Posamezna številka 6 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje. • Urejuje ln odgovarja urediuiiu odbor. • Tiska tiskarna Ljudske pravice v LjuDijanl. • Naslov uredništva ln uprave: Trbovlje uprava rudnika * Teleton. podružnici Narodne banke 614-»T«-146. • List izhaja vsak Četrtek » Letna naročnina 240 din, polletna 120 din. Četrtletna 60 din, mesečna 20 din. posamezna številka 6 dinarjev, na šestih straneh pa 6 dinarjev. mi. — naaiuv uiciuii- - Zasavski vestnik, i. St. SL * Račun pri v Trbovljah Številka LETO VI. — ST. 6. TRBOVLJE, n. FEBRUARJA 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRONI E ZASAVJA Okrajni ljudski odbor v Trbovljah je potrdil proraoin za 1.1953 in družbeni plan Okrajni ljudski odbor v Trbovljah | Posamezni občinski odbori imajo sle-je na svoji drugi seji dne 6. t. m. na ' deče dohodke in izdatke: svoji drugi seji sestankih okrajnega zbora in zbora Proizvajalcev obravnaval proračun in družbeni plan okraja za leto 1953. Na podlagi predlogov družbenih pla-hov, ki so jih predložila naša gospodarska podjetja, in v okviru dohodkov, ki jih predvideva na svojem področju okrajni ljudski odbor, je bil v zboru Predložen predlog okrajnega proračuna v iznosu 115 milijonov 981 tisoč dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Letošnji proračun je večji kot lanski, ker zajema postavke za oddelek notranjih zadev ter izdatke za protiletalsko zaščito v višini 18,550.000 din. V proračunu letošnje leto ni postavke za bolnico, ki je postala ustanova s samostojnim finansiranjem. V okrajnem proračunu so letos tudi postavke, ki jih v lanskem ni bilo; tako je okraj med drugim prevzel v upravljanje vse ceste lil. reda, za katerih vzdrževanje so letos vnesene znatne vsote. Dohodki za pkrajni proračun se bodo krili 51,6 % iz di-užbenega prispevka, 15,8 % iz prometnega davka, 18,3 % iz dohodnine kmetov, 0.2 % iz dohodnine zadrug, 5,1 % iz taks, 1,9 % iz dohodkov uradov in ustanov, 0,2 % iz raznih dohodkov, 6,9 % pa iz dotacije republike. Samo stroški za prosveto, kulturo in ljudsko zdravstvo zajemajo 46,3 % vsega proračuna. Za prosveto in kulturo je določen znesek 30,363.000 din ali 26,2 % celotnega proračuna. Med tem je samo za šolstvo predvideno okrog 18 milijonov dinarjev. Izdatki za socialno skrbstvo bodo znašali 11,8 % proračuna, za ljudsko Zdravstvo je določeno 16,1 % vseh izdatkov, za državno upravo in ceste pa 29,8 %. Za proračunsko rezervo je pred-videno 6,1 %. Iz tega viška se bodo krili stroški za Dom onemoglih v Loki ter Izdatki za internate vajeniških šol. Iz postavke izdatkov za državno upravo ceste je določeno za materialne izdatke OLO Trbovlje 5,290.000 din, za t^drževanje cest pa 16 in pol milijona dinarjev. Desetodstotni prispevek za Zdravstveno zaščito od vrednosti plač Znaša 4,404.000 dinarjev. Letošnji proračun ne obsega nikakih Investicij; sredstva v ta namen so predvidena izven proračuna v iznosu 51 milijonov 555.000 din in sicer iz dela akumulacije za samostojno razpolaganje ter *z presežka akumulacij zaradi višjih Kt°Penj. . Občinski ljudski odbori bodo lahko izkoriščali proračun, v kolikor bodo imeli dohodkov. Celoten proračun vseh občinskih odborov znaša 62 in pol milijona dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Čemšenik 750.000 din, Dol pri Hrastniku 2,200.000 din, Hrastnik 8,120.000 din, Loka pri Zidanem mostu 1,450.000 din, Mlinše 850.000 din, Podkum 750.000 dtn, Polšnik 900.000 din, Radeče 5,000.000 din, Senoieti 650.000 din, Trbovlje 28 milijonov 350.000 din, Trojane 500.000 din, Zagorje 12,280.000 din. Družbeni plan okraja Trbovlje za leto 1953 potrjen in sprejet Okrajni zbor in zbor proizvajalcev sta vsak na svoji seji sprejela tudi družbeni plan za letošnje leto, ki je bil dan predčasno v pretres vsemu prebivalstvu okraja. Značilnost družbenega plana okraja Trbovlje so akumulacijske stopnje. Najvišjo stopnjo akumulacije ima Papirnica Radeče, in sicer 2040 %, na drugem mestu je proizvodnja električne energije v trboveljski elektrarni s stopnjo 1364 %, sledi cementarna v Trbovljah s 1110 %, nadalje Strojna tovarna »Miha Marinko« s 610 %, Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku s 530 %, Steklarna istotam s 497 %, stranska dejavnost Elektrarne Trbovlje s 360 %, rudnik Trbovlje z 235 %, trgovina v okraju s 60 %, turizem in gostinstvo s 55 %, obrtna dejavnost s 50 %, gradbeništvo s 105 %, promet s povprečno stopnjo 134 % in kmetijstvo s povprečno stopnjo 17 %. Iz teh postavk razberemo, da imajo industrijska in rudarska podjetja največjo stopnjo akumulacije, najnižjo pa kmetovalci, ki dajo od 100 din po-trošnega sklada le 17 din za družbene potrebe. Družbeni plan vsebuje 178 milijonov 481 tisoč dinarjev za kritje stroškov po okrajnem proračunu. Z delom akumulacije in skladom za samostojno uporabo razpolagajo delovni kolektivi samostojno v toliko, da v dogovoru z ljudskimi odbori odvedejo slednjim 25 % za stanovanjske in komunalne potrebe občin. S 25 % sredstev iz sklada za samostojno razpolaganje, ki bi jih naše občine dobile od podjetij, bi ljudski odbori imeli 38,663.000 din za stanovanjsko in ostalo komunalno izgradnjo. Osnutek družbenega plana predvideva tudi prispevek iz republiškega proračuna za kritje presežkov izdatkov nad dohodki okrajnega proračuna v znesku 8 milijonov dinarjev. Sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo znašajo 51,555.000 din. Ta sredstva bodo ostala v celoti ljudskim odborom, ki bodo samostojno odločili, kako naj jih najkoristneje uporabijo. Revirji za PREŠERNOVO DRUŽBO Iniciativni odbor Prešernove družbe v Trbovljah je na svojem zadnjem sestanku razporedil delo na terenu za pridobitev ustanovnih, podpornih in rednih članov Prešernove družbe. Za lažje delo na terenu so se osnovali pomožni odbori v Zagorju, Hrastniku, Radečah in Trbovljah, ki so že začeli delati. Prvi uspehi so že tukaj. Kot prvi je postal ustanovni član Prešernove družbe OLO Trbovlje s 100.000 din, Okrajni odbor OF s 25.000 din, Cementarna v Trbovljah s 75.000 din, Elektrarna v Trbovljah s 25.000 din, »Ograd«, Trbovlje s 25.000 din, Trgovsko podjetje »Preskrba«, Trbovlje 8 25.000 din, Podjetje »Meso« v Trbovljah s 25.000 din, »Svoboda« v Trbovljah IL s 25.000 din, Splošno stroj, mizarstvo v Trbovljah s 25.000 din, Mestno trg. podjetje v Trbovljah ter »Svoboda-center« s 25.000 din. V Hrastniku so doslej postali ustanovni člani: Steklarna s 25.000 din, Tovarna kemičnih izdelkov s 25.000 din ter mestna občina v Hrastniku s 25.000 din. Prav dobro so se izkazali v Radečah; ustanovni člani Prešernove družbe so Sestava, revizv-a in prepis VOLILNIH IMENIKOV Pred nedavnim je Zvezni Izvršni Vet izdal odlok o reviziji in prepiso-v°hlnih imenikov ter sestavi no-c 11 volilnih imenikov za volitve poslan-bi]v. v zbor proizvajalcev. Ta odlok je u izdan z namenom, da opravimo tudi . rrr>alne priprave za volitve v Zvezno republiške ljudske skupščine, c na- lok nalaga vsem gospodarskim r ujetjem, kmetijskim zadrugam in gtp^ojalnim zavodom dolžnost, da se-tertk ° volilne imenike, na osnovi ka-* bodo volili svoje poslance v zbor n .'2V;ijalcev. Upravni odbori morajo 3_;, asneje do 10. februarja imenovati zbi ns^° komisijo, ki bo začela takoj j iraW in urejati podatke o uslužbencih, . avcih in članih zadrug V zadrugah ske m*33 zbrati podatke tudi za družinic, -t ne’ ki osebno niso člani zadruge, aJ° Pa splošno volilno pravico. Iz- ZASAVSKl VESTNIK JE najpriijubljenejSi TEDNIK V ZASAVJU gorske šene se pripravljajo 11(1 8. marec - Dan žena ’ z* "V.vni seji rnmtnc občintkc sekcije AF7. *'°P« nIIU 50 iene obravnavale vprašanje, ki Je [)rj"'P0"rcd,l° na dncvui red. namrei. kako ® oiarc« V1J 1,11 Pro"l**o Dneva iena. ki bo a je treba med onimi, ki bodo do 15. maja 1953 dopolnili 18. leto, vpisati vse tiste, ki so se za stalno priselili na področje občine, ponovno pridobili volilno pravico in aktivne vojaške osebe, ki žive stalno na področju občine. Revizija mora biti končana do 15. marca. Okrajni ljudski odbori bodo imenovali posebno komisijo, ki bo dajala pojasnila in informacije v nejasnih primerih. Dolžnost vseh prizadetih državljanov je, da se pravočasno priglasijo komisijam in jim tako olajšajo delo, obenem pa pripomorejo, da bodo komisije vnesle res vse spremembe. Tako se bodo izognili vsem nevšečnostim ob prihodnjih volitvah. postali Papirnica v Radečah, Industrija gradbenega materiala v Radečah, Gostinstvo, Radeče, Trg. podjetje, Radeče, »Podjetje »Meso«, Radeče, mestna občina Radeče in Kmetijska zadruga v Radečah. Vsi so vložili po 25.000 din. Tudi mestna občina v Trbovljah je vpisala 50.000 din ustanovnine. Z vpisom ustanovnih in podpornih članov se nadaljuje ter bo okraj Trbovlje po mnenju iniciativnega odbora lahko dosegel okrog 2 milijona dinarjev za Prešernovo družbo. Do sedaj je zbrano 650.000 din. V vsakem vremenu obratuje žičnica na rudniku Trbovlje- Hrastnilt, * katero se prevaža najrazličnejši material Kaj bi moral vedeti vsak član Fronte e novi državni ureditvi FLRJ Zvezna uprava Poleg Ljudske skupščine in njenega izvršnega sveta izvaja pravice federacije tudi zvezna uprava, ki pa bo neposredno izvrševala samo one zvezne zakone, sklepe skupščine in uredbe ter akte zveznega izvršnega sveta, ki spadajo izključno v pristojnost federacije. Za zvezno upravo, katero sestavljajo državna tajništva, samostojne uprave, upravne ustanove in drugi samostojni organi, je značilno, da bo delala po smernicah zveznega izvršnega sveta in pod njegovim nadzorstvom. Obenem zvezni Izvršni svet postavlja voditelja zvezne uprave. Organi zvezne uprave bodo izvajali administrativno in upravno stran izvršne funkcije, medtem ko politično izvršno funkcijo opravlja zvezni izvršni svet. Ta delitev bo zapreka izbirokratiziranju izvršne funkcije, ki je bila preje mogoča zaradi spajanja političnih in administrativnih elementov v prejšnjih izvršnih organih — vladi in ministrstvih. Ta delitev ima še te prednosti, da se bo lahko zvezni izvršni svet, ločen od vsakodnevnih upravnih poslov, uspešno ukvarjal z analizo in pripravljanjem načelnih sklepov, državna uprava pa se bo lahko uspešneje posvečala praktičnim vsakodnevnim vprašanjem. Zvezna uprava, ki se je zmanjšala tako po številu organov kot tudi po pristojnosti, bo imela pet državnih tajništev: tajništvo za zunanje zadeve, za narodno obrambo, notranje zadeve, za narodno gospodarstvo ter tajništvo za proračun in administracijo. Ta sprememba je znak razvijanja novih, socialističnih odnosov samoupravljanja proizvajalcev In državljanov. To je na- Socialna gesta rudnika Trbovlje-Hrastn' vdovam ponesrečenih rudarjev Vdove rudarjev zaskrbljeno gledajo na naš novi zakon o socialnem zavarovanju, ki pravi, da vdova, ki še ni dosegla 45 let starosti, ni upravičena na pokojnino za umrlim možem. Razumljivo Je, da je ta napaka močno prizadela številne vdove, ki so izgubile svoje može zaradi nezgod pri -delu ali pa v narodnoosvobodilnem boju. Pred nekaj dnevi Je upravni odbor rudnika Trbovlje-Hrastnik na predlog direktorja Ribiča sklenil pomagati tistim vdovam, katerih možje so se ponesrečili v rudniku. Tako dolgo, dokler ne bo popravljen*omenjeni zakon o socialnem zavarovanju, bo prizadeta vdova prejemala iz rudniškega sklada plač mesečno vzdrževalnino po 6000 din in pripadajoči deputatni premog. Ta sklep, pomagati ženi, katere mož je bil žrtev svojega poklica, je hvaležno odjeknil med članicami naše ženske organizacije. sproten proces od onega v sodobnih kapitalističnih in državno-kapitalistič-nih državah, za katere je značilno nenehno večanje števila in pristojnosti zveznih upravnih organov. Republiški organi oblasti Ista načela, ki jih vsebuje organizacija oblasti federacije, bodo po zveznem ustavnem zakonu veljala tudi za organizacijo oblasti Ljudske republike. Republiški ustanovni zakoni bodo seveda sami določili upravne organe na področju kulture, pravosodja, zdravstva itd. Federacija in republike Naš novi ustavni zakon rešuje odnos med federacijo in republikami na demokratičen način, tako da daje republikam samostojnost, ki pa je razumljivo omejena s pravicami federacije, določenimi v ustavi. Te pravice in dolžnosti federacije so po novem ustavnem zakonu točno določene: zaščita neodvisnosti zvezne države in njene družbeno-poli-tične ureditve ter skrb za oborožene sile, zagotovitev enotnosti družbenega, pravnega in gospodarskega sistema, planskega razvoja narodnega gospodarstva kot celote, zagotovitev samoupravljanja, demokratičnih in človečanskih pravic ter zakonitosti. Te pravice in dolžnosti federacije, kot tudi zvezne zakone izvršujejo zvezni organi oblasti samo tedaj, ko je njihova pristojnost določena z ustavo. Ustavni zakon določa prednost zveznega zakona pred republiškim, vendar imajo republike v primeru nesoglasja možnost, da pred ljudsko skupščino sprožijo vprašanje o soglasnosti zveznega ali republiškega zakona z ustavo. Za odnos med federacijo in- republiko je značilno tudi, da morejo republike I izdajati svojo dodatno zakonodajo za j področja, za katera so izdani zvezni i zakoni, in da lahko na osnovi in v skla-i du z načeli splošnih zakonov, ki jih izda federacija, samostojno izdajajo svoje zakone (področje organizacije oblasti, prosvete in kulture in drugih področij, ki so splošnega pomena za republike). Bistvena razlika naše nove zvezne države ni samo v odnosu med federacijo in republikami, temveč v odnosu med ljudskimi odbori in republiškimi organi oblasti, ki zagotavljajo samoupravne pravice ljudskih odborov. Izvedba ustavnega zakona Za izvršitev ustavne reforme bo potrebno daljše razdobje zakonodajnega in organizacijskega dela. Prva faza je ustanovitev zveznih organov oblasti, I zveznega izvršnega sveta, državnih taj-j ništev, upravnih ustanov itd. V drugem ! razdobju bo pa novoizvoljena ljudska skupščina nadaljevala in dokončala izvedbo novega ustavnega zakona. PRIPRAVE ZA LJUDSKO ŠTETJE V letošnji pomladi bo izvedeno po vsej naši državi ljudsko štetje. Tak posel zahteva velikanski aparat. Za okraj Ljubljana - okolica je že formirana okrajna popisna komisija pod predsedstvom predsednika okrajnega ljudskega odbora tov. Mihe Berčiča, tajnik okrajne popisne komisije pa je šef okrajnega statističnega urada tov. Rudolf Merlini. j Ta odbor, ki ga sestavlja deset oseb, j je že izdal vsem 40 občinam v okraju j Ljubljana-okolica potrebna navodila za ! sestavo občinskih popisnih komisij. Na terenu bodo opravljali posle popiso- , valcev sposobni organizatorji. Za vsa- j kih 50 gospodinjstev bo določen po en popisovalec. Zadnje ljudsko štetje je bilo v naši državi 31. marca 1948. Po podatkih tega | popisovanja šteje sedanji okraj Ljub- i ljana-okolica 52.248 moških ln 62.269 ' žensk, skupal 114.544 prebivalcev na , ozemlju, ki meri 1918 kvadratnih kilo- | metrov. — Površina mestne občine Litija meri 53,93 kvadratnih km, prebivalstva pa je 4866. Občina Šmartno pri Litiji šteje 3067 prebivalcev, površina občine pa meri 55,95 kvadratnih kilometrov. Občina Vače je med najmanjšimi občinami v okraju Ljubljana-okolica, saj ima le 24,38 kvadratnih kilometrov površine, prebivalcev pa ima le 935. Občina Kresnice pa šteje 1615 prebivalcev, ki žive na 31,85 kvadratnih kilometrih. Letošnje ljudsko štetje bo dalo nove podatke, saj znaša letni povišek prebivalstva okrog 10 promil, kar se pravi na tisoč prebivalcev po deset ljudi prirastka. Slovenija je v tem pogledu pod državnim prirastkom. Vse prebivalstvo Zasavja opozarjamo na naše veliko nagiadno žrebanje STKFANOPULOS V JUGOSLAVIJI Grški zunanji minister g. Stefano-puiod, ki jo mudil več dni v Jugoslaviji, kjer je imel razgovore z jugoslovanskimi državniki, je bal sjxio-jol Uidi od predsedniku FJjiiJ, maršala Tita; razgovori so se vodili o sodelovanju lireije, J ugosLavije in Tureajo v svriio očuvanja nni*u in uspesne obrambe proti agresiji. Razgovori so bili uspešno zaključeni. To povratku v Beograd je grški zunanji minister izjavil, da bodo tristranski razgovori, ki so predvideni v Atenah, dobili pismeno obliko ter bodo vojaška pogajanja potekala vzporedno s političnimi. Po njegovi izjavi bo sporazum upošteval vse obveznosti Grčije in Turčije v okviru Atlantskega pakta. Po uradnem sporočilu o nedavnih grško-jugoslovanskih razgovorih je bila ugotovljena popolna enakost gledišč, zlasti glede skupne varnosti; razgovori so se vršili v duhu prijateljstva ter popolnega medsebojnega razumevanja in zaupanja. Značilna je izjava maršala Tita, ki je ob priliki razgovorov poudaril pripravljenost za sodelovanje z vsako državo, ki teži