIŠKA, D. (že 1. 1515. SCHISCHKA v Novem mestu) = galka, doblica.
259.   VOLAVC, Št: volovec ali divja ar-nika, buphthalmum salicifolium.
260.   VRESNIK, Št, ponemč. WRESSNIG: od „vres" = calluna vulgaris.
261.   ROKAVEC, Staj. = pokalica, Leim-kraut.
262.  ZAJKA, Gor. (že leta 1560. v Škofji Loki) = 1) campanula rapunculoides, 2) = re-pušec, phvteuma pauciflorum.
Z^^^^^Z^^