za obrambo pred napadom in za lojalno sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in političnem področju tor za ohranitev miru na svetu. Po sporočilih bo prišel na povabilo v kratkem na obisk v Atene sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič; verjetno je, da bo tudi maršal Tile obiskal Turčijo, kar so v vseh krogih turške prestolnice sprejeli z naj večjim zadovoljstvom. HUDE POPLAVE V HOLANDIJI Posledice, ki so jih povzročile poplave na Nizozemskem, v Angliji in Belgiji, so strahotne. Po prvih viharjih je vso britansko vzhodno obalo zajela nova silna nevihta ter se je tudi na Nizozemskem položaj nenadoma poslabšal. V Holandiji so izselila doslej iz ogroženih pokrajin nad 50.000 ljudi. Število mrtvih v teh krajih presega 2000. Otok St. Philip-sLand je v celoti izginil pod vode skupno s 400 prebivalci. Valovi so dosegli višino hiš in razdejali cela naselja. Gmotna škoda je velikanska. Po cenitvah bo holandska država utrpela 350 milijonov forintov škode. Maršal Tito je poslal angleški in holandski kraljici brzojavko, v kateri izreka sožalje ob veliki, katastrofalni nesreči. Pomoč za ponesrečence pošiljajo iz vseh delov sveta. KONFERENCA O AVSTRIJSKI POGODBI BREZUSPEŠNA Sestanek namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil glede mirovne pogodbe z Avstrijo je bil brezuspešen, ker je sovjetski zastopnik vztrajal na tem, da se opusti razprava o skrajšani obliki mirovne pogodbo. Razgovore bodo nadaljevali. Dunajski tisk je glede uspeha konference zelo pesimističen, ker se ista viši v napetem političnem ozračju, ki je nastalo zaradi Eisenhowerjeve odločitve, da bo odpravil nevtralizacijo For-moze. DENEVTRALIZACIJA FORMOZE Sklop predsednika ZDA Eisenho-werja, da se odpokliče ameriško brode v je, ki jo v vodovjih Formoze čuvalo nevtralizacijo Formoze, je v svetu naletel na negativen odmev. Po sporočilih je opaziti posebno zaskrbljenost v britanskih političnih krogih. Britanska vlada je mnenja, da utegne imeti denevtralizacija Formoze kvarne posledice. V angleškem tisku grajajo prednji ukrep in postavljajo vprašanje angleško - ameriških odnosov, češ da se je med ameriškim in angleškim javnim mnenjem odprl prepad glede stališča do kitajskih nacionalistov. Zunanji minister Eden je izjavil, da je bila nevtralizacija Formoze enostranski sklep Trumana, ki se mu angleška vlada ni pridružila. V splošnem se izraža bojazen, da bi denevtralizacija Formoze mogla vplivati na razširjenje korejskega vojnega področja. ODGODITEV RAZPRAVE O KOREJI? V krogih OZN govorijo o možnosti, da bodo ZDA zahtevale odgoditev razprave o Koreji na ponovnem zasedanju Generalne skupščino OZN. Predstavniki azijsko-or abs k ega bloka sodijo, da bi morala OZN preprečiti sleherni poizkus za odgoditev korejskega vprašanja. NARAŠČANJE BEGUNCEV IZ VZHODNE NEMČIJE Beguncev iz Vzhodne Nemčije je čedalje ved V mesecu januarju jih je pribežalo v zahodni Berlin nad 20.000, v februarju pa bo število preseglo 30.000. Na konferenci min istrskih predsednikov zahodnonemšklh zveznih dežel so sklenili, da bodo vaa,k mesce iz Berlina v Zahodno Nemčijo prepeljali z letali 80.000 beguncev. Zvezni finančni minister Zahodne Nemčije je dovolil nov kredit 1)0 milijonov mark za zgraditev sprejemnih taborišč. SKLEPI IN ODLOKI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA vTRBOVLIAH Ljudska republika Slovenija Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo Na podlagi 1., odstavka 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LES štev. 19/89—1952) izdaja okrajni ljudski odbor Trbovlje na svoji 2. seji dne 6. februarja 1953 ODLOK o proračunu ljudskega odbora Trbovlje za leto 1953 člen 1. Proračun OLO Trbovlje za leto 1953 znaša: dohodki 115,981.000 din, izdatki 115,981.000 din. Člen 2. Oenutiki pravnih predpisov organov OLO Trbovlje, katerih izvajanje predvideva nove ali večje proračunske izdatke, se morajo predhodno poslati v odobritev državnemu sekretarju Za proračun in administracijo LRS. Člen 3. _ Ko! i.kor če ni izdana dokončna odločba o sistematizaciji, se sme število usluž-benskih mest pri OLO Trbovlje in njegovih zavodih ustanavljati samo v soglasju s pristojnim republiškim organom. Nove namestitve so dopustne samo v mejah potrjene sistematizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu potrebna finančna sredstva. Člen 4. Ta odlok velja od dneva objave, uporablja pa se od 1. januarja 1953. Trbovlje, 6. februarja 1953. Predsednik: Martin Gosak Ljudska republika Slovenija Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo Na podlagi 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odjborih je sprejel okrajni ljudski odbor Trbovlje na svoji 2. seji dne 6. februarja 1953 SKLEP o razrešitvi dosedanjih fai o imenovanju novih članov komisije za revizijo volilnih imenikov 1. Razrešijo se dolžnosti dosedanji člani komisije za revizijo volilnih imenikov. 2. Za nove člane komisije za revizijo volilnih imenikov se imenujejo: 1. Roman Miler, sodnik okrajnega sodišča v Trbovljah, kot predsednik, in 2. Adam Brečko, načelnik tajništva za notranje zadeve. 3. Bruno Šmajdek. skrbniški referent, 4. Ernest Goršek, načelnik tajništva za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, 5. Franc Grčar, personalni referent OLO Trbovlje, 6. France Podlnnšek .pravni referent OLO Trbovlje — kot člani komisije. Trbovlje, 6. februarja 1953. Predsednik: Martin Gosak Ljudska republika Slovenija Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo Na podlagi 2. točko navodil Sveta vlado LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti štev. V — 129/1-53 z dno 28. januarja 1953 ter v zvezi z določili odloka Zveznega izvršnega sveta o reviziji in prepisovanju splošnih volilnih imenikov in o pripravah za sestavo volilnih imenikov za volitve poslancev v zbor proizvajalcev (Ur. I. FLRJ štev. 4—22/53) je okrajni ljudski odbor Trbovlje na svoji 2. seji dne 6. februarja 1953 sprejel tale SKLEP o ustanovitvi okrajne komisije za revizijo in prepis volilnih imenikov 1. Ustanovi se okrajna komisija za revizijo in prepis volilnih imenikov. 2. Komisijo sestavljajo: Ivan 8orn, tajnik OLO Trbovlje, kot njen predsednik. In kot člani: Adam Brečko, načelnik tajništva za notranje zadeve; France Podlunšek, pravni referent OTA) Trbovlje: Franc Grčar, personalni referent OLO Trbovlje: Herman Pečnik, prosvetni Inšpektor. 3. Naloga komisije je voditi delo in nadzirati izvedbo nalog iz odloka o reviziji m prepisovanju splošnih volilnih imenikov in o pripravah za sestavo volilnih imenikov za volitve poslancev v zbor proizvajalcov (Ur. 1. FLRJ štev. 4—22/53). 4. Za delo v zvezi s pripravami za sestavo volilnih imenikov za volitve poslancev v zbor proizvajalcev se sestavi pri komisiji za revizijo in prepis volilnih imenikov posebna podkomisija, ki ji načeluje član komisije in v katero se pritegneta zastopnik Okrajnega sindikalnega sveta in Okrajne zadružne zveze ter še 1 do 3 uslužbenci. 5. Komisija prične z delom takoj. Trbovlje, 6 februarja 1953. Predsednik: Martin Gosak Ljudska republika Slovenija Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsodstvo Na podlagi 5 odstavka 7. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. 1. FLRJ štev. 59/52) izdaja okrajni ljudski odbor Trbovlje ODLOK • določitvi povračila za službena potovanja v mejah okraja Trbovlje Člen 1. Za službena potovanja v mejah okraja Trbovlje pripada uslužbencem povračilo v višini 7« odstotkov dnevnic, ki so do- iočone v 7. členu uredbe o potnih in selitvenih stroških (Ur. 1. FLRJ. štev. 59 $93/52). Člen 2. Povračilo za službena potovanja iz 1. člena tega odloka pripada uslužbencem tistih uradov in zavodov, katerih dejavnost je omejena na območje okraja Trbovlje. Člen 3. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Trbovlje, 6. februarja 1953. Predsednik: Martin Gosak Okrajni 'ljudski odbor Trbovlje Na podlagi 3. točke člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS štev. 19/89-1952) izdaja okrajni ljudski odbor Trbovlje na svoji 2. seji dne 6. februarja 1953 ODLOK o sklepnem računa Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje za proračunsko leto 1951 Člen 1. Doseženi dohodki im izvršeni iz- presežek dohodkov 62.881 din; 7. KLO Ga-bersko dohodki 241.276 din, izdatki 197.925 din, presežek dohodkov 43.351 din; 8. KLO Hrastnik dohodki 1.961.888 din, izdatki 1,718.951 din, presežek dohodkov 142.937 din; 9. KLO Izlake dohodki 437.157 dim, izdatki 374.423 din, presežek dohodkov 62.734 din; 10. KLO Jagnje-nica dohodki 370.953 din. izdatki 347.003 din. presežek dohodkov 23.950 din; 11. KLO Ko-tredež dohodki 292.791 din. izdatki 261.487 din, presežek dohodkov 31.304 din; 12. KLO Loka pri Zidanem mosta dohodki 484.702 din, izdatki 403.910 din. presežek doh. 80.792 dim; 13. KLO Loke—Kisovec dohodki 738.523 din, izdatki 514.209 din. presežek doh. 224.314 din; 14. KLO Marno dohodki 224.780 din, izdatki 181.994 din. presežek dohodkov 42.786 din; 15. KLO MJinše dohodki 386.792 din. izdatki 383.268 din. presežek dohodkov 3524 dim; 16. KLO Podkum dohodki 438.520 din. izdatki 378.946 din. presežek dohodkov 59.574 din; 17. KLO Radeče dohodki 1,095.015 din, izdatki 943.861 din. presežek dohodkov 151.154 din; 18. KLO Razbor dohodki 311.989 din. izdatki 274.671 dim, presežek dohodkov 37.318 din; 19. KLO Senožeti dohodki 279.544 din. izdatki 241.555 din. presežek dohodkov 37.989 dim; 20. MLO Trbovlje dohodki 5,501.469 din. izdatki datki znašajo v proračunskem letu 1951 po I 3.7(57.106 din. presežek dohodkov 1.734.363 din: proračunu OLO Trbovlje: 21 KLO Trojane dohodki 309.009 din, izdatki dohodki 90.428.754 din, izdatki 73.799.135 din. 330.803 din. presežek dohodkov 68.206 din presežek dohodkov 16,629.619 din. J 22. KLO Turje dohodki 315.486 din, izdatki Člen 2. Sklepni račun OLO Trbovlje za i leto 1951 obsega dosežene dohodke im izvrfie- | 28* KLO Vrhovo dohodki 815^2 dm. izdatki ne izdatke po proračunu OLO Trbovlje in ! j®®**®*JS58' proračune bivših krajevnih ljudskih odbo- i 24- *^0 Zagorje dohodki 2,145.530 din. izdat-in ninAr- I ki 1,807.751 din, presežek dohodkov 337.779 a) no Droračunu OLO Trbovlje* dohodki din; 25. KLO Zidani most dohodki 316.292 din, 9*26.872 din, izdatki 58.774.850 din.' presežek izdatki 250.481 dim. presežek dohodkov 65.811 71,926.872 dohodkov 13,152.022 din: b) po proračunih bivših krajevnih ljudskih odborov: dinarjev. Skupni dohodki po proračunih krajevnih ljudskih odborov 18.501.882 din. Skupni izdatki po proračunih krajevnih 146J59?din,^^'sež^°dohodka4617.766' dinf^'. j '^pr^o^^o^lkov^po^nm^-ičunih krajev-KLO Čeče: doh 348.139 din izd. 310.815 dim nihP^n^ihd<23wv VinSndEr preš. doh. 37.324 ; 3. KLO čemsenik dohodki • - - -............ • • « 532.107 din. izdatki 489.006 din. presežek do- hodkov 43.101 din: 4. KLO Dobovec dohodki 274.819 din, izdatki 246.948 din. presežek dohodkov 27.871 din: 5. KLO DOL pri Hrastniku dohodki 657.144 din. izdatki 654.528 din. presežek dohodkov 2616 din; 6. KLO Dole pri 1 Litiji dohodki 367.551 dim. izdatki 304.670 din. Člen 3. Zaključni račun okrajnega ljudskega odbora Trbovlje za leto 1951 je sestavni dei tega odloka. Člen 4. Ta odlok stopi v veljavo z dnevom objav«. Trbovlje. 6. februarja 1953. Predsednik: Martin Gosak tudi frboieiiske gospodinje si idifo strokovnega pouka Okrajna zadružna zveza prireja letošnjo zimo po vseh krajih kmetijska strokovna predavanja iz vseh področij: živinoreje, živinozdravstva, sadjarstva, poljedelstva itd. Predavanj se udeležuje veliko število kmečkih gospodarjev, pa tudi gospodinj. Na teh sestankih so gospodinje izrekle željo, naj bi OZZ ali KZ prirejale za gospodinje predavanja, ki zanimajo gospodinje posebej. Tako so bila že v Št. Gotardu, na Dolu pri Hrastniku, v Trbovljah in še drugod že strokovna predavanja za gospodinje, ki so bila dobro obiskana. Posebno številno so se gospodinje udeležile predavanja v Trbovljah dne 2. t. m. Prišlo je nanj nad sto kmečkih in delavskih gospodinj, ki so z velikim zanimanjem sledile izvajanjem predavateljice tov. Blatnikove, upraviteljice gospodinjske šole v Trbovljah. Ta je na zanimiv način obravnavala vprašanje prehrane, obrazložila glavne sestavine naših živil, pomen vitaminov, kalorično vrednost jedil in še mnogokaj. Poslušalke so se predavateljici iskreno zahvalile za zanimivo predavanje in izrekle željo, naj bi jim še večkrat prišla predavat. Nato so sledili poučni filmi za gospodinje, kot n. pr. o pravilnem pranju perila, o ročnem šivanju, o nastanku blaga itd. Kmetijski strokovnjak OZZ tov. Tone Bantan je prikazni važnost strokovnega pouka za gospodinje, ki v vsaki družini podpirajo tri vogale; veliko odgovornost nosijo ter imajo mnoge naloge: skrbeti morajo za prehrano, obleko in snago svoje družine, za vzgojo in zdravje otrok, za domačnost stanovanja itd. Marsikatera gospodinja redi tudi prašiče, skoraj vsaka pa perutnino. Tudi košček vrta oskrbuje vsaka gospodinja, kmečke žene pa imajo razen tega opravka z molžo itd. Da gospodinje lahko svoje dolžnosti dobro opravljajo, morajo biti v številnih področjih strokovno Izobražene. Zaradi Naročite se na ZosavsHi vestnih' tega je potrebno, da prirejamo za gospodinje strokovna predavanja, na katerih naj bi kmetijski strokovnjaki, gospodinjske učiteljice, zdravniki in ži-vinozdravniki dajali gospodinjam potrebne nasvete. Navzoče gospodinje so to misel z navdušenjem pozdravile in sklenile, da bodo same poskrbele za čim številnejšo udeležbo na takih predavanjih, kadar bodo prirejena v Trbovljah. Želele so, naj bi prvo prihodnje strokovno predavanje za gospodinje obravnavalo vrtnarstvo: poznavanje zemlje, pravilno gnojenje in rabo umetnih gnojil, pridelovanje najnavadnejših zele-njadnih rastlin. Na splošno željo navzočih bo to predavanje že v četrtek, 12. februarja, ob 3. uri popoldne v dvorani Svobode II v Zgornjih Trbovljah. — Gospodinje, pridite polnoštevilno! Prevedbe upokojencev V Uradnem listu FLRJ št. 59 z dne 10. XII. 1952 sta bili dopolnjeni točki 2 in 3 o prevedbi upokoiencev-nameščcncev iz socialnega zavarovanja, od javljenem v Ur. listu FLRJ št. 47/52. Po tej odločbi se zahtevajo 4 razredi srednje šole za razvrstitev v pokojninski razred po točki b) iz prvega odstavka čl. 10 Uredbe o pokojninah, ne glede kakšno z vanje so si pridobili in kakšno delo so opravljali oziroma g* opravljajo. Ce teh razredov nimajo, se uvrstijo v razrede po točki č) iz prvega odstavka člena 10 omenjene Uredbe. Ce pogledamo stanje šolstva in možnosti šolanja danes, je to v redu in pravilno, nikakof pa ni mogoče priznati tega kriterija kot pravilnega za starejše uslužbence, če upoštevamo položaj pred prvo svetovno vojno. V bivši Avsiro-Ogrski so bile srednje šole samo v mestih, obiskovali pa so jih po večim otroci meščanov, s podeželja pa otroci urad; nikov s ^talnimi mesečnimi donodki ter otroci premožnejših zasebnikov. Otroci delavcev pa so bili med temi dijaki bele vrane, to pa zaradi obupne revščine, ki je vladala takrat med delovnimi sloji. V bivši Jugoslaviji je bil položaj f toliko boljši, ker so uvedli dajaske vozne karte, ki jih poprej tudi niso poznali. Ko se je proti koncu prejšnjega stoletja obstoječa industrija (tovarne in rudniki) začela vse bolj razvijati, je potrebovala tudi vedno več sposobnega kadra za upravljanje podjetij, ki ga ni bilo v zadostni meri na razpolago. Kar ga je prišlo od drngod, so bili to po velik1 večini sami Nemci. Začeli so zato sprejemati v pisarne industrij* skih podjetij in rudnikov nadarjene otroke delavcev, ki jim tedanje razmere niso dopuščalo nadaljnjega šolanja. Večina teh ljudi se je * svojo nadarjenostjo, marljivostjo in vztrajnostjo povzpelo na vodilna mesta v administrativni i® Komercialni stroki in so, v kolikor že niso upu* kojeni, ostali še danes na teh položajih. Isto je s trgovskimi pomočniki. Pravilno jo* da se danes nikdo ne more učiti v trgovini, & ni dovršil nižje gimnazije. Poprej pa take pr«* povedi seveda iz zgoraj navedenih razlogov n* bilo. Večina izučenih trgovskih pomočnikov j* pozneje itak prešla v druge službe po raznih pisarnah, socialnih zavodih in podobno — ka* pa jih je ostalo pri svojem poklicu, so pa pra* tako prizadeti kot ostali starejši nameščenci bre* dovršene srednje šole, pa čeprav so z uspehom opravljali ali pa še opravljajo najodgovornejša mesta in imajo najvišja zvanja v svoji stroki- Sodim, da naredbodajalec gotovo ni bil opo; zorjen na neskladnost te uredbe z osnovnim1 načeli socializma, ki se glase: »Vsakemu po n je* govi pridnosti in sposobnosti« ter »Za enako del* enako plačilo«. Ker podobne neskladnosti in pomanjkljivost1 v zakonu o pokojninah, ki je sicer najnapred-nejši in edinstven na svetu, samo kvarijo n j®* gov sloves, za trdno pričakujemo, da bodo odločilni činitelji te točke, ki pomenjajo neza* služeno socialno trdoto, popravili vsaj za v*® starejše, to je za vse tiste, ki so stopili v služb« v bivši avstroogrski monarhiji. A. P. H• Delo Ljudske univerze v Zagorju Ljudska univerza v Zaporni si vedno b?Jj utira pot med množico. To kaže dober obis* predavanj. Obisk je pa dober zato, ker odbo* skrbi za kvalitetna in zanimiva predavanj** Tako smo pred dobrim tednom poslušali pi**” telja Etbina Kristana, ki nam je predaval 0 Ameriki V torek je v okviru ljudske univerz* predaval tov. Ivan Regent o dialektičnem m** terializmu. Doslej smo pogrešali tovrstna p*e' davanja. Zato ni nič Čudnega, Če so bili mnogo* številni poslušalci s predavanjem zelo zadovolj* ni Tov. Repen? ie na njemu svojstven in h kr«*1 zanimiv način obrazložil sicer težko snov tako* da so io poslušalci lahko brez težave dojem*!*' To je dosegel s tem, da je v svojo razlago vp*c' tal primere iz vsakdanjega življenja, ali pa »]*' vajal nekatere primere tako, da so bili posl** šafcu razumljivi Takih predavanj si želimo ** več in upamo, da bo tov. Regent nadaljeval razširil svoje predavanje o materializmu v doglednem času. Pred dnevi so v Zagorju razširili odbor Lj11^' «ke univerze: ustanoviti nomeravajo Še Ljudsk® univerzo v rudarskem naselju Toplice iti Lokf* Kisovec. Predavanja so predvidena v torek 10 petek. UČITELJ MILAN ROŠ V Laškem i« umri hrastniški rojak — upokojeni učitelj Milo« Rož, ki je začel pred dobrimi 50 loti orati ledino na proKvotnera področju v i!ra.stuiški n dolski dolini. Takrat so oblast ni brigala z a ljudsko prosveto tako kot dandanes. Hrastničani, po večini delavci, so se takrat zabavali v prostem času le po gostilnah, čitali so le malo, izletov niso delali, gledaliških iger niso poznali. Peli so le pri kozarcu vina. lota 1901 je pa nastala v teh krajih v tem pogledu velika sprememba. Takrat jo nastopil na Dolu pri Hrastniku svojo prvo službo mlad, talentiran, muzikaličen in za vso lepo vnet učitelj Miloš Roš. Bil jo doma iz narodne hrnstniško Kosovo družine. Poleg težkega dela v šoli, ki (ra Je vedno zelo vestno opravljal, si je takoj zadal važno nalogo: prosvetliti kmečko delavsko mladino. Ustanovil in vodil jo prvi napredni tnmburnški zbor na Dolu. Začel je prirejati iBro. Ravno t« dni bo 51 lot, ko so imeli na Dolu v novozgrajeni posojilniški hiši v nje-Bovi režiji prvo gledališko predstavo. Kor še niso imeli kulis, jih jo sam napravil iz papirja Tako je deloval n« Dolu v veliko zadovoljstvo prebivalstva celih pet let. Ko so lot« 1961 sezidali v Hrastniku novo šolsko poslopje (sedanjo nižjo gimnazijo) na pobudo njeBoveBa očeta, dolgoletnoga hrast-n iško-trboveljskega župana in deželnega po-slanoa Ferdinanda Roša st. in nadučitelja Ivana Sorčanu, je dobil Miloš mesto učitelja na novoustanovljeni hrastniški deški šoli. Tu je delovni polnih 31 let kot odjičon učitelj in vzBojitolJ v šoli in kot narodno-kulturni doJaveo izvon nje. V svojem rojstnem kraju Hrastniku se je zavzel s podvojeno silo za prosvotlitov delavske mladino. Ustanovil ie najprej narodno čitalnico s knjižnico, ki Je nudila na tisoče knjig brast- llinko Vilfan: Tekoče zlato (Nadaljevanje in konec) To mažo prodajajo Boryslawčani po svetu kot zdravilo proti vsem boleznim. Sicer so jim v Lwowu neki lekarnarji stopili na prste; enkrat so jim žandarji celo pobrali vso kramo, dedce potaknili v zapor, ali je Aronova beseda — mogoče še kaj drugega — več zalegla kot vsa lekarnarska togota Aronu ni bilo mar prepira in spora. E, kaj šel Ali Aron si ni maral spodsekati veje, na kateri je sedel, Ce Boryslawčani zaslužka ve bodo imel i, ne bodo ku\ wali, najmanj pa pri Aronu. Aron ima vse: šivanke, prejo, perje, blago, opanke, tudi obleke, motike, srpe, sekire, apno in opeko, deske in ključavnice, šipe in ključe, sol in tobak. Aron ima vse! O, veliki Jahve, tvoja veličina za-senča cesarja našega in carja ruskega. »In so se dedci vrnili z vso kramo. In so kupovali pri meni. Hvalili so me . O, Jehova! Oni so priznali svojo nemoč in hvaležnost, jaz pa njim svoje zvijače ne. Ha, ha!« Tedaj so se napotili v svet, kajti bil je zadnji čas, saj so dnevi postajali i2 dneva v dan daljši. Tudi vso mažo za usnje, za opanke in nekake čevlje so vzeli s seboj. Schjeiner je kuhal in kuhal. Prepričal se je bil, da prežgani, kuhani smrdljivec gori kot repično olje, če ne lepše. Duh je ostal, a drugače je bil skoro podoben vodi. Plaval je na vodi. Ce ga je od strani pogledal, se je zelenkasto, kovinskomodro svetlikal. Gorel je enakomernp, plamen ni nič ra-stel in ne pojemal in tudi pokal ni. Kadil se pa je. Ko ga je Hana takole milovala in si dajala opravka okrog njega je poveznila na plamen oškrb-Ijeno stekleno cev. Tedaj plamen ni trepetal in ni metal nemirnih begajočih senc. To je delala vsak večer tako dobro, da je niti oče ni prekosil. Oškrbljeno steklo se Je naveličalo bornega življenja. Enkrat je reklo: cenk! in ni ga bilo reč. Ko je surovi smrdljivec prijetno brbotal v kotlu, sta z očetom žagala z vrvico steklenico. Odžagala sta dno in vrat- Ostala je kratka cev. Oče je z njo ogradil plamen. »Odlično!* je dejal in udaril s peto ob tla. On Je bil sedaj tisti, ki je iz prešernosti zasukal ženo, da jima je bilo vse na poti. Zena je si cer zastokala, ali Hana se je na široko zasmejala in mali v zibelki ni nehal klatiti z ročicami. »Oh, ti! Saj bova vse podrla!* ga je mehko in prizanesljivo pokarala vsa zasopla. »Ba, podrla!* je oporekal široko. »Glavno je, da imamo luč.* S hrbtom dlani je šel preko čela. Obsedlo ga je prepričanje, da Še zdaleč naokoli nimajo tako imenitne in vredne luči. »Ali kotel boš moral vrniti.* S to mislijo ga je odtrgala od tiste črne, plahutajoče tenje, ki ga je speljala ta hip od doma nekam v nepoznan in tuj svet. Kolobarji so migetali pred komaj opaznimi očmi. »Pa takoj, sicer bi znal prikolovratiti sam Aron stikat za njim,* jo Je že priseben razumel. Do večera ga še ne sme imeti. O mraku ga bo zanesel nazaj. Pogodba je pogodba. Drugače ga bo Aron navil. To pa on zna. Ni le enkrat dokazal... Oprezal Je za kotlom. Osebno pravzaprav ne. Pošiljal je Saro poizvedovat, kakšen je sadjevec. Pokazal ji Je steklenico, duhati pa ga ji ni dal, pokušati še manj. Sara je menila, da je duh po smrdljivcu, vseobči, saj je bilo polno maže razpostavljeno po policah Povsem mirna je očetu pravila o žganju. Hani je prepovedal praviti o prekuhavanju smrdljivca. Ženi prav tako Sebi tudi. Sam bo že molčal. Bil je prepričan, da se bo imel v oblasti. niškim rudarjem. Čitalnici je Ml predsodn i tajnik in knjižničar. Kot navdušen PPivkv* ivoroc jo tudi ustanovil lota 1908 hrustmal"*^, Sokola. Bil Jo njogov starešina in tajtJJi Tudi v Hrastniku ie prirejal kot neutru prosvetar odrske igre. Ker v Hrastnik«^ krat še ni bilo neb« IScprMI Vendar je ženo pretepel, daji nikoli M« štor. — Kot navdušen lovoc jo ustanovil P*^ lovsko društvo "Jelenca«, katerega član' ^ tn rudniški nameščen.. ni reč opomogla, ko je sosedi izdala skrivnost. Takrat so tudi drugi začeli svetiti s smrdljivcem, prekuhavali in prodajali so ga Se o pravem času je kupil vso dolino, izkopal ducat globokih jam, kamor se je smrdljivec stekal in od koder ga je črpal. Da je ženo pretepel kot psa, da se je dolgo vlačila molče od ognjišča do postelje, dokler ni obležala, dokler ni prerano preminula, si ni odpustil, zlasti ne, ko od tistega časa ni spregovorila z njim niti besedice več. Takšno je bilo njeno maščevanje za njeno pomoč, za njeno misel, ki je bila hkrati njena obsodba. Da je prekmalu izklepetala skrivnost, je sebi oprostila tisti trenutek, da pa jo je zbil, mu ni nikdar odpustila. Tisto pomlad je šlo v svet že manj ljudi z mažami, naslednjo pomlad pa nihče več. Dobro so zaslužili s smrdljivcem — petrolejem. V bolnišnici v Ltooiou so preizkusili novo luč — petrolejko. Obnesla se je. Štiri leta kasneje so tudi v Ameriki odkrili petrolej in petrolejko. Kakor si je tedaj Schreincr dopovedoval. da bo znal molčati, da se bo obvladal, se v resnici ni znal in »e ni mogel. Ustanovil je sicer prvo rafinerijo, pa ga je grenka zavist izpodrinila. Kakor so znali drugi obogateti, je sam prišel ob vse, da je v bedi umrl. pom n Bin orivec i VI k ur, in pu gouuiu« . 2-vS štor. — Kot navdušen lovoc jo ustanovil p ^ lovsko društvo "Jelenca«, katerega nr' bili po večni rudarji tn rudniški namreč": j. iz Hrastniku in Trbovelj. Tudi tu je p koval mnogo let. Ustanovil ga jo. da J® v tudi rudarji lahko pridobili svoje l<>v';ffioš Mariji Reki in lam svobodno lovili. »Se ltoš je bil tudi soustanovitelj hrastai oloktrične zadrugo in njen tajnik. _j- Razen tega je bil dopisnik raznih nal ,,ro-nth listov Pisal ie tudi rw.ne črtioe, P,g, uredil za oder tudi humoresko *Ata *u Mnžn« itd. , . vr4t Kot mlad učitelj na Poln Je vodil novoustanovljeno oskurendno šolo na,,P. V znani partizanski postojanki pod „«j' Ilraslniku je bil v vrsti najboljših tn "JJfj sposobnejših učiteljev. Bil je velik P,rl ®k|li mladine In jo vzgojil na stotine «i*vl»v .v^4 in rudarskih otrok Vsi ti njegovi ^n učenol so ga še danes hvaležno sijotnin.i'";) A učitelj Miloš Ho* ni iskal v »T jj, skromnosti plačila, ne nagrod in eao mest za tako mnogostransko delovanje, ^ Ob izbruhu prve svetovno vojne je n” «. klican k vojakom. Prišel je v enoletno A oirsko šolo v Maribor, od koder so B». zaradi politično nezanesljivosti kmalu o""b, stili. Moraš j« n« italijansko fronto kJ“ j prišel v ujetništvo. Od tnm sta iwit’eg’: ' bratom Nandetom In se prebila on « vojne do jugoslovanske meje. , . si Ko ,1e leta 1937 šol v zaslužen t«'’k°iV jo kupil v Laškem hišico, kjor naj b1 v miru LetH 1941 p,i ga le okupator skiti , z družino izselil v Slavonijo. Pa e® “j Palmi ga niso pustili v miru. mar**'' preganjali tn mučiti. Tako ve Je vrnil o« živčno zlomljen. »..»t' Učitelj Roš je bil bratranec P"®*1* ,25» nega doktorja ljubi junaka Tehniške šolo dr. Mirka Koša Iz Svloo. Vsi njegovi bivši učenci in vsi ki dobro poznali, ga bodo ohranili * ' D spominu. •* Kaj je s kmetijstvom v okraju Struktura trboveljskega okraja je zelo pisana. Akoravno prevladujeta v njem industrija in obrt, ni s tem rečeno, da kmetijstvo nima v tem okraju Pogojev za nadaljnji razvoj. Ravno nasprotno. V našem okraju so vse možnosti za razvoj kmetijstva, kjer sta predvsem sadjarstvo in živinoreja glavni gospodarski veji, za kateri bi se morali »diočiti. Tudi vrtnarstvo je potrebno, saj je v industrijskih središčih okraja naseljeno preko 15.000 ljudi, ki so z zelenjavo zelo slabo oskrbovani. Seveda bi se morali pri vrtnarstvu odločiti le za nekatere predele našega okraja, kjer so za to dejavnost dani specialni pogoji. Kako danes na naših posestvih kmetujejo? Obiskal sem že veliko število kmetov v našem okraju, se z njimi raz-govarjal in jim tudi svetoval, kako naj bi v bodoče gospodarili, sicer bodo zaradi svoje velike zaostalosti garali noč in dan brez uspeha. Skoraj vsi kmetje Pridelujejo na svoji zemlji vse kulture, ki jih rabijo za preživljanje svoje družine ne glede na uspeh pridelka. V tem Pogledu bi morali naši kmetje malo gospodarsko preračunati, katera rastlinska kultura je za enega ali drugega najbolj donosna. Ob sedanjih razmerah ni čudno, da mora kmet živeti v zaostalosti, ki so jo kmetje v naprednih deželah že Preživeli. Doslej so se kmetje izgovarjali, da so prisiljeni sejati ali saditi vse kmetijske kulture, ki jih potrebujejo za Preživljanje svojih družin, ker si ne morejo kupiti potrebnih prehrambenih Predmetov, po drugi strani pa spet, da jim obvezna oddaja narekuje, katere kulture morajo pridelovati. Z lanskim letom pa se je življenje našega kmeta Popolnoma spremenilo, saj je odpadla obvezna oddaja; nikdo kmetu več ne narekuje katero kulturo in v kakšnem obsegu jo morajo sejati — naš kmet pa se naprej seje in sadi vse kulture ne Slede na uspeh. Marsikateri kmet se danes vprašuje, zakaj so škarje med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov tako široko odprte; prav nič ni čudno, kajti naša industrija napreduje, se modernizira, kmetje pa po svoji ve- , čini čakajo odrešenika. Seveda bi mi I lahko marsikdo na ta članek na kratko in jedrnato odgovoril, vendar sem kljub lemu mnenja, da bo treba med kmeti več posvetovanja, mnogo več zadružnega dela, kajti le na ta način bomo Uspeli tudi kmetijstvu nuditi vse potrebno. Vzemimo samo primer: v naših 'ndustrijskih podjetjih njihovi delavski sveti in upravni odbori vedno iščejo novih poti, nov način dela, kako bi z njim dvignili storilnost, pocenili proizvodnjo, izboljšali kvaliteto svojih izdelkov — pri kmetih pa v večini primerov Vsak zase ljubosumno čuva vse strokovne pridobitve, kar je za napredek kmetstva največje zlo. Splošne kmetijske Zadruge na vasi bodo morale v tem Pugledu odigrati še pomembnejšo vlogo, *uj je to edina kmetijska organizacija, 'združuje in povezuje kmete na vasi, lini nudi ves reprodukcijski material, jnora pa biti istočasno prva svetovalka Sfnetov. Vsekakor lahko trdimo, da za-Zhamujemo tudi v delu zadrug že ko-£nk naprej, zlasti kmetijska zadruga Radečah je pokazala že lep napredek, ?ar ie vsekakor zasluga upravnih od-uorov, ki so nastavili za to potrebne Shietijske strokovnjake. O splošnih snietijskih zadrugah pa več v prihodom članku. Predvsem bomo morali misliti na Preusmeritev sadjarstva in živinoreje, ker star način sadjarstva in živino- . kmetje v hlevu vole v starosti po deset reje ne ustreza današnjemu razvoju. Zato se bomo moroli tudi v tem pogledu preusmeriti. Lotiti se bomo morali ustvarjanja strnjenih nasadov sadnega drevja, s čimer smo v letu 1951 in 1952 delno že uspeli na Marnem in v Izla- i in še več let. To je vsekakor velika gospodarska škoda za skupnost kot posameznika. Prav tako znaša molžnost krav pri nas približno rlOO — 1200 litrov mleka na leto, kar je vsekakor premalo. V naprednih državah je molžnost krav lcah, kjer so zasadili kmetje 7 ha stmje- j vsaj še enkrat tako velika, če ne več. nega nasada. Zal pa se v zadnji sezoni j Poleg vsega tega pa držijo kmetje za sajenja sadnega drevja, v letu 1952-53, ! obdelavo posestva v hlevih konje, kar .... - ne opazi širšega dela med kmeti v tem j je veliko breme za posestvo. Poznam i dai<, in S mo mislili, zato. ker se bojijo škofove prepovedi društva. Ko pa je lam ta prepoved odpadla, vseeno niso pristopili. S tem so pokazali, da so društvu nasprotni iz čisto osebnih razlogov, da se ne strinjajo s samim namenom Cirilmetodijskega društva, da nočejo pomagati ne sebi ne cerkvi. Še manj pa svojemu ljudstvu in domovini. Zato pa naj tudi neuspehe, ki jih imajo v svoji službi, pripišejo svoji protiljudski politiki. Cirilmetodijskc ijsko društvo naj je slovensi vsej slovenski rednih slovenskih apre duhovnikov je slovensko narodno društvo. Ono eje v vsej slovenski republiki 550 članov, to je dobro polovico slovenske duhovščine. Društvo polo 'vodi osrednji izvršilni odbor in glavni odbor pod vodstvom predsednika tov. Matije Medve ška, župnika na Dolu pri Hrastniku. Organizacija se deli na pokrajine in okraje s svojimi pokrajinskimi in okrajnimi odbori. Trbovlje so priključene celjski pokrajini. Pa tudi naš okraj ima svoj okrajni odbor, ki vodi delo na terenu. Ta odbor vodi okrajni predsednik tov. Kristijan Cuderman iz Izlak, tajnik Šmon iz širja in odbornik Bartelj iz Dol pri Litiji. Odbor prireja vsak drugi mesec okrajne setanke, ki so o Trbovljah ali v Celju, ureja odnose z oblastnimi in državnimi organi ter Zavodom za socialno zavarovanje in je z eno besedo duša vsega patriotičnega dela, ki ga člani opravljajo na terenu. Cirilmetodijska organizacija je stanovsko društvo duhovnikov in se trudi tudi za gmotno korist svojih članov. Vsi člani našega okraja Novice iz Lilije in okolice Delovni kolektivi, zadruge, •nnožlčne ln družbene organizacije, društva ln ustanove ter posamezniki: postanite ustanovni ali Podporni člani Prešernove d r u ž b e 1 Ustanovnina je najmanj 25.000 dinarjev, podpornlna od 5000 do «.000 din, za posameznike pa Je Podpornlna od 1000 do 5000 din. Denar nakazujte na tekoči račun 001-T-290. Predavanje dr. Poliča v litijski Ljudski univerzi V zadnjem času je nastalo v naši družbeni ureditvi več novih zakonov, med drugim je zvezna skupščina FLRJ sprejela tudi novi ustavni zakon. Za vse te spremembe je biJo med rednimi obiskovalci ljuds-ke univerze v Litiji tolikšno zanimanje, da je bil vsem tem novim vprašanjem določen poseben predavateljski večer. O novem ustavnem zakonu in drugih zakonih, ki utrjujejo našo demokracijo, je govoril predavatelj iz Ljubljane tov. dr. Polič, predsednik okrajnega sodišča. Občinstvo je v zadovoljivem številu napolnilo kino dvorano. Zal škoda, ker se po predavanju ni razvila debata; osnovni princip Ljudskih univerz v sociadi6tični državi je ta, da stavljajo poslušalci po predavanju vrsto vprašanj in se v debati dopolni podana snov. Tega predavanja litijske univerze se je udeležil tudi organizacijski sekretar okraja L j ubl j ama-okoldca tovariš Stane Keber. Ogled kita v Ljubljani Prejšnji teden, ko so prebivalci mesta Paga v Dalmaciji pripeljali v Ljubljano kita, je pohitela na ekskurzijo tudi mladima litijske gimnazije in osnovne šolo, ki si je pod vodstvom svojih profesorjev in učiteljev ogledala redkega gosta v našem Jadranu. Po ogledu so nekatere skupin© odšle še na ljubljanski grad, ali pa si oglodale druge ljubljanske zanimivosti. Mladini pa bo ostal ogled velikanske morske živali v spominu za vse življenje. Radio Ljubljana bo ponovil koncert mladih litijskih pevcev V predzadnji številki »Zasavskega vestnika« smo poročali, da so bile nedavno na elektrovodu v Litiji okvare in zaradi tega nismo čuli koncertnega nastopa pevcev litijske gimnazije, ki jih ie predvajal Radio Ljubljana z magnetofonskega traku. Ko je bila ta notica našega tednika predložena upravi Raaia Slovenija, so obljubili, da bodo ustregli nasvetu v »Zasavskem vestniku« im bo predvajanje pevskega zbora litijske gimnazije v kratkem ponovljeno v programu Radia Ljubljana. Maksim Gaspari - ilustrator zasavskih motivov - 70-letnik Te dni je praznoval znani slovenski umetnik Maksim Gaspari sedemdesetletnico svojega rojstva Prav je, da se ga ob tej priliki spomni tudi naš tednik, saj je Maksim Gaspari ovekovečil tudi več motivov iz našega Zasavja. Slika Gasparijevih starih splavarjev v Zasavju je bila priobčena v nedavno izišli brošuri Jožeta 2upančiča »Mesto Litija«. Maksim Gaspari se je s svojimi ilustracijami Zasavja vključil v kulturno zgodovino naše doline, zato mu pošiljamo k pomembnemu življenjskemu in delovnemu ju- bileju, prav tako pa tudi k podeljeni Prešernovi nagradi naše iskrene čestitke z željo, da bi ustvaril še mnogo umotvorov. 1. marca bo množični izlet na Janče V »Zasavskem vestniku« smo že poročali o litijskih plan in ar jih, ki so se na sejah planinskega društva Litija odločili za graditev koče na Jančah. Da bi dobil odbor privolitev za ta svoj sklep, je bil zadnjo nedeljo množični sestanek članov PD Litija.^ Predsednik tov. Zen je poročal o društvenem' delu in o sklepu odbora za zgraditev koče na Jančah. Poročilo o delu upravnega odbora je bilo sprejeto a pohvalo in je celokupno članstvo pozdravilo postavitev koče na Jančah. O tem načrtu se je razvila živahna diskusija ter so tov. Franci Krhli-kar, Ivan Drnovšek. Lojze Dobrovoljc. Marijan Oblak, Jože Zupančič in drugi dodali še svoja pojasnila. Po vsestransko izčrpani debata je zbor izvolil v razširjeni odbor še nekaj novih preizkušenih društvenih delavcev. Okrajni ljudski odbor Ljubijana-okolioa, ki ima vse razumevanje za razvoj iu napredek turizma v našem okraiju in gradi ta čas kočo na Polževem, j© obljubil, da bo ugodil prošnji janških kmetov, ki si žele izboljšane cestne zveze iz doline Besnicen na Janče. Ta nova cesta bo olajšala delo tudi pri gradnji nov© planinske koč© na Jančah. Nedeljski množični sestanek litijskih planincev je dovršil uspešno delo okrog predpriprav za gradnjo nove planinske koče na Jančah. Ob tej priliki je PD predvajalo propagandni film Na strminah naših planin, ki je dobro izpopolni* program množičnega zbora litijskih in okoliških planin ar jev. Pred razhodom so planinarji iz Litije 6kle: nili, da bodo pohiteli 1. maroa na množični izlet na Janče. 70-letnica Pavle Meškove Te dni je praznovala tov. Pavla Meškova vl Litije svoj 70. rojstni dan. Prejela j« precej čestitk, saj se je v letih pred vojno udeleževala društvenega življenja. Se pomni podrobnosti o prvem izletu zasavskih planinarjev na Kum. Od tega je zdaj že pol stoletja. Tov. Mežkova hrani o tem prvem izletu že zanimivo sliko. Udeleženke ženskega spola so bile tedaj Se krepko okovane z modrci m pokrite s žirokokrajnimt slamniki. O kakem organiziranem planinskem življenju tedaj v Zasavju Se ni bile ne duha ne sluha. Ko je biia tov. Pavla Mežkov® stotič na Sv. Gori nad Litijo, ji je tov. dr. Ivan GraSič napisal priložnotno pesem; čestital je k stotemu obisku vztrajni obiskovalki Sv. Gore ter je opevaj tudi mikavnosti nače Sv. Gore. Mesečne vozovnice na avtobusu so predrage S 6. januarjem t. 1. j© trboveljska mestna občina prevzela od SAP iz Celja prevoz potnikov na liniji Trbovlje, železniška postaja — Trbdvlj©, mesto. Dijaki, delavci kn nameščenci mesta Trbovlje, ki se vozimo v šole in službo izven Trbovelj, smo ta prevzem pozdravili z vesoljem Upali 6mo namreč, da bo mestna občina Trbovlje bolj uvidevna i*n nam znižala oano mesečnih vozovnic. Toda bridko smo se razočarali. S 1. februarjem so ceno na tej relaciji povišali za 50 % in s tem tudi ceno mesečnim vozovnicam, tako da stanejo le-te iz Zgornjih Trbovelj do postaje 780 din. Trdimo, da je tako zvišanje mesečnih vozovnic nesocialno. Uredba o povračilu potnih stroškov pravi namreč, da podjetja ali ustanove lahko (ne morajot) povrniti ded teh stroškov. Ali se mar ne sliši čudno, če rečeš, da moraš dati preko 10 odstotkov svoje plače za 4 km vožnje z avtobusom, medtem ko stane mesečna vozovnica na železnici za 52 km 500 din? Menda mestna občana Trbovlje ne misli z denarjem dijakov, delavcev in uslužbencev vzdrževati svojega vozovnega parkaI Nikakršnega sorazmerja ni mod ceno za tistega, ki se vozi po enkrat na teden po trgovskih poslih in ceno tistega, ki se mora voziti v Šolo ali na delo vsak dan. Upravičeno prosimo tiste, ki v Trbovljah odločajo o cenah vožnje na avtobusu, naj c^ne mesečnih vozovnic znižajo na tako moro, ki bo primerna gmotnemu položaju dijaka ali pa plači delavca in uslužbenca. Predlagali bi pač, naj sprevodniki avtobusov zaračunajo voznino raznim ve- rižni kom iz vinorodnih krajev ob eobotah in plačilnih dnevih trboveljskih delavcev, ki na svojih hrbtih nosijo cele 6ode vina in rušijo s svojo prtljago opravo vozila. Radovedni smo tudi. če ti verižniki plačajo kakšno trošarino in č© lahko nemoteno svinjarijo po avtobusih in oblekah sopotnikov. Organi notranje uprav© naj bi tu napravili red! L. P. od 2 do 5 tisoč dinarjev na mesec. Tako dobiva naš okraja iz te subvencije mesečno 52.000 din ali 624.000 din na leto. Za oso republiko znaša ta pomoč 20 milijonov dinarjev letno. Vsi člani so s posebno pogodbo socialno zavarovani za bolezen, starost in invalidnost kot ostali zavarovanci. Medtem ko znašajo prispevki za ostali privatni sektor 45 •/•, za služkinje 25 %, plačujejo duhovniki le 12 •/•. Pa še od teh procentov plačajo člani le polovico, to je 240 din mesečno, ostalo polovico pa društvena centrala. Iz tega je razvidno, kako ugodna je ta pogodba za duhovnike. Noben drug stan, ne advokati ne zdravniki niso deležni takih ugodnosti. Ker pa je dosedanji zavarovani znesek 4000 mesečno le premajhen za skromno eksistenco na stara leta, se or še nova pogajanja za zvišanje zavarovane vsote na 8000 din mesečno. S tem se bodo podvojili tudi prispevki. Zvišanje zavarovanja so osi člani našega okraja odobrili na sestanku 19 januarja 1953. Tako bodo duhovniki dostojno preskrbljeni na stara leta. Lansko leto so imeli vsi člani enkratno polovično oožnjo. Enako ugodnost so imeli ob letnem občnem zboru v Ljubljani. Društvo je nadalje osnovalo posebno duhovniško zadrugo o Ljubljani na Resljevi cesti. Zadruga je poklonila o začetku obstoja vsakemu članu obleko in nekaj perila ter prodajala ose vrste blaga po znižani ceni. V zadnjem času se je specializirala za prodajo cerkvenih in bogoslužnih predmetov in se dobi v njej vse od podobice do dragocenih plaščev. Prav te dni je zadruga razprodala na tisoče kilogramov voščenih sveč po 800 din za kg. Tako nizka cena je mogoča zaradi tega, ker zadruga dobi stearin od državnih podjetij po izredno znižani ceni. Gmotne ugodnosti pa so samo del Cirilmetodijskega programa. Poleg tega, da društvo širi med člani vzajemnost in medsebojno pomoč, da skrbi za gmotno blaginjo članov, jih podpira in zavaruje, ima društvo prvenstveno verski in pa-triotični namen. Cirilmetodijsko društvo nikakor ne namerava ustanoviti narodne cerkve, ali se odcepiti od Rima, kot ga obrekujejo njegovi sovražniki, marveč vzpodbuja člane k vestnemu izpopolnjevanju stanovskih dolžnosti, k stanovskemu študiju za napredek izobrazbe in duhovnega življenja, k svetosti življenja in zvestobi do cerkve. Za lažjo dosego namena ie društvo tesno povezano z enakimi katoliškimi društvi v državi; v ta namen izdaja tudi knjige in revije. Tako izhaja o Ljubljani že tretje leto revija *Nova pot« ter še posebej »Organizacijski vestnik«, ki si jih lahko vsakdo naroči v Ljubljani, Cankarjeva 14 za letno naročnino 600 din. Na več kot 600 straneh sta obe reviji lani prinesli ogromno gradiva, ki ga člani študirajo, da se tako oživljajo o novi čas in tako laže opravljajo vestno svojo duhovniško službo. (Konec prihodnjič) V Zagorju potrebujejo kemično čistilnico, krpalnico in likalnico Ze pred tremi leti so v Zagorju sprožili vprašanje ustanovitve krajevnih podjetij, ki bi bila in so še danes tukajšnjemu prebivalstvu zelo potrebna; gre za uslužnostna podjetja, kakor so kemična čistilnica, likalnica, krpalnica, obnesla bi se pa tudi pralnica. No, takratni ljudski odbor je to vprašanje obravnaval, a ga je odstavil z dnevnega reda z motivacijo, da ni primernih prostorov, da ni kemičnega materiala in drugih potrebščin, ki jih uporabljajo takšna podjetja. Mislimo, da danes potreben material ni več problem in tudi delovne moči bi se našle v samem kraju. Podjetja bi bila rentabilna. Upamo, da bo gospodarski svet prt mestni občini ponovno obravnaval to vprašanje in napravil potrebne zaključke za ustanovitev navedenih podjetij, ki bi jih zaradi sorodnosti morda lahko združili v eno samo podjetje z različnimi oddelki pod skupnim upravnim in tehničnim vodstvom. Pripomba uredništva. — Priporočljivo bi bilo, da tudi gospodarski svet pri mestni občini v Trbovljah razmišlja o ustanovitvi podobnega podjetja v Trbovljah. Iz Farčnikove kolonije ta .ata,non*tlci Farčnikove kolonije videli Oas/ lo \ .d° gotovo dejali: >?e spet piše o Pod dnni.lj ^ kdo?* Hitro bodo • pogledali Pite o n •L bi i* kratic »pogruntalU, kdo , 7e /"T1*. ^oloniii hi e fjc^do pisal o tej lepi rudarski Prahu' n„. k Zagorja Dopis je dvignil precej ie rn?^Z n°M 'H pa tudi moški ^fugi gr ni »ti -T e*ateri *o pisanje odobravali, dišati 1* povsem razumljivo. Resnico nUmtir$i*omu neprljetno. Dopisnik pa ‘iudern in n re*nWno Gotovo pa je, da vsem °anJe nima * °° °*e*' Tega cilja tudi dopiso- PrioL®* ne,lnik< mor« potlali ke bol J bo Prinnt«! med druSlmi ^•‘•»tanoo7 < di f,m oef nonic '* ,M>en>a Valr,‘n , naročuje premalo prebi- fe bi kolonije. Ali bi o. bilo lepo. Intela/ V,,T?a D,akl‘ druilnaf 'n lahko hi ga Farfnika kJzkoo°r je U, odveč Kolonija Franca 1“ 'o. kar A ka-,‘!i •’ i' kinljtnje boril ht *« morala nt‘ *' ,mamo ln h"mo le Imeli. I* Ofndar nit A mar‘il',em koli Izkazati. Fertnik 'Otrli. Zakrni , d,lntač li,t. Nikoli pre, ga ni,mo tr čila? y' l°TV fa S* toliko ljudi n koloniji n,Hko hišo oziroma družino hi gn °F In I kZLnti forinett, zaj j, gla.do *an’n papirnatih) * '°"ko frontopceo dal mnogo kooolmi‘7 Prl, Poktarjih Tudi ti ni,o za {'rotit tn knl”nijo. Hike namreč ntmato *• ure. ker I?,!a k*t ,ako' Čr no,1 pnkto Nande, al‘ Bine pa precej pozna Mak.. Lojza 'jjlda/n f A? °L d?‘ptatenatl. preden o,e kjl„ „ad “* kodo u mat), nf„u k„ „ kdal bo to* £ab,!p • kteo/lkami Samo knten. Mogoče bo Nande takrat te upo- nru“rPa0drulnim']P..vnlnnlLa hiše poleg kolonije To bo ie boljše. Se boljše pa bi bilo. Če bi čim prej zgradilo nekako tržnico v koloniji sami. To ie že o načrtu. Denarna sredstva bosta dala ruanik in mestna občina. Vem, da bi kolonijčani pomagali tudi s prostovoljnim delom, saj to že pred leti pokazali precej dobre volje. V tej tržnici bi potem razdeljevali mleko, uredili mesnico in Še marsikaj potrebnega. Prebivalci kolonije pravijo, da v njej ni enakopravnosti. Mnogo strank že dolgo zaman čaka na pleskanje oken in vrat ter na količke rje perila. Kdaj bo to delo opravljeno? Stanovalci so nestrpni. Gotovo boao enkrat le prišli na vrsto. Moči ** takšna dela pri rudniku ni mnogo, a opravkov te vrste je vedno dovoli. Res na je, da bi bilo na spomlad nujno, da se ie enkrat dokončno uredi lice kolonije. Kaj bo s >Saharoc okrog zadnjih dveh vrst? Bodo tudi letos ie kar zelenice ali oaze? Vrtove bi bilo res treba urediti. In kdo jih bo? Najboljše bi bilo v skupnosti: prebivalci s pomočjo rudnika. Zanašanje na druge ne bo spremenilo peščene puščave v cvetoč vrt. Stranke, ki stanujejo zgoraj, se pritožujejo zaradi vode Zgoraj mnogokrat ne teče, medtem ko v spodnjih stanovanjih ni problem. Marsikdaj in marsikje teče voda po nepotrebnem. Človek v zgornjem stanonanju gre z umazanimi rokami k pipi, jo odpre, čaka, posluša Šumenje, pričaka par kapljic, snet stoji in posluša ter se končno razjezi. Na kratko pove dano: nekateri imajo vode preveč, drugi premalo. Lepše bi bile fifi potrebo. I lo, če bi jo imeli vsi za , zadružne mZmtn čas kar war«d| gradnje nnn/01 !B# Prejšnjo so podrli bili?1' delili /"T oendarle *- ssr; sjts/kbs. Kolonija se bori tudi s prostorom za odlaganje smeti. Oh te nesrečne smeti in nadležni L« kam bi človek dal to nesnago, da bi bilo za vse prav? Kolonijski možje, izkažite se vendar in kar sami poskrbite, da ne bodo žene v zadregi, kam n smetmi in da ne bodo kupčki pepela ter drugih odpadkov na različnih mestih okras kolonije. Ustavimo se še pri kolonijskem drobižu, ki ga je vsako leto peč. Matere imajo mnogo opravka z njim. Tudi očetje in stare mame niso brez dela. Eni se trudijo bolj, drugi manj, in zato so nekateri otroci boljši, drugi slabši. Saj je povsod tako, ali ne? Lahko pa bi bilo marsikaj drugače. Kako naj bodo otroci lepo vzgojeni, če niso ozgojeni niti starši ali drugi ljudje, s katerimi pride otrok v dotiki Kako naj otroci lepo govorijo, če slišijo doma ali pa na dvorišču celo kopo vsakovrstnih grdih besed. Tako se kvarijo Še dobro vzgojeni otroci in ne-volja staršev — dobrih vzgojiteljev je v tem pogledu popolnomo upravičena. Razumljivo je, da večje število otrok poveča tudi oriič okrog hiš. Včasih je res kar neznosno. Ko bi bili otroci vsak pred svojo hišo, bi bilo mnogo boljše. Vem, da je to težaven problem. Nekatere otroke vidiš povsod drugod, samo vred domačim pragom ne. Zakaj se nekateri lahko igrajo doma? Tu bi morali starši spregovoriti svojo besedo. Ali store ose za svoje otroke, kar bi lahko napravili? Ni Še dovolj, če starši tekmujejo v tem, kdo izmed otrok bo imel lepše čevlje, plašče itd. Pri vzgoji bi bilo tako tekmovanje bolj potrebno. Hitro nam raste mladi rod. In kakšen bo? Za to smo odgovorni osi, naša celotna družba. Ce človek zadnje dni pogleda po koloniji, vidi v rokah večine dečkov tako imenovane >fičefaje< — loke in puščice. Ti so se razširili kot kakšna epidemija. Odkod to? Otroci »o gledali film >Plamen in puičicat. Prav gotovo otroci še v sanjah merijo puščice in napenjajo vrvice. Več o tem bi vedele povedati matere. Iz tega se vidi vpliv filmov na otroke. Zal nekateri kolonijski dečki prepogosto hodijo o kino. Res le tudi to. da otroci iz kolonije nimajo primernega prostora, kjer naj bi se izživljali po svoj volji. Z dobro voljo bi se našel kje kak prostor in preuredil v nekako igrišče. Otrokom j_ marsikaj dati in ne od njih samo Kuhinjska oprema darilo Strojnega mizarstva Trbovlie za naročoike Zasavskega vestnika Ne pozabi prečitati 6. strani. Kmetijska predavanja na Dota zahtevati. Kar vidim jih po koloniji, ko berejo ta članek in pravijo: >Ja, Ja. pisati je lahkolt Motite se. Pravilno pisati tudi ni lahko. Veste, . . „ . . , se, prijateljiI Pravilno pisati tudi ni lahko. Vet Kaj pa je res lahko? Odtrgati sl vsak mesec 20 dinarjev tn z nflmi plačali naročnino za >Zasav-*ki vestnik*. Poskusite in videli boste, da imam prav. In brez zamere/ V zimskih mesecih ima kmečki človek največ priložnosti, da se izobražuje ob strokovnih knjigah, filmih, predavanjih in pri praktičnem delu. Zato so tudi na Dolu pri Hrastniku poiskali predavatelje, da s podajanjem strokovnih snovi ter z učenjem računstva in slovnice skrbe za dvig izobrazbe kmečkega človeka, ki je prav njemu toliko potrebna, da ga dvignemo iz njegove zaostalosti. S predavanji bi morali začeti že meseca novembra ali pa vsaj decembra, vendar so se nekateri pomemDni ljudie v tej stvari nekoliko preveč zaleteli; posledica tega je bila, da se je izvedba načrta zakasnila. Svet za prosveto in kulturo ter odbor za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru na Dolu sta se te važne naloge dobro zavedela. Zato sta na svoji zadnji seji sklenila, da se predavanja začnejo 25. januarja t. 1. Predavanja nodo vsalco nedeljo od 8. do II. ure dopoldne, kar ustreza vsem slušateljem. Po prijavah se bo teh predavanj udeležilo okrog 28 tečajnikov. Načrt predavanj zajema sadjarstvo, živinorejo, živinozdravstvo, travništvo. zaščito rastline ter osnove iz računstva in slovenščine. Vsi predavatelji so sami izkušeni možje ter na izvedbo svoje naloge že pripravljeni. Ob zaključku predavanj nameravajo prireditelji tečaja organizirati poučno ekskurzijo na katerih mo-hočemo Čeprav so s tem tečajem začeli zelo pozno, predavatelji vendar upajo, da uspeh ne no ia-ostal. Izkušnje s pripravljanjem tega tečaja pa bodo vsem v pouk, da se ne zanašaj in ne Čakaj na druge, kar lahko sam storiš. Seveda se pa ne bomo branih vzorno urejena državna posestva, na_____________ bodo imeli tečajniki priložnost videti, kako rajo biti urejene kmetijske enote, če ho< doseči zadovoljiv uspeh. pomoči od drugod, če bosta ‘tijskih zadrug in okrajni . ivljena sodelovati. Predavateljem in slušateljem kmetijskega t« čaja na Dolu želimo mnogo uspeha. /. O• okrajna zveza kmetij! Ijndsici odbor pripravljena sodelovati. Na področju kulturno-prosvetne dejavnosti smo dosegli lepe uspehe Kulturnoprosvetno življenje v trboveljskem okraju se je lansko leto močno razmahnilo. To smo culi iz poročila tajnika Ljudske prosvete in ugotovili v diskusiji delegatov na zadnji skupščini te ustanove. Kulturnoprosvetno delo se je v našem kraju razvilo lansko leto predvsem zaradi tega, ker so ljudskoprosvetni delavci vložili vse sile za dosego čim boljših uspehov na področju prosvetlitve in izobrazbe naših delovnih množic. Že sami občni zbori naših prosvetnih društev so bili letos ; bolj slikoviti in pisani kot prejšnje leto. Važno je tudi, da je prišla na teh skupščinah do izraza kritična ocena nedelavnosti nekaterih članov naših kulturnih društev. Tak primer je bil n. pr. na Dolu pri Hrastniku z ženskim pevskim zborom, kjer so morali zaradi osebnih razprtij in nesoglasij med nekateri čla- ( ni iskati streho pri gasilskem društvu. ! Sele občni zbor je rešil to vprašanje. Na splošno lahko rečemo, da so bili vsi občni zbori dobro pripravljeni ter izdelani prav lepi načrti za nadaljnje delo. Leto 1952 je bilo bogato v pogledu ustanavljanja društev »Svoboda« ter j prireditve velikega zleta teh društev I v Trbovljah meseca avgusta lanskega ' leta. Trenutno deluje v okraju deset »Svobod«, v kratkem pa bodo ustanovili tako društvo tudi v Zidanem mostu in na Dolu pri Hrastniku. Delo v delavskih prosvetnih društvih »Svoboda« se je v zadnjem času razmahnilo. Vsa društva so se lotila na- ! črtnega dela, zlasti pa ustvarjanja materialne baze, ki je potrebna za razvoj društev. Naše »Svobode« so začele z urejevanjem svojih starih domov in z gradnjo novih. Tako si je »Svoboda« v Trbovljah II. uredila v svojem domu oder ter prostore za vaje in delovanje raznih sekcij, istotako je »Svoboda« v Lokah-Kisovcu obnovila in povečala svojo društveno dvorano. Tudi »Svoboda« v Toplicah pri Zagorju si je uredila svoje prostore, prav tako »Svoboda II.« v Spodnjem Hrastniku, »Svoboda-Za-savje« v Spodnjih Trbovljah pa si gradi svoj lastni kulturni dom. Od novoustanovljenih društev »Svoboda« so si že -kupili kinematografske aparature v Trbovljah II., v Lokah-Kisovcu, »Svo-boda-Zasavje« v Trbovljah ter »Svo- . boda II.« v Hrastniku. Da bi se delo v teh društvih poživilo | v kar največji meri, je izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje raz- j pisal 6-mesečno tekmovanje, ki bo trajalo do meseca maja letošnjega leta. i Najbolj aktivno društvo bo prejelo ob | koncu tekmovanja darilo 50.000 din ter j srebrni prehodni pokal. Za uvod v to tekmovanje so priredili v Hrastniku Teden kulture, ki je v polni meri uspeL Kot zaključek tega kosanja naših prosvetnih društev pa je predviden Teden kulture v Zagorju, ki bo trajal od 17. maja dalje ter se bo zaključil 24. maja, istega dne pa bo tudi slovesna proslava rojstnega dne maršala Tita. Kulturno življenje pa se je razgibalo tudi na naši vasi, saj imamo na našem podeželju 16 prosvetnih društev. Edina pomanjkljivost teh društev na vasi je, da niso zadosti množična, kajti v njih deluje le 670 aktivnih članov, medtem ko jih je v »Svobodah« okrog 2500. Največ članov deluje v dramskih družinah, saj ima že skoro vsaka vas svojo gledališko skupino. Sedaj deluje v okraju 27 dramskih družin, medtem ko jih je bilo lansko leto 15. Nekatera j društva so napravila na področju dram- j ske dejavnosti kar lep napredek. V cen- | trih našega okraja je bila najboljša , gledališka skupina v Zagorju, ki je dala ! preteklo leto 30 predstav, na naši vasi Ustanovitev mladinskega pevskega zDora v Irbovifah Kakor smo že poročali, bo »Svoboda-eenter« v Trbovljah ustanovila mladinski pevski zbor z glavnim namenom, da poživimo in pomladimo zborovsko petje ter nudimo mladini pravilno izvenšolsko uveljavljanje. Ta zamisel je dozorela. Zbor bo vodil pod okriljem moškega pevskega zbora »Zarje« pri »Svobodi-center« dolgoletni pevovodja Rudi Dolničar. Vabimo mladince in mladinke v starosti nad 12 let, da se priglasijo za pristop k temu zboru v poned., 16. februarja od 16. do 18. ure v društvenem •lokalu »Zarje« pri Šulnu v Petelinovi vasi. Prav tako naprošamo starše te mladine in vse šolske uprave, da s svojim Dramska skupina iz Konjščice v Senožetih Človek bi mislil, da na va»i ni kulturnega življenja. Toda to ni ros; colo v tako zakotni vasici, kot je Konjščica, je mladina delavna. Naučili so se več igric, ki so J1 n prišli v nedeljo 25. januarja, igrat v Senožeti. Uprizorili so pet igric, mod kaUvnmi je bila najboljši »Sovražnik žensk«. V tej igri je bila najbolje podana vloga Milana — tako namreč pravijo Senožečam. Ta igralec jo govoril počasi in tudi njegovo kretnjo So bile učinkovite. Vsebina vseh iger Pa je ravno primerna &a ta čas, predpustno uni vesolja in zabav. Tej kulturni prireditvi j« prisostvovalo mnogo senožeških igralcev. Sami so lahko videli, da je bilo občinstvo » KonjSčani zadovoljno. Zadovoljno pa predvsem zato, kor so govorili razločno in prikrojeno svojemu narečju, kar pri domačih igralcih ni opa- Torej, senožeška mladina kakor tudi ostali; no pustite, da bi bili Konjšftani bolj-ši orl vas Zalo ne omahujo in tuni vi razveselite domačine z lepim iulturnim. delom. Uspeh pa boste dosegli s tem, če so boste ravnali tem. kar ste pri Konjščanih opazili pozitivnega — in kar jo najvažnejšo: da le z vztrajnim delom in marljivostjo dosežeš največii uspeh. Ik«. vplivom podprejo ustanovitev tega mladinskega zbora, pri katerem se mladina ne bo učila samo peti, marveč tudi vzgajala idejno in kulturno pod geslom: »Z vedrim duhom, veselega srca in s pesmijo v boljšo bodočnost delovnega ljudstva!« Pripravljalni odbor Preimenovanje aerokluba »Proletarec« v aeroklub »Stane Kamnik« Na nedavnem občnem zboru letalskega društva »Proletarec« so sklenili, da klub preimenujejo v aeroklub »Stane Kamnik«. Prerano umrli Stane Kamnik je bil ustanovitelj letalskega društva v Zagorju in nekaj let njegov neutrudni tajnik. Njegov član je ostal do svoje smrti, čeprav je bil višji sindikalni funkcionar pri Republiški zvezi rudarjev v Ljubljani. Aeroklub Zagorje je, kakor smo obveščeni, edini delavni letalski klub v okraju, zato ga bo treba moralno in materialno podpreti, da bo lahko z večjim uspehom nadaljeval svoje delo, zlasti pri strokovni vzgoji mladih kadrov za bodoče letalce, padalce, konstruktorje itd. Ivan Ribič, Povesti z gora V založbi Časopisnega in založniškega podjetja »Glas Gorenjske« v Kranju je izšla knjiga »Povesti z gora«. Spisal jo je pisatelj Ivan Ribič. Ker so povesti primerne za vso šolsko mladež, opozarjamo na to knjigo vse naše mladince in mladinke ter njihove starše. Knjigo lahko naročite neposredno pri založništvu ali pa tudi pri našem uredništvu. Cena nevezani knjigi je 105 din, v polplatno vezani pa 175 din. I pa dramska družina v Cemšeniku. Vseh gledaliških uprizoritev je bilo v okraju 220, tako da pride na eno družino po 8 predstav. Zanimiva je slika delovanja raznih sekcij. V 26 društvih deluje 86 odsekov, in sicer 4 mešani pevski zbori, 7 moških pevskih zborov, 5 ženskih pevskih zborov, 2 pionirska pevska zbora, 6 orkestrov, 6 godb na pihala, 3 tamburaški zbori, 27 dramskih družin, 3 lutkovna gledališča, 1 filmski krožek ter 5 šahovskih odsekov. V to število je vključeno še 12 strokovnih knjižnic in 5 študijskih odsekov. Na področju glasbe so naše »Svobode« posvetile veliko pažnjo mladini; tako je trboveljska godba na pihala začela z vajami mladincev, ki jih je 80, ter bo v kratkem ustanovila mladinsko godbo. Tudi v Hrastniku in Zagorju so znali pritegniti mladino h godbi ter je mladinska godba na pihala v Hrastniku imela pred kratkim svoj samostojni koncert. Se neko važno sejo kulturnoprosvet-nega dela je treba omeniti, kjer je bil dosežen lep napredek, in sicer Ljudsko univerzo. Lansko leto je delovalo v okraju pet ljudskih univerz, namreč v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Radečah in v Loki pri Zidanem mostu. Najbolj aktivna je bila Ljudska univerza v Zagorju, ki je imela 18 predavanj s povprečno udeležbo 200 poslušalcev. Vseh predavanj v okviru Ljudske univerze je bilo 47. V zadnjem času pa je bila izvršena v tem pogledu reorganizacija, tako da bo delovala sedaj v okviru vsake »Svobode« Ljudska univerza. Prav tako so začeli s predavanji tudi na naši vasi, kjer so pričeli s strokovnimi predavanji in skioptičnimi slikami. Ako pa hočemo dobiti popolno sliko ljudskoprosvetne dejavnosti, ne smemo iti mimo izobraževalnih tečajev, ki jih je bilo v našem okraju 12. Najboljši je bil v Turju. Vse premajhno pažnjo pa so naša prosvetna društva ter občinski in okrajni odbor Ljudske prosvete posvetili ljudskim knjižnicam. V okraju deluje 24 knjižnic, ki imajo 21.465 knjig, lansko leto pa je bilo izposojeno 34.759 knjig. Popolnoma pravilno so poudarili na zadnji skupščini Ljudske prosvete, da je bil v proračunu premajhen znesek za knjižnice, poleg tega pa so občinski odbori porabili sredstva za knjižnice v druge namene, kar ni bilo pravilno. Kratek prerez dejavnosti na kul-turnoprosvetnem področju trboveljskega okraja kaže, da so naši kulturni delavci na splošno pravilno prijeli za delo. Avstrijski film .Nesmrtni valček“ Slika Dunaja z njegovimi Straussovimi valčki. Ni življenjepis umetnikov Straussov, marveč anekdote okoli veljave in uspehov troh bratov glasbenikov, ki 60 ponosni na slavno očetovo ime Strauss. Oče Johann ni želel, da b; sinovi šli njegovo pot. Umetnik je bil pač premalo cenjen, aristokra; cija ga pa sploh ni pripoznala. To-da vsi sinovi so bili menda že v zibelki zapisani glasbi. Johann in Josef sta študirala tehniko; Josef je sicer postal inženir in se kmalu poročil. Johann pa je ostal zvest glasbi. Ustanovil je svoj orkester in začel kljubovati očetu, čigar slava je že temnela. Oče je zaradi tega zapustil družino in živel pri svoji prijateljici. Johann je doživel uspeh — Dunaj je Imel novega kralja iz dinastije Straussov. Oče Johann je umrl, ostal je samo sin Johann. Ali rest Ne! Inženir Josef je tudi skrivaj komponiral in tudi njegovi valčki so navduševali Dunajčan©. Pojavil se je še najmlajši — Eduard Strauss. Za vso tri ni bilo prostora; Johann je bii povsod prvi, njegovo ime je zasen-čilo dela ostalih dveh bratov. Vmes je pn; šla še ljubezen do pevke Regine. Med brati se je vnela tiha bitka za prvenstvo. Borba med očetom in sinom je postala bitka med brati, toda ljubezen do umetnosti je zmagala pri vseh treh. Sporazumeli so se. kajti druži jih nesmrtno ime Strauss in naj bo potem že Johann, Josef ali Eduard. Skupen koncert je potrdil njihovo zvestobo glasbeni muzi in melodijo komponistov Strauss so osvojile svet. Film bo predvajal prihodnje dni kino »Svoboda«, Trbovlje-center (Delavski dom). Kino »Svoboda-center«, Trbovlje (Delavski dom) bo igral od petka do torka avstrijski film Nesmrtni valček prihodnjo sredo in četrtek pa angleški film Mož v belem Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov Kino »Svoboda«, Trbovlje II bo pa predvajal odlični ameriški glasbeni film Humoreska vv glavni vlogi Joan Cratvford) Predstave od sobote do ponedeljka Koncert rudniške godbe v Hrastniku Prejšnjo soboto je priredila rudniška godba na pihala, ki deluje pod okriljem »Svobode I« v Hrastniku, samostojen koncert v kinodvorani. Godbo je dirigiral tov. Viktor Malovrh. Koncert je prav dobro uspel. Občinstvo je s ploskanjem dokazalo, da je bilo zadovoljno. Program je bil precej dobro naštudiran, posebno pa je bil 1 j ud er všeč odlomek iz operete »Ptičar«. Solisti so se posebno izkazali, tako prvi b-klari- | ZASAVSKI PIONIR I Kotiček im naše pionirje in pionirke NOVA NAGRADNA KRIŽANKA Spodnjo križanko nam je poslal Pavel Burkeljc, dijak III.c razreda gimnazije v Trbovljah; 1 2 3 4 2 3 4 Črke: AAAA, EE, II, K, M, NNNN, R, T. Vodoravno in navpično: 1. moško ime; 2. država v Mali Aziji; 3. znan trgovski magazin; 4. podoben, istotak. Rešitve nam pošljite do ponedeljka, 16. februarja. Izžrebani bo dobil spet lepo knjižno nagrado. net, prva krilovka in prvi tenor ter ev-fonium. Rogovi pa so pogosto preveč dušili ton, zaradi česar na nekaterih mestih niso prišli dovolj do izraza. Pravilno dinamiko bi bilo treba upoštevati še v večji meri pri igranju solistov. Prav tako bi želeli, da godba pri prehodih takoj zavzame tempo, kakršen je predpisan. Kontakt med godbo in poslušalci je bil kmalu vzpostavljen. Spričo dobrega obiska koncerta, kar v Hrastniku ni navada, so godbeniki igrali razpoloženo. Želeti bi bilo, da bi se Hrastničani vedno tako izkazali ter nagradili godbenike za njihovo prizadevanje z dobrim obiskom. Pod vodstvom tov. Jožeta Kumlanca je nastopila samostojno tudi mladinska rudarska godba. Zaigrali so štiri lažje skladbe, od katerih je najbolj ugajal »Kresniček«, ki ga je ob spremljavi mladinske godbe na pihala zapel mladi godbenik M. Kozar. Naši mladi godbeniki kar lepo napredujejo in že izpopolnjujejo potrebna mesta v rudniški godbi. Treba bo zain- ____________teresirati še več mladincev, da se po- RESITEV PIONIRSKE UGANKE svetijo glasbi in bodo izpopolnili vr-Na našo nagradno pionirsko uganko zeli, ki že in še bodo nastajale v godbi, nam je pošta prinesla spet toliko pra- | Potrebno pa bi seveda bilo, da bi se vilnih rešitev, da smo se kar čudili in, mladinci učili vseh instrumentov, ne spet čudili, koliko učencev in učenk samo enega ali dva, kakor n. pr. v bere naš list. Zato smo se odločili, da hrastniški glasbeni šoli, kjer se pouču- damo našim pridnim mladim bralcem jeta samo klavir in vioiina. Tudi v tokrat dve nagradi. Žreb je odločil za Hrastniku naj bi ta Šola poučevala vsa 1. nagrado učenca Tončka Sršena iz i godala kot v Trbovljah in Zagorju, Lok št. 18 pri Zagorju (knjižno darilo), | namreč vse instrumente, ki so potreb- za 2. nagrado pa dijaka Joška Pirca, I.a razred nižje gimnazije v Litiji (knjižno darilo). Oba naj pošljeta ob priložnosti v naše uredništvo po nagrado. ni za salonski ali simfonijski orkester. Naj poklicani činitclji razmišljajo tudi o tem vprašanju da ne bi bili Hrastničani tudi na tem področju spet zadnji- F. L. EARL BIGGER3: S kr iv no st EVE DUCA Tedaj se mi Je zabllsnilo v glavi: spomnil sem se, da je morda tudi sir Frederik izročil v garderobo kakšno torbico, v katero Je spravil dokumente, ki smo Jih mi zaman Iskali med njegovo zapuščino in v Izpraznjeni blagajni in da je prav gotovo imel pri sebi garderoberjev listič tedaj, ko Je bil ubit. Ta karton Je vzel morilec, llil je toliko prebrisan, da je uganil pomen tega kartona: na podlagi tega lističa bo prišel do dokumentov, ki jih hoče na vsak način imeti. Toda na njegovo nesrečo so smeli v klub le člani ali njihovi gostje. Obupan beži iz San Francisca, toda tisti karton postaja zanj velika nevarnost, če ga ne bo mogel izkoristiti. In tedaj se nenadno pojavi dragocen dokazilu! material: copate, zavite v kos časopisa. Na robu časopisa so bile zapisane številke: 79,81 dolarjev -f 23,63 dolarjev, kar da skupaj 103,47 dolarjev. Kaj predstavlja ta znesek? Ceno potniške vozovnice do Chicaga v spalnem vozu. Torej se Je oseba, ki se Je znebila tistih kitajskih copat, nahajala v sredo, to je na dan po umoru, na ladjici, ki vozi v Oakland In se Je nameravala v Oaklandu usesti na vlak za Chicago. In spet sem mislil, kdo bi mogel to storiti? Nihče drug kot major Durand. Mislil sem, razmišljal In vrtal po svoji ubogi glavi. Vrgel sem se na vozne rede. Mislim, da Je major Durand odpotoval z vlakom, ki Je v soboto zjutraj prispel v Chicago. Neprestano ga' muči vprašanje tistega Kartona, s katerim bi lahko vzel torbico Iz klubske garderobe. Zato Je sklenit, da bo najpametneje, če nadaljuje pot proti vzhodu. Odšel Je na postajo z namenom, da stopi v vlak /a Nevv York, ko zagleda nadzornika Duffa. katerega je bil že poprej spoznal v Parizu in ki Je pravkar izstopal iz vlaka Durand n! bil neumen: takoj Je vedel, kaj mora storiti. Predvsem mora izkoristiti priložnost ln prikazati vse tako, kakor da Je on izstopil iz istega vlaka in da se misli skupaj l Duffom vrniti v Kalifornijo. Kdo bi ga v takšnih okoliščinah /nogel osumiti! In tako je brezskrbni nadzornik Duff vso pot sedel v družbi morilca. Vse to Je na pogled verodostojno, toda moj račun Je temeljil na enem edinem dejstvu: ali Je sir Frederik oddal svojo torbico v klubu? Povpraševal sem pri starem Petru vvillsu, glavnem garderoberju Cosmopoiltan Cluba, in od njega zvedel, da mu Je sir Frederik na sam dan, ko Je bil ubit, oddal usnjeno torbico v varstvo. Ves iz sebe sera bil od veselja. Sir Frederik nas Je hotel s svojim zadnjim gibom na to opozoriti: to je, vidite, sijajna domiselnost ln razum prt tem človeku! Zaljubljeno sem držal torbico v rokah, jo obračal ln opazil, da Je vsa prašna. Nisem Je hotel odpreti, pa čeprav so mi Je zdelo, da so v njej dragocene stvari. Sklenil sem nastaviti past. Hotel sem pokazati nadzorniku Flanueryju morilca, kako stoji pred mizo s torbo pod pazduho. Tedaj bo dokaz vsaj neizpodbiten. Odšel sem 1* kluba ves srečen, da se Je vsaj ena koprena začela dvigati s te zagonetke. Nisem mogel vedeti, kaj Jo privedlo majorja Duranda do tega koraka, toda računal sem, da Je zanj najvažnejše, če njegove žene ne najdemo ln da se Je zaradi tega odloči! celo za zločin. Ni prižel v Ameriko zato, ker ga Je z brzojavko pozval str Frederik; to ni resnica. On siru Frederlku ni bil potreben. Verjetno Je Durand zvedel od ujca svoje žene, da je Frederik skoraj vse že odkril. Iz nekih temnih razlogov se Je odločil, da mu te namere prepreči. Prispel je v San Francisco Istočasno kot sir Frederik. zvedel za njegov naslov in prežal na ugodno priliko. Da bi zamašil usta detektivu, Je moral storiti dvoje: priti do dokumentov, detektiva pa ubiti. Sklenil Je začeti z dokumenti. Tisto noč, ko je bila pri Kirk, večerja, se Je splazil v pisarno slrn Fredfrika. V trenutku, ko se Je sir Frederik - .. _ . . i a« Mn — a a I. ■ I a Tža, en t, rl pojavil v copatah ln brez orožia izrabil priložnost ln ga usmrtil le Durand strelom la samokresa. Toda s tem Je le do polovice Izpeljal svojo nalogo. Mrzlično je iskal ob-težilnl material, ko ga pa ni našel nikjer, Je vzel tisto priznanico za garderobo. Takoj Je mislil z njo oditi v klub, pa sl ni upal. Pobegnil Je s prvim vlakom. Toda tedaj se mu je v Chicagu pokazala edinstvena priložnost. Na podtagj vsega, kar sem vam naštel, sem nocoj nastavil past In morilec sira Fro-derlka sc je vanjo ujel.« Nadzornik Duff Je dvigni) oči s papirjev, ki Jih Je držal v roki. videti Je bilo, kakor da Je bral ln poslušal Istočasno. »Da sc razreši tajnost zločina,« Je začel, »so potrebno tri reči: bister razum, neutrudno delo ln sreča. Dovolite ml, da dostavtm, da je v našem primeru bistri razum odigral prvo vlogo.« Chan se Je priklonil: »Spominjal se bom vaših besed vse življenje In se bom z njimi ponašal kot z naj-višjim odlikovanjem.« »Niste se slabo izvlekli Iz zagate,« je poskušal tudi Flannery Izraziti svoje priznanje. »Toda že zdavnaj nismo prt koncu. Kaj Je ■ copatami? Kaj Je z umorom Hilarlja Gotha? Kakšno zvezo Ima ta umor z vsemi drugi rečmi?« Chan se Je porogljivo nasmehnil: »Ne bi se rad postavljal kot kak domlšlja-vec. Sklenil sem prepustiti tudi pronicljivemu razumu tovariša Flanncrlja, da reši kakšno uganko.« Flannery se Je obrnil k Duffu: »Ali bo mogoče najti odgovor v teh papirjih?« »Dospel sem žele do polovice,« Je odgovoril Duff. »Na enem mestu se omenja Ime Hilarlja Gotha. Med osebami, ki so na dan umora šle skozi Gothovo pisarno. Je bil tudi kapitan Erik Durand — tedaj le bil mož še kapitan. Ce hočem zvedeti, kaj to pomeni, moram dokumente prebrati do konca.« »To piše tam?« Jo vprašal Chan. »Ali Je sir Frederik vedel, katera Izmed tistih žensk, ki Jih ml sumimo, Je Eva Durand?« »Ne, tega ni vedel. Vedel Je samo, da Je zaposlena v Klrkovem nebotičniku. Zdi se, da Je njegov sum padel na gospodično Llllo Llaar.« . _ _ »Aha! AH J* vede! vse o begu Bve Durand iz Pesliavarja?« »Vse Jc vedel.« »In kako Jc odšli « karavano?« »Da, s karavano tez Khyborskl prelaz v družbi polkovnika Beatema,« Je povedal 1 Duff. | Vsi so pogledali Beatema, ki Je sedel v naslanjaču v kotu sobe ln molčal. | »Ali Je to točno, gospod polkovnik?« je vprašal Flannery. Raziskovalec Je prikimal v znak prltrje- »Ne bom več tajil. Res Je.« »I’a morda veste ...« »Naj vem kar koli, nimam namena, da bi o tem govoril.« »Lahko bi vas k temu prisilil...« Je začel Flannery, ki se Je kar davil od Jeze. »Le poskusite, toda rečem vam, da bi zaman tratili čas.« i Vrata so sc odprla ln v sobo jc z mirnim korakom stopila Morrow. Za njo Je prišlo ; dekle, ki Je službovalo v dvigalu. Jenny Je-rome? Mary Lantelly? Grace Line? Naj bo katero koli Ime Izmed navedenih njeno pravo Ime, brž ko Je stopila v sobo, Je obstala pred majorjem Durandom ln vzkliknila: »Erik! Kaj si storili Kako si le mogelI...« | Durand Je dvignil glavo Ul Jo pogledal s krvavimi očmi. »Pojdi!« Je rekel s pritajenim glasom. »Pojdi! Tl sl me uničila! Zgubi sel Sovra-žlm tel« Zenska Je napravila nekaj korakov nazaj, prestrašena zaradi njegove surovosti. Chan Je pristopil k njej ln Ji z blagim glasom rekel: .... ... „ »Oprostite, toda ne vem, ali ste že slišali novico. Ta človek, major Durand, Je ubil sira Frederlka Brucea. Gospa, on Je vaš mož, ali ne?« . . Usedla se Je na stol ln z rokami zakrila obraz. »Da,« Je odgovorila, »moj mož Je.« »In vi ste Eva Durand, ali ne?« »Da...« . , _ Chan Je ošini! Flanncryja s pogledom, polnim prezira. ..... »Končno smo Izvedeli resnico,« je rekel. »In kakor vidite, ne bo vas treba biti sram, ker ste poslušali nasvete ubogega Kitajca.« M. Flannerr se Je naglo obrnil k Evi Durand: »VI ste torej že zdavnaj vse vedeli?« Je vzkliknil. »Vedeli ste, da je bil major enkrat že tukaj ... Videli ste ga tisti večer, ko Je Izvršil zločin ...« »Nisem! Nisem!« se Je poskušala braniti. »Nisem ga videla. Saj Je on, če Je vedel, da sem v nebotičniku, Imel zadosti razlogov za to, da ga ne bi videla. Ce bi to vedela če bi ga videla, bi ga sama takoj izročila policiji.« Flannery sc Jc nekoliko pomiril. »Dobro, pa dajmo sedaj vso stvar pretresti od samega začetka! Priznali ste nam končno, da ste Eva Durand. Pred petnajstimi leti ste zapustili svojega moža In odšli iz Peshavvar-Ja s karavano polkovnika Dcatcma, ki se nahaja tukaj.« Eva Durand Jc dvignila oči in zadrhtela, ko Je zapazila raziskovalca. »Tako Je,« Je rekla komaj slišno. »Odšla sem s polkovnikom Boatomom.« »Pobegnili ste z drugim moškim .. begnill ste od moža. Zakaj?.Ali ste bili za" ljubljeni v polkovnika?« »Nisem!« Je odvrnila odločno in oči so ** Ji zasvetile. »Ne smete tega misliti! polkovnik ml Je storil veliko uslugo ... in zato n’ treba, da bi nosil posledice. 2e zdavnaj sei" se bila odločila za ta korak.« »Prosim vas, nikar sc ne ozirajte name,« Je rekel Bcatem. »NI treba razlagati vašega intimnega življenja, da bi mene oprali.« »To velikodušnost sem pričakovala o vas,« Je odgovorila. »Toda povedati hof", vse. Hama pri sebi sem prisegla, da bom '» povedala, ako bo policija odkrila moje prav® ltne. Po vsem tistem, kar Je Erik storil, m ■ prav nič ne veže k molku ln tako bo u*“ meni končno odleglo!« Pogledala Jc Flunneryja. »Morain sc vrniti v preteklost, da začnem s svojo mladostjo. Po smrti staršev sta m vzela k sebi moj ujec in ujna. Nisemi ni • preveč srečna. Moj ujec Jc imel nazore. Bil Jc zelo dober ln pozoren do m ne, vendar sc nisva mogla strinjali. Teoj sem se seznanila z Erikom Durandom. *> le zelo romantičen, prikupen, prijazen takoj sem se vanj zaljubila Imela sem » maj sedemnajst let. Poročila sva se n* mojega osemnajstega rojstnega dne. on J moral oditi v službo k posadk! v PeshatvMJ« In tako som odšla z njim. Se prej, Pre0JJ sva prišla v Indijo, sem se že kesala, sem bila tako lahkomiselna. Uvidela »*•■> J« Imel moj ujee prav, ko ni odobraval "■ Jlncga zakona. Uvidela sem, da skriva *• pod skorjo svojega popolnega kavalirs" h vedenja nizko In pokvarjen ■ dušo an t kvartopirec ln pijanec. Ustrašila sem si J govega resničnega znnčaln: bil Je s,,r"v;1„ otesan In lažnivec. (Dalje prihodnji« A N I M I V O S T I LOVSKI KOT/CEK S svinčnikom nad zajca Ka| vemo o razvofu In nastanku rudnin V živalskem in rastlinskem svetu Poznamo na stotisoče raznih vrst in jodov. Svet rudnin pa je mnogo pre-Pjostejši. Naša znanost našteva le okrog 2000 raznih rudnin, izmed kate-j1® je nekaj nad 1500 zelo redkih in ® 200 do 300 vrst rudnin srečavamo Pogosteje v zemeljski skorji. Oglejmo si, kako nastajajo kamni in jode! Ce bi mogli s takšno nagličo kot šine in globljih zemeljskih plasti pomaga človeku narava sama. Pod vplivom notranjih sil se globoke zemeljske plasti dvignejo na površje. Morske globine z usedlinami se dvignejo in spremene v pčgorje. Tako dobimo kamne in rude, ki so nastajale 20 kilometrov in še več globoko v zemlji. Vse to pa je še malo, če pomislimo, da je do sre- — _______„ _____________0________ dišča zemlje še nad 6000 kilometrov. “ kinu slediti nastanku in razvoju rud- j Sklepamo, da znaša debelina zemelj-rjP» bi videli pred našimi očmi čudo- ske skorje 50 kilometrov. Globlje proti Jdte prizore; iz notranjščine naše zem- ! središču zemlje, kjer vlada visoka tem-Je bi se raztopljena snov — zarja, na- i peratura, ki naj bi bila enaka toploti ®čpna s plini in paro, dvigala proti po-Zarja bi se ohlajala in iz nje bi Postajale prave rudnine. Iz velike Pjnožine hlapljivih snovi — plinov, par ® vroče vode bi se v razpokah zemelj-ke skorje usedale najrazličnejše rude, ”d svinčene do bakrene, do zlata in srebra. Videli bi, kako se spreminjajo ela pogorja najtršega kamna — gra- na soncu, t. j. 4000—5000 stopinj Celzija, in pritisk nad 10.000 atmosfer, so rudnine v raztopljenem, žarečem stanju. Znano je tudi, da znaša specifična teža zemlje 5,52, torej je petkrat težja od vode in dvakrat težja od kamenja. Iz tega dejstva sklepamo, da so v globini zemlje težje snovi kot na povr- Iz atomov je torej sestavljeno vse, kar nas obdaja. Kdo bi pred nekaj desetletji verjel človeku, ki bi si upal trditi, da je v koščku premoga, ki ga drži v roki, ravno takšna snov kot v dragem kamnu diamantu in da je ta bleščeči diamant iz prav takšne snovi, kot so saje v dimniku, oglje ali koks? Vprašamo se: ali je to mogoče? Znanstvenik bi nam na to vprašanje odgovoril, da je lastnost naše rudnine odvisna od pogojev, kako je nastajala in kako so v njej razporejeni atomi. V našem primeru bi lahko rekli, da so atomi v diamantu pravilno razporejeni, v sajah, oglju, premogu in koksu pa ne. Da bo odgovor jasnejši, si moramo pravilno razporeditev atomov v diamantu in drugih kristalih predstavljati kot smrekov gozd, v katerem so vsa drevesa nasajena v pravilnih vrstah. Kamor pogledamo okrog sebe, povsod . J k*. to* ^ ***+**.• .j v v i** as* uta v belo glino. Vrhovi visokih gora vsem železo, nikelj in magnezij. Da je razpadli pod vplivom sonca, dežja in i prišlo do take razporeditve, sklepamo, ”JTaz;i; voda jih odnaša in naplavi v da so se te težje snovi, ko je bila zem-J?°rjih, iz katerih se dvigajo celi kon- Ija še v raztopljenem stanju, pogrezale jruenti. Videli bi dalje, kako milijarde proti središču, lažje pa splavale na po-JJjajh.nih živalic — školjk, živečih v j vršje in se ohladile in strdile v kameno ™0riu, ustvarjajo cela pogorja iz ap-®hca. Videli bi, kako rastejo velikan-r51 gozdovi, ki jih preplavi voda in ^krijejo zemeljske plasti. Vse bi se Preminjalo in menjavalo. Za hip bi j"edali naše prednike ali nas same, J3*0 kopljemo premog, ki je rastel iz ----, ---- ---------------- — — nekdanjih gozdov, kako se spreminjajo j utrinki zvezd, ki padajo na našo zem-ce*e gore v železo, žico in stroje. V vsakdanjem življenju težko za-f^tto spremembe. Navidez so sj ti *amni in rude pogosto zelo podobni; j6 si jih pa bliže ogledamo, ugotovimo, šini. Te težje stvari naj bi bile pred- > seže naše oko daleč med nje. Nepravilno razporeditev atomov v sajah, oglju premogu ali koksu si pa predstavljamo tako kot navaden mešan gozd, kjer stojijo drevesa brez vsakega reda. Vsak kubični centimeter neke snovi obsega triljone (19 ničel) teh atomov in vendar prodre oko raziskovalca tudi v to tajnost narave. A. L. skorjo. Vemo tudi, da je naša zemlja eno izmed nebesnih teles, kot so sonce in zvezde. Čudno je slišati, če rečemo, da o sestavi teh oddaljenih nebesnih teles vemo več kot o središču zemlje. Da je res tako, nam pričajo meteorji, ki so da so sestavljeni iz različnih snovi. ^uanstveniki so dognali, da poznamo ? 96 vrst takih snovi, iz katerih je se-tavijena vsa narava. Imenujemo jih Prvine ali elementi. Nekatere teh snovi ® Pojavljajo v manjši, drugi pa v večji jjuožini. Znano je, da je narava sestav-0®ha v glavnem iz dvanajsterih teh rjj0vj. Najrazličnejše združitve teh »r°vi ustvarjajo ves naš rudninski in falski svet. Zanimivo je tudi, če ome-uhno dejstvo, da polovico naše prirode estavljata dva plina: kisik in vodik. pri raziskovanju zemeljske povr- ljo. Sestavljeni so pa iz prav takih snovi, kot jih poznamo na zemlji. Seveda — kljub temu pa znanstveniki šele ugibajo o kamenju in rudah, ki so na mesecu in drugih planetih. Marsikdo trdi, da verjame le to, kar vidi. Vendar to, kar človek lahko vidi s svojimi očmi, je omejeno le na predmete določene velikosti. Ne moremo pa s prostim očesom videti, kako je sestavljena živa in mrtva snov. Za takšno raziskovanje se poslužujemo mehaničnih in kemičnih pripomočkov in priprav — drobnogledov, ki nam najmanjše delce snovi povečajo 1000 in še večkrat. Tako so znanstveniki dognali, da je vsako telo sestavljeno iz silno majhnih delcev, rekli bi iz pik, ki jih imenujemo atome. h Loke pri Zidanem mostu «a»re5“ z doslednim škropljenjem. »eu u tečaju .to inž. Janez Oblak iz Trbo-»fodaval o nujnosti in pomonu zaiti-le i? škodljivcev v kmetijstvu. Prav tako ta*t,]i.Val inž Vilko Mastnak e boloznih pilili, o njihovih škodljivcih in o zati-0iJ2 ‘ega mrčesa- Tov. Tono Ban tu n od Ktv L, .Trbovljah jo prodvajul filme o sadjar-faziojV? rastlinskih škodljivcih, istotaiko j« kujlSe Predavatelj tečajnikom osnovno -f‘ jn| 0 gojenju kmetijskih rastlin. Za njim v t ordo Krono iz Kmetijskega maga-bi Q Ljubljani predaval o boleznih rastlin K ki L’1 ‘1 r un j u njihovih škodljivcev. Tečaj-Sestav° 80 "a toni predavanju seznanili s Jihoras VB(9' škropilnih sredstev in njihovo , Ltiic. , ?redavatcl.i Tono liantan jo udo-® '*<’a.ia seznanil še s »troji za zaitl-?atip6rir ‘tstlinskih škoilljivoov, tov. Adolf ?■ Maribora jo predaval o tehniki kAl ,a In pripravah sredstev za to, •7‘ro Knuple/. iz St. Petra pri Mari- >>I?hljen^0 tečajnikom obrazložil ekonomijo p novice iz radeC n^tf'Sv.1.110^. 1° nekdo neopaženo i ms til v izS? b>»vu v Radečah dva do skrajen tastnjb60?1* konja. Ker ni nihčo vedol n'1 ko„i„u živali, jih niso hranili tor »ta i.® Vflali » P?*11*!!«. MuSilce konj bo troha j?°vuti n ,ZB'odltl In im zaikonu ostro tfcuJUcu i'H8u I® imela sindikalna po-d&** doh^eY?®, ““rti in imluKtrijo v Ra-ku.ui u.r,) obiskan množičen sestanek. V 1 »- ***tanita je bilo opaziti, da , 6 dolg<> m imoia usj>ol©ga »o-v*u marsikateri i»omočnik aLi va- stroji. Pozornost je vzbujal škropilni avto »Unimog«, ki lahko škropi po sodovnjaknh na razdaljo 40 metrov; naša republika ima to takih vozil, od katerih je eno pri OKZ v Trbovljah. Tečajniki »o škropili tudi z ročnimi in nahrbtnimd škropilnicami modernejšega izvora Udeleženci tečaja eo bili s predavanji zelo zadovoljni Veem, ki so pripomogid k uspehu tega tečaja, prisrčna zahvala. Tečajniki bo ob koncu oklenili, da bodo predložili na odločilno mesto resolucijo, naj se v našem okraju, ki je izrazit sadjarski okoliš, razveljavi zaščita zajca za primer, da ga sadjar zaloti v svojem sadovnjaku. S. 8. Nagradni BESEDNI UK »kr5 v ri»« " ‘“orsiKuierl pomočnik ati va-i(ly. ®hrtn|t|‘lynl delavnici ali pa pri privat-Uiijn. £e K“ ni Imel pojma o svojih pra-zM"ahi Krn, n3. P* o svojih dolžnostih. 1’re-hokJtni 6a jo podružuica na svojem 6oloVai c???1 z.boru izvolila odbor, ki in ^rcd ntvi kot dosedanji. Iln.kr,,|ui;i r 1 L-\Vn 11P jc bil v Radečah živinski hrlne.bi je ,i K<,''BIn Bil jo dobro obiskan. | »ač ,tvi prš!.?,,80, v naši socialistični Cev VjJlko rnlntsTUKllCni kot proj, kor ni °dv>.81 »n 71. »eootrehnlh prekunčovnl-i*,naTl „ Ubogemu maJernu kmetu ' ^__ nar s Prokupčovalskimi ixx»li. --------------------------------J. S. N|< IUN PROTI RASTLINSKIM I T„v,lrn BOLEZNIM «V«f4 ?v’ jj^Ldovarije antibiotikov, Chnr-?kih Pl>8kuKe “L"ry andu. jo us|xš.i« zaklju l>i®tiki0l®*ni w 1 zllrav|Jenje raznih rostlin-al »n O teh ..!>e.nici 1 >nom in drugimi anti-v*u]in>’ ki * izkusi h je lzflelalal .di burv-*«leri- maryl?iti!ifi, l>r,'dVHjali na zbore Pijave y,ahdskcga društva pridolovuloev Vodoravno: I. danes zelo važen delavec. II. turško ime; III. važna surovina; IV. vr sta psa; V. izumrla vrsta goveda; VI. pripadnik revolucijske stranko v Franciji; VII. vscučillškl dijak; VIII. rudnik v Slovoniji; IX. zdravilišče v Hrvatski; X. zdravnik; XI. krvna bolezon; XII. plin; XIII. kurir; XIV. vojak v NOV; XV. dan v tednu; XVI. zaključek. Co napišeš pravilne beaode, tedaj dajo črke sredi lika ime slovenskega pesni za. či gar obletnloo smrti smo obhajali to dni. Pravilne rešitve ix>šljite do ponedeljka, lfi. februarja uredništvu lista. Izžrebani bo dobil z« nagrado Prešernove poezije. !SRk"t8j »un Gasilci pred svojo skupščino n!1 (In * I* poročil toh ^ Ra.ii ?ftvlja|B tu ‘lr»^vu doliro dc- zbor, ki jc bil lani zelo delaven, zadnji čas ni nekaj v redu O tem »o govorili tudi občnem zboru, vendar ni^o mogli ugotoviti. ohr^fA- &" rUldob«" Umovrslki orkelter.ki ' pa i® Kno**. . 1 ,l0’ ki drugače bila zaradi izpada harmonikarja nehal delovati! Nu um.. iuitieiikii inento trga ko ustanovili fazz-orkester z OKroiiui Člani, ki je prav delaven. (slavni problem druitvu is v tp • sal oriradilr na tem nrc- »?.rV.Movo,ino RaniUko ledu ^■>0 V '*• priredilo no«ebcn le-b',,crv 'nostvn i« *! T. *phnično izpopolnilo NeV,v Ploaffi ■* društvo vključilo U ml«. k,la o, Lln1ih •ehn čmh "*™sc Hagorskih tol * kul'ur„„p ’ ■ ’•!, l»' 'Irultvo ni Prosvetno delo; v njem ic Glavni problem društvu ie gradnja novega gn^ilskegu domu, ker Mari glede nu ruzvoj ga nilstva ne ustreza več Kvojcinu namenu. — rit« občnem zboru ho bili člani, ki #e 49 let delujejo v društvu, odlikovani. Odlikovanja ko dobili tudi drugi zanlužni člani. Skupščina je končno nkleniln, da hc bo društvo letos dobro pripra Več let je ic od tega, odkar sem se lepega septembrskege popoldneva odpravil v svoje lovišče na Osredek, kjer sem imel lovskega tovariša Jana, ki je bil takrat kot oskrbnik pri baronu Kodcliju. Dobre volje koračim čez njivice, pri žagi pa zavijem v hrib proti Rupi. Med potjo opazujem hreščave šoje in srake, ki so se odmikale pred menoj z drevesa na drevo, kakor da bi bil moj edini namen loviti ravno nje. Prav prijetno je, če hodiš sam; toplo jesensko sonce te ogreva, skrbi si odložil in čas imaš premišljevati doživljaje, ki si jih preživel v teh in tujih loviščih. Današnja pot je bila namenjena le k njemu, ker mi je že dalj časa zatrjeval: »Prmejduš, da imam ,feist‘ psa!« Radoveden, če je res tako, sem se hotel prepričati sam. Ko sem tako razmišljal o tem in onem, sem prišel do i\jegovega doma. Pozdravil sem se z vsemi domačimi, * nato pa je sledilo okrepčilo, med katerim smo napravili tudi lovski načrt za drugi dan. Razumljivo je, da sem si ogledal tudi .znamenitega* psa, ki pa — če odkrito priznam — ni napravil name preveč zadovoljivega vtisa; bil je namreč mešanec kratkodlake z zasavskim brakom. Reči moram ga istnran tudi, da o psu i njem ,šnapslja‘ po dobri večerji, ki jo je znala res imenitno pripraviti. Glede njene opazke o psu se nisem razburjal; lastil sem si pravico misliti po svoje in šele drugi dan zahtevati izvršitev dane obljube. Ne spominjam se več, ali je bila v kvartanju sreča na moji ali na njeni strani; končala se je kot navadno v splošno zadovoljstvo vseh treh — Drugega dne — bilo je v nedeljo — sva oba odšla z njegovim ,fejst* psom; domači so nam želeli, lovski blagor, pri čemer nisem pozabil hn-domuŠno namigniti na .kosmato* jedačo. Začuden sem gledal, ko mi je gospodinja dobesedno ponovila svojo sinočnjo izjavo, to pa s Še o hrasfniški rudniški železnici Pred nedavnim smo pisali, da obstaja rudniška železnica v Hrastniku že sto let in da bo sedaj opuščena. Pred sto leti so vozili vozičke (lore) oa hrastniške postaje do rudnika s konji. Pred kakimi devetdesetimi leti je vodstvo rudnika kupilo prvo lokomotivo »Triest«, ki so ji rudarji rekli »kokla«. Zanimivo je o tej lokomotivi tole: »Kokla« sc je v marsičem razlikovala od gradnje današnjih lokomotiv. Med drugim je grf4* hrastniški postaji. Zavirači so poskakali med vožnjo z vlaka, vlakovodja Kilcr, kakor tudi mašinist Fuks in kurjač pa so ostali do steklarne na svojih mestih Sele ko je Fuks videl, da je vse izgubljeno, ako trči vlak na postaji v skladišče, je ukazal, da vsi izskočijo. Kmalu nato so še zadnji štirje vagoni iztirili, od katerih so se trije razbili. Pet ostalih vagonov se je odtrgalo in so izrinili lokomotivo na nek na lip - * - * * '' ' ' -.-f- m * • *<;• S v ^ jSi ..... .%$. j A- * ' Druga rudniška lokomotiva v Hrastniku, fci je nasledila tako imenovano »kokljo« pomanjkljive naprave za napajanje , progi stoječ železniški voziček, kar je oao. Pred nu pa jan jem je moral kurjač | držalo v teku in se ustavilo tik pred imela kotla z voi r , vodo segreti s paro. Napajanje sc je nato vršilo j skladišča z vodno črpalko, ki je bila montirana na eni bitih šes osi lokomotive. To je bilo zelo nepraktično, ker je bilo treba kotel napajati med obratom. Kotel sc je pa lahko napajal samo, Če se je lokomotiva polnjeni s premogom, in jih lokomotiva pred nji- prcmikula. Zato sta morala strojevodja in kurjač mj nj mog[a zaustaviti. Kurjača Jermana je pri dostikrat s samo lokomotivo od rudnika tej nesreči doletela smrt. pred vrati premog na postaji. Pogled na raz-šest vagonov in iztrgane tračnice je bil grozen. Človeških žrtev ni bilo. Leta 1876 so se odtrgali štirje vagoni, na stajo in nuzaj samo zaradi tega, da je črpa delovala in polnila kotel z vodo. V takem pri meru sta dejala, da gresta na »sprehod«. Prvi strojevodja nrastniške rudniške niče je bil Baucrhcira — rodom iz Stu (Nemčije), Med mne želez-iz Stuttgarta norimi nesrečami na tej Železnici je bila največja žc leta 1861, ko jc vlak padci z lokomotivo vred preko 15 metrov vi-sokegu Riieklovcga mostu. Takrat jc kurjač Korrlon obležal na mestu mrtev, strojevodja Rauerhcim pa je ozdravel, dasi je bil huao opečen ter težko ranjen. Leta 1875 se je zgodila tale nesreča: na progi so v bližini Roseve hiše odpovedale zavore rudniškega vlaka, takrat že sestavljenega iz vagonov nekdanje Južne železnice. Stara lokomotiva »kokla«, ki je bila spredaj pred vlakom, ni mogla zadržati vagonov in tako je vlak drvel z vedno večjo brzino po železnici navzdol proti Ko je »kokla doslužila, so dobili drugo lokomotivo. S to je vo/.il strojevodja Fric Dole-žalek, ki je bil poprej monter v tovarni lokomotiv v Dunajskem Novem mestu. Na hrastniški rudniški železniški železnici je vozilo v 90 letih pet lokomotiv. Zadnjo, ki je bila zgrajena leta 1915 v Stettinu, je sedaj rudnik oddal hrastniški steklarni, ker rudnik ne prevaža več premoga na hrastniško postajo, temveč po rovu na trboveljsko separacijo. — Predzadnjo lokomotivo, zgrajeno od firme Jung, je pa »podedoval« velenjski rudnik. — Hrastniška steklarna je prevzela z lokomotivo tudi vlakovno osebje, kateremu starešini strojevodja Blaž Draksler, ki vozi s to lokomotivo že nad 30 let. Steklarna je pa postavila na mestu, kjer je bilo št: pred 75 leti nakladiŠče hrastniškegn premoga novo kurilnico. L. U. iZ§o taksno gotovostjo, da me je že mikalo pogledati v pratiko, če ni danes morda kvatrna nedelja, da tako natančno ve za najin lovski neuspeh. (Opomba: kvatrna nedelja in petek sta bila svo-ječasno v očeh starih lovcev najnezaneslivejša lovska dneva.) Naj bo kakor že, odšla sva vsak s svojimi mislimi; jaz sem razmišljal, kako se bom smejal kislemu obrazu gospodinje zaradi preveč kosmatega zajca, on pa verjetno, kako se bo izkazal njegov tolikokrat prmejduš ,fejst‘ pes. iz Osredka sva se namenila proti Kladju ter na del Jatne, ki je pripadala mojemu revirju, ki smo ga imeli v zakupu. Po polurni hoji začne pes cviliti in jokati na zgornji strani poti, kjer je bil res lep teren za zajca, a tu in tam močno preraščen z robidovjem. Prijatelj se je nekaj časa delal, kot da ne sliši, toda na mojo opazko, da pes morda joka zato, ker se je spomnil na rajnlco j -- j| *-J- - mejduš imaš zares ,fejst* psa,« enem pa se mi je posvetilo, zakaj je bila njegova žena tako gotova svoje trditve.) Neutrudno sva iskala zajca še naprej, dokler nisva prišla 8ozda tik pred vasjo Kladje, brez uspeha, vseh predpisih, ki jih narekuje varnost, sva puške izpraznila ter se odpočila t vedno gostoljubni Španovi hiši, seveda pri šiljcu žganja in omamljivo dišeči klobasi, na kar je že šlo za silo tudi dobro vino. Med tem okrepčilom je imel prijatelj pogovor s starim Španom glede prevoz* lesa, kar si je tudi zapisal v svoj dnevnik s svojevrstnim reklamnim svinčnikom »Mephisto«, ki je bil prav take debeline kot naboj kalibra 16 mm in je imel na žalost zaradi dolgotrajne službe skoraj isto dolžino kot naboj. Po končanem dogovoru glede lesa sva odšla proti njegovemu domu. Med potjo se spomnim, da bi bilo le dobro prinesti domov nekaj .kosmatega*. Nato sem kupil od Srcbrnakove Mice zajetnega petelina, ki smo ga vsi trije z vso človeku dano sposobnostjo končno le ulovili. Nazaj grede se na psa ni bilo nič kdovekaj zanesti, zato sva bila oba praznih pušk, prijatelj spredaj, jaz pa za njim s petelinom pod pazduho (zamislite si imenitno lovsko sliko!). Naenkrat zavpije pes in lepo, kar se da, požene zajca, ki je ležal tik pod potom. Prijatelj hitro sname puško, se obrne k meni, rekoč: »Streljaj!« »Ne morem,« mu odgovorim, a ko spustim petelina, mi ta uide. Nato pa moj prijatelj v naglici, ki je lastna staremu in izkušenemu lovcu, prelomi puško, gleda za zajcem, seže hitro v žep po naboj, ga rine v cev, pri tem pa nekaj nerazumljivega robanti. Stopim bliže — a kaj vidim: nepremagljiv smeh me popade; med hlipanjem, ko so se mi krčile od kronota vse žile, sera začudenemu možu dopovedal: »Pa menda vendar ne misliš, da zajec hodi v šolo, da mu hočeš poslati svinčnik za uhol« Med tem časom je zajec že odnesel pete, prijatelj se počasi obrne, me debelo pogleda ter šele sedaj razume rooj smeh: namesto naboja je v naglici vzel iz žepa svinčnik ... Prosim vse lovce in prizadete, naj ne zamerijo moji odkritosrčnosti. Kaor pa misli, da jc to lovska latinščina, lahko vpraša njegovo se živečo ženo, ki za to dogodivščino dobro ve, dasi ravno sva o tem oba dolgo trdovratno molčala. D. Čemu tako? i Ce e© pelj©š s trboveljskim avtobusom dan poproj aii pa na sam trZni dan s postaj© v Trbovlje, boš prav gotovo prav kropko osuvan tor stisnjen med polnimi košarami in nahrbtniki. Te košar© in nahrbtniki s svojo vsebino so seveda dobri za naš trg, ni pa dobra ta gne^a- in stiska v avtobusu za potnik©, zlasti pa še za žene, ki no vedo, kam bi z nogami, če hočejo obvarovati celo nogavice, ki dauos niso poceni« t... Zivljeujsk, iu dolovni pogoji na trboveljski postaji niso najugodnejši. I’e»i>ieu dobrih jHstdcsot tlanov kolektiva — rudarjev iu drugih delovnih ljudi jo v srodišču Črnoga revirja najmanj S000 — je mečno vpre-žonn ne samo ixj obsegu dela samogu, tom-voč šo boli zaradi štovilnih novšečnih značilnosti tega delovnega mesta, ki terja res najboljšo ljudi. No gledo na lokacijo obeh postajnih zgradb in splošno stisko za prostor — naj si bo pri reševanju prometnih ali transportnih nalog — greni vsakdanjo življenje trboveljskih železničarjev v službi Un mnogim tudi po njejll mučna in nezdrava nadloga — v obliki cementnega itn premogovnega prahu, ki ga — in to pravzaprav ve* ta čas zmerom več — bruhata na vso bližnjo tn daljnjo okolico dva noč In dan delujoča dimnika cementarne in elektrarno. To zlo jo mnogo hujšo, kakor bi so zdolo na prvi pogiod. Sivočrna megla iz obeh dimnikov okužuje ozručje, obenem pu »o venomer vsoda na zemljo in uničuje pod seboj v*e, kar doseže. Prav okrog postaje tn že lezniškn stanovanjske liiše za ceinontarno je »Iona teli uuičujočih izmečkov skoraj brezkončna. Škodo, ki jo trpijo delovni ljudje v teh okoliščinah, bi bito treba dati na tehtnico pri vsukt-in ukrepu o njihovem materialnem položaju, hkrati pa poskusiti vse. da bi se škodljivi učinek teh naprav kolikor mogoče omejil, če žo no popolnoma odpravil. vzporodno J' troha pri presoji življenjskega stan duri. j teh žolezulčarjov pomisliji šo na ene. da delajo tn živijo v najbližji soseščini močnega rudarskega in oementarni-škoga kolektiva, v katerih Jo načelo upravljanja podjetij po delavcih samih že uveljavljeno in jo njihov gmotni položaj urojen IX> lastnih tarifnih pravilnikih, izdelanih na drugačni osnovi, kakor J® uredba o plačah in nazivih železniškega osebja, Čeprav železničarji razumejo, da Jo delo rudarja najteže ln najpomombnojše za industrializacijo države tn je njihovo nagrajevanje popolnoma pravilno urojeno po tem socialističnem načelu, bi bito vendarle Prav, da bi se vsi pristojni organi pri vsaki priložnosti, ki dajo možnost priznali tistim, ki to zaslužjo, kar j jim gre. poslužili pri presoji toga kolektiva I čisto posebnega merila. Kajti prav gotovo tako velike -udniške postaje v takem okolju, kakršno obdaja Trbovlje, ni nikjer v Sloveniji in najbrž niti v vsej državi, saj tam kopljejo rudo že več ko sto let; dostojno življenje za rudarja in deiuvca (tudi železniškega) pa se je začelo šele uo osvoboditvi .. , Trbovlje so močna komercialna postaja (z okrog 150 vozovnimi pošiljkami dnevno), kjor nakladajo predvsem premog in cement, dve vrsti blagu, ki sta nujno potrebni pri graditvi naših ključnih objektov. To pomeni, da so naloge kolektiva velikega pomena tudi ix) tej strani, tembolj, ker je prostor v neposredni bližini postajo odmerjon skoraj na metro Trav zaradi tega se dan na dan pojavljajo razni problemi s cementarno in drugimi transportanti, ki pa jih vodstvo železniške postaje obvladuje kar se da zsdo- . .-<.«■ ,—"Tir-.- .• c _■ ■-« t voljivo ln v medsebojnem sporazumu s pod- nobeni po.itični ali kulturni nianilestacjJi jetji. Tudi z rudniško upruvo je postaja v ostalih delovnih kolektivov. Zelo požrtvo- ----,-.,L ..i,., u ,_ ...ji valni šobili člani podružnico pri urejevanju postajnega sveta za veliki trboveljski dogodek lansko leto. za kulturni festival »Svobod«. Pa tudi drugače so bili delavni. Malo nas je, dela je mnogo, ljudje se vozijo od daleč v službo, pa ne pridemo do tega, da b> spe1 začeli — tako pravi kulturni referent v podružnici. Z veseljem pa pripominja, da se za novo sezono obeta tudi ua kulturnem področju drugačno življenje; ko bo spomladi dograjen novi dom »Svobode — Zasavje«, bo to društvo lahko razvilo vse njih pa bode zgradili skupno opremno postajo Uk ob rudniški postaji, ki bo posluževala lokomotive z obeh smeri in na vseh troh tirih hkrati. Bližina velikega rudni-škeiKa siloaa za premog bo no samo olajsaJa, temveč tudi znatno pocenita ves delovni proces. Neizogibno pa bo nova. naprava sprožila tudi nekaj proinetno-tehničnih problemov, ki jih bo treba zaradi omejenih možnosti za razširitev tirnih naprav reševati kar najbolj premišljeno da ne ho trpel promet V "življenje kolektiva po službi — v sinili-kalnih organizacijah in ostalih — ni brea očitnega obeležja njegove okolice, in delovnih pogojev vobčo. Predsednik sindikalne podružnice pripoveduje o prizadevanju članstva ki jo pokazalo svojo zavednost pri vsaki priložnosti, da ne bi zaostajalo pri __i_____ --oiitični ali kulturni miuiifABtjmili na rednost j med seboj mnogo ljubiteljev lepih umetnosti že od poprej., najtesnejših stikih in tudi z njo s© vsakokratne kočljivo situacije rešujejo v popolnem eogluaju Potniški promet je spričo gosto nusoljenega zaledja pruv tako močan, zlasti ob sobotah in nedeljah, ko rudarji s svojimi družinami v množicah zapuščajo ro-vir, tako da jo ob takih priložnostih treba iz lastnih vrst okrepiti ustrezna delovna mosta. Tudi te nalogo izpolnjuje kolektiv brez večjih zadreg, kolikor ne izvirajo že iz specifičnih krajevnih okoliščin — oddjf^ll „ . . _ , . . Ijonosti mosta, nezanesljivih avtobusnih -7 Zasavje«, bo to društvo !ahko razvilo vse zvez. premajhnih prostorov za potujoče lju- | fc\y*bnej&o f)ciavn?sf ,l3? n.eJ*vol iz obeh tovarniških dimnikov »e jo še naprej vsipal na vso sivino okrog osebnega kolodvora. Zdele se je, kakor da pravega dneva ta dan sploh ne bo. Toda sredi tega sivega in črnoga #'©ta, za tolofoni v prometnih uradih m ua krotniških postojankah,, na zavorah in prem1 kolki, na opremi ali ob dolgih kačah vagonov, ki nosijo nove ton« črnega diamanta do žarišč naše mlade industrije, bijejo topla srca trboveljskih že leaničarjev, vseh odločnih v eni misli, da hočejo tudi na lem trdem delovnem kraju Izpolniti svojo naloge ali jih celo preseči. Pa tudi enodušni v tem, da bi za svoj trud radi imeli nekaj priznanja posebej, če n« več, vsaj za tisto objektivne težave. k» prav In samo njim otežujo delo in So večje h»p^ ho pri njem U. -Po huSbhojOi 9POVT HOV PLAVALNI BAZEN v Trbovljah nujno potreben NOGOMETAŠI PROLETARCA SO ZAMENJALI SMUČARJE »Zasavski vestnik« je sicer prinesel obširno poročilo o letni skupščini SD »Rudarja«, vendar je povedal premalo o plavalnem bazenu oziroma o nujnosti ureditve kopališča v Trbovljah. Tov. Kožuh, novoizvoljeni predsednik ŠD »Rudarja«, je v diskusiji med drugim dejal, »da je eno izmed osnovnih vprašanj ureditev kopališča, kar pa ni samo zadeva ŠD »Rudarja«, ampak je to vprašanje vseh telesnovzgojnih organizacij mesta in vseh delovnih ljudi v Trbovljah; saj se razume, da takšne naprave niso v korist samo enemu društvu, marveč v prid vsej skupnosti. V Trbovljah v poletnem času ni drugih možnosti za kopanje: Sava je preveč oddaljena in je za kopanje pripravna šele pri Zagorju, v njej pa se lahko kopajo le izurjeni plavalci, tako da večini prebivalcev v Trbovljah preostaja le bazen. Ne morem razumeti, da so do sedaj odgovorni ljudje, ki so imeli možnosti rešiti to vprašanje, pustili ta problem odprt in nerešen. Sedanji bazen ne ustreza več svojemu namenu, niti ne zadošča vsem potrebam. Mnogi mladi ljudje iz Trbovelj, ki prihajajo na nabor, ne znajo plavati, kar je značilen in izjemen primer za Trbovlje.« Besedam tov. Kožuha bi rad še nekaj dodal. Bazen v Trbovljah je bil prvi športni bazen v Sloveniji, zgrajen leta 1924. Že pri sami gradnji je bila storjena ta napaka, da je kljub temu, da so bili načrti napravljeni za bazen dolžine 33,3 m, stavbenik, ki je vodil gradnjo, napravil samovoljno spremembo načrta za bazen dolžine 30 m in tudi povečal globino. Ker je bil to eden izmed prvih bazenov v Sloveniji, je bil razvoj plavalnega športa v Trbovljah pred vojno precej močan. Posebno lepe uspehe so imeli trboveljski plavalci do leta 1935. Sedanji bazen se napaja z vodo iz potoka, ki priteka skozi Urhovčevo Loko; ta voda je poprej popolnoma ustrezala. Z gradnjo stanovanjskih hiš na desni strani potoka, kjer je nastala v zadnjih letih cela kolonija, so sedaj vse odpadne in fekalne vode napeljane v ta potok, ki je ‘zaradi tega onesnažen in neprimeren za napajanje bazena, tako da tudi dvojni galunovi filtri ne morejo več prečistiti te vode. Sanitarna inšpekcija je spričo tega že večkrat zahtevala zaporo javnega kopališča. Za trboveljsko kopališče je postalo v zadnjih letih značilno to, da vidimo v bazenu le nekaj majhnih otrok, medtem ko so odrasli prav redki obiskovalci kopališča, kar je popolnoma razumljivo, saj je voda onesnažena, prav tako daje celoten izgled kopališča neestetski videz. Plavalnega kadra je zato vsako leto manj. Opravičljivo je, da starši ne puste svojih otrok v takšen bazen, ker se boje, da bi jim otroci zboleli, in so taiko naši pionirji prikrajšani za poletni užitek v vodi in na soncu. Da se pa Trboveljčani res radi kopajo in se zanimajo za plavanje, pa nam pove to, da vidimo lahko vsako poletno nedeljo v Rimskih Toplicah v množici kopalcev večinoma trboveljske obraze, seveda si pa tega razvedrila ne morejo privoščiti vsi, ker gre marsikateremu Trboveljčanu trda za denar. Po vojni se je plavalni šport v Sloveniji precej razmahnil in so naprave, tako na primer v Kamniku, Radovljici, Preboldu, Velenju itd., medtem ko v Trbovljah nismo napravili ničesar, tako da s svojimi 17 tisoč prebivalci praktično nimamo kopališča. Nujno potrebno je, da v Trbovljah uredimo kopališče, ki bo primemo za kopanje, to pa na tak način, da dosedanji bazen preuredimo v otroški bazen in v bazen za neplavalce, kar je mogoče napraviti s sorazmerno majhnimi stroški, in da zgradimo 50-metrski športni bazen s filtrimimi napravami in povratno vodo. Seveda bo treba neposredno okolico kopališča urediti v nekakšno zaključeno celoto. Komisija, ki jo je postavil mestni ljudski odbor v Trbovljah za ureditev tega vprašanja, je stopila v stik s strokovnjaki za gradnjo plavalnih bazenov. Dobili smo tudi že idejne projekte in osnutke za preureditev kopališča, vendar za preskrbo detajlnih načrtov ni več sredstev na razpolago, prav tako tudi za samo gradnjo bazena ni opaziti pre- več zanimanja, čeprav je to iz vzgojnih, higienskih in športnih razlogov nujno potrebno. Naši plavalci s strahom pričakujejo novo plavalno sezono, ker se jim obeta perspektiva, da bo sa- i 80 že določeni starejši člani igralci, ki se . v , .. . , rosna lnt.ili ■ v kolilrn hrrnrI/%. v cVO- Zaradi izredno slabih snežnih razmer se smučarji iz Zagorja kljub dobrim pripravam letos niso mogli uveljaviti, lzgledi za dvig in za množično smučanje so spričo tega dokaj neugodni. Smučarji so se morali letos zgodaj umakniti nogometašem, ki že pričenjajo z rednimi treningi na prostem. Pa tudi v dvorani TVD »Partizana« jih najdemo pod vodstvom tov. Podrenika, vendar pa je njih število še n ozari ustno. V letošnji sezoni so nogometaši sklenili sodelovati na vseh tekmovanjih s tremi moštvi. Poleg teh moštev bodo posvetili popotni n skrb pionirjem, ki jih bodo vključili v večjem številu v svoje vrste. V ta namen nitama inšpekcija — kar je popolnoma upravičeno — prepovedala uporabo dosedanjega bazena. Da bi rešili to komunalno vprašanje, bi predlagal, če je le mogoče kje najti sredstva, da se bo do pričetka plavalne sezone uredil bazen za otroke in neplavalce in da se bo začelo z izkopom velikega bazena, iz katerega bi se odkopani material nasipal v sedanji bazen. Zgradili bi vmesno steno in novo dno. Ob pospešeni gradnji bi bilo celo mogoče zgraditi še 50-met.rski plavalni bazen, seveda ne brez filtrimih naprav, ki bi jih bilo treba urediti takoj. Nujno pa je, da se čimprej lotimo rešitve tega načrta, kajti plavanje ni samo šport, temveč je potrebno za utrjevanje zdravja našega delovnega človeka. bodo resno lotili deda; v koliko bodo v svojem prizadevanju uspeli, bomo še videli. Vsi aktivni nogometaši se bodo vključili v telovadno društvo in v okviru možnosti obiskovali poleg svojih rednih treningov še telovadbo. Sodijo, da je tesnejše sodelovanje nujno potrebno ravno tako, kot je potrebno ožje sodelovanje z vsemi revirskimi nogometnimi moštvi, s katerimi si želijo predvsem skupnih treningov. Tudi pri zbiranju materiala za stadion in športni dom so se poleg ostalih članov izkazali nogometaši, med katerimi prednjačita Danilo Repovž im Jože Košak. Svojo Šahovski turnir v Čemšeniku Sah si utira pot med vedno širSo množico. Postal je že prava ljudska igra. To vidimo tudi v Čemšeniku, kjer so že mnogi ljubitelji te lepe igre. V januarju so odigrali prvi šahovski turnir. Rezultati so sledeči: prvo in drugo mesto si delita Jože Zupan in M. Skok s 7 in pol točke, tretji je A. Skok s 6 in pol točke, na četrtem mestu je pa F. Stendlar s 6 točkami. IZPRED SODIŠČA. Spet šofer, ki je prehitro vozil Pred dnevu ee je pred sodiščem v Trbovljah zagovarjal Stefan Šantovec iz Zagreba, VaJjavčeva uiica 11 zaradi tega, ker je 1. septembra lanskega leta kot vozač dirkalnega avtomobila vozil po cesti iz Pod k uma proti Radečam s hitrostjo preko 60 km na uro in to pretežno po levi strani ceste ter so tako zaletel v nasproti prihajajoč avtobus, last Alojza Medveška, tako da so pri trčenju nastale večje poškodbe na avtobusu, v dirkalnem vozu nahajajoča ženska pa je dobila lažje tedesne poškodbe. Lastnik avtobusa je izjavil, da je na njegovem vozilu nastala škoda za okrog 108 tisoč dinarjev. Obtoženec je v svojem zagovoru navajal, da je do aeereče prišlo po njegovi krivdi samo deloma, deloma pa po krivda šoferja avtobusa, ki ni takoj ustavil avtomobila, ko je opazil, da obe vozili ne bosta mogli na ozki cesti eno mimo drugega. Po njegovem mišljenju se je avtobus zaletel v njegov dirkalni voz, ne pa narobe. Skoda na avtobusu pa tudi ni velika, saj se je pokvaril samo blatnik. Šofer avtobusa pa je izpovedal ravno nasprotno in sicer to, da se je avtobus umaknil popolnoma na desno stran, tako da se je dotikal ograje — dirkalni avto pa se je kljub temu zaletel v avtobus. Cesta je bila pregledna in je šofer dirkalnega avtomobila vozil s precejšnjo hitrostjo. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega malomarne vožnje in ga obsodilo na 7 me secev zapora. Poleg tega mora plačati Alojzu Medvešku odškodnino za povzročene poškodbe na avtobusu v znesku 107.892 din. Do smrti ga je povozil Te dni je bil pred sodiščem v Trbovljah obeojen Ludovik Spitaler iz Zastor ja - Toplic št. 125, kor je kot vozač motornega kolesa 17. avgusta lamakega leta vozil po cesti Iz Trbovelj proti Zagorju ter na ovinku, okrog tri kilometre pred Zagorjem, podrl kolesarja Rudolfa Baloha, ki je pri tem trčenju dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče izdihnil. Na obravnavi je obtoženec zanikal, da je sploh vozil motorno kolo in trdil, da je vozil z njim Ludovik Podlogar. Priča -Podlogar pa je potrdil, da je v Hrastnik in nazaj grede do gostilne Ocepek res on vezli kolo, tam pa sta eo zamenjala ter je od toga mesta dalje vozil motorno kolo Spotaler, Sodišče ee je prepričalo tudi z ogledom na licu mesta, da je obtoženec rezal ovinek, kjer je vozil po levi strani ceste in da je tako bil karambol neizogiben. Obsodilo ga je na eno leto in pol zapora; pri tem mu je štelo kot obtežilu« okolnost, da je zakrknjeno tajil vse do konca, da bi on vozil motorno kolo, čeprav so vse zaslišane priče to potrdile. Odmerjena kazen bo verjetno vplivala vzgojno ne samo na obtoženca, marveč tudi na vse šoferje v okraju, saj so karambol i kiju-b ostrim kaznim, ki jih sodišče izreka, na dnevnem redu. Obtoženi bo moral povrniti še odškodnino prizadeti Pavli Baloh v znesku 9616 din. Skrajno surov oče Istega dne je bil obsojen pred trboveljskim sodiščem Ivan Mekše iz St. Petra št. 24 pri Zidanem mostu, ker je kot oče zelo grdo ravnal s svojim otrokom, za katerega bi moral skrbeti, mu je pa kot Metnemu dečku nalagal težaška dela. Dnevno je moral krmiti tri glave goveje živine, poleg tega pa ga je nečloveške pretepal. To je storil tako, da mu je z vrvjo zvezal noge, ga z glavo navzdol obesil na kavelj na stropu in ga tako obešenega z usnjenim jermenom pretepal brez vzroka. Obtoženec se je zagovarjal, češ da z otrokom ne ravna grdo in da je njegov sin naščuvan oa njegovega brata. Svakinja obtoženca pa je potrdila, da je obtoženec a svojim otrokom ravnal že dalj časa tako ne- pobegniti v gozd, ker ga je oče pretepal, mu ni dajal hrane in ga obešal z glavo navzdol V šolo je otrok prihajal umazan, v zimskem času pa je bil brez nogavic in brez tople obleke, kljub temu pa je deček pokazal dober uspeh v šoli kot drugi učenci. Sodišče je nečloveškega očeta obsodilo na tri mesece zapora. S sodbo je bil obtoženec kar zado-oljen in je izjavil, da se ne bo pritožil. Tudi ta dva sta se pretepala Pred trboveljskim okrajnim sodiščem sta bila obsojena Ivan Popovšek iz samskega doma v Hrastniku ter Mirko Kolarič, stanujoč istotam, ker sta meseca novembra s pestmi pretepla Feliksa Šeligo ja., kateremu sta zlomila rebra m mu prizadejala odrgni ne po obrazu. Oba sta bila obsojena vsak na 7 mesecev zapora, zavodu za soc. zavarovanje v Trbovljah morata plačati 9537 din, Feliksu Šeligo ju pa 2000 din za bolečine. Kaznovan zaradi pretepa Obsojen je bil tudi Dominik Bajda iz Kisovca št. 50, ker je meseca novembra v samskem domu v Kisovcu telesno hudo poškodoval Petra Strnišnika, katerega je vrgel na tla ter ga na tleh ležečega suval z rokami in čevlji v glavo, tako da je poškodovani dobil prelom lobanje in lobanjske osnove. Obtoženi se je zagovarjal, da je to dejanje storil v pijanosti in da se sploh ne more spominjati, kako je mogel prizadejati tako hude telesne poškodbe človeku, ki mu ni storil nič žalega. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora Okrajnemu zavodu za soc. zavarovanje pa mora plačati še znesek 26.950 Sem in tja po Radečah Zadnje čase opažamo, da se je politično življenje v Radečah močno razgibalo. V poslednjih tednih smo imeli nekaj plodnih konferenc in sestankov: če se bodo na njih sprejeti eiklepi izvedli, bomo zaživeli pri nas povsem novo življenje. Pomembna je bila konferenca krajevnega sindikalnega sveta m mestnega komiteja Z.KS Radeče o vprašanjih sindikalnega dela in političnega komiteja Ž.KK Radeče o vprašanjih sindikalnega deoa in paiilično-okauoiuske vzgoje našega delavstva, ki je UKfSia UttdJB VtrJjl 1 lllUltjiliv KUUf cypoUaJt»r, j , 7® *« . ri. , , , dokler mi prišlo do karam bol a. Tudi priča : V11 t*3® ^e zelo pomanjkljiva. To stanje bo-Venoelj Grebene je potrdil to izjavo in de- i 010 .‘^boljšati s predavanji v Ljudski majal, da je oelo videl, kako sta se na cesti I verzi in s predavanji J* tečaji Po delovnih . _ i. oba menjala pri vodstvu motornega kolesa. Ko je prišlo do trčenja, se je obtoženec Špitaler zgrozil; takoj je vprašal Pod- kolektivih ali pa sindikalnih organizacijah. Dalje je bit na konferenci sprejet sklep, da manjših krajih zgradili lepe kopališke rekla, sedaj moja žonal« pregledamo, in kjer je potrebno, izboljšamo y*°- i * bU to j« lakoj vzkliknil: »Kaj bo pa 1 analizo nezgod, rmliiiro • ui.i ° Druga taka konferenca je Mila konferen- zastopnikov ZB in mestnega komiteja, je postavila pred maše aktiviste, zlasti učitelje, težke in odgovorne naloge, ki Bli si že poravnal naročnino? Vrednost nagrad za naročnik« Zasavskega vestnika znaša že nad 120.000 dinarjev Naročniki »Zasavskega vestnika«, ki bodo poravnali še slučajno dolžno naročnino za list za lansko leto in jo plačali tudi za leto 1953, se bodo lahko udeležili žrebanja dobitkov, ki bo v nedeljo, 3. maja 1953 na vrtu rudniške restavracije v Trbovljah. Kdor bo poravnal naročnino do 1. maja 1953, si pridobi pravico do žrebanja. Dobitki so sledeči: 1. nagrada: kuhinjska oprava (darilo Stroj, mizarstva, Trbovlje); 2. nagrada: 3 metre volnenega blaga za moško obleko (darilo Mestnega trg. podjetja, Trbovlje); 3. nagrada: 120 keramičnih ploščic za oblogo sten (darilo »Keramike«, Izlake); 4. nagrada: moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevlj. podjetja, Trbovlje); 5. nagrada: 10 vreč Portland cementa (darila Cementarne Trbovlje); 6. nagrada: blago za ženski letni plašč; (darilo mestnega magazina v Zagorju); 7. to L nagrada kristalni servis in kristalni komplet (darilo »Umetnine«, Ljubljana); 9. in 10. nagrada: po en voziček trboveljskega premoga (darilo trboveljskega rudnika); 11. nagrada: 1 tona apna (darilo zagorskega rudnika); 12. do 14. nagrada: po 1 pletena jopica (darilo »Preskrbe«, Trbovlje); 15. do 17. nagrada: darilo po 1000 din (darilo »Preskrbe«, Hrastnik); 18. nagrada: 5 vreč cementa (darilo Industrije grad. materiala, Radeče); 19. nagrada: 9 kvadr. metrov plošč »Izolit (darilo podjetja pod 18.); 20. nagrada: šunka v teži 5 do 6 kg (darilo Mestne klavnice, Radeče); 21. nagrada: 200 kg žganega apna (darilo Kem. tovarne, Hrastnik); 22. nagrada: 1 moška srajca (darilo »Potrošnika«, Hrastnik); 23. do 25. nagrada: po 2 zavitka pisalnega papirja (darilo Papirnice Radeče); 26. do 28 nagrada: po 1 knjižna nagrada (darilo okraj, odbora OF, Trbovlje); 29. do 33. nagrada: po 1 knjižna nagrada »Zasavskega vestnika; 34. In 35. nagrada: po 1 pločev. vedro za vodo (darilo Stroj, tovarne »Miha Marinko«); 36. nagrada: 1 steklenica likerja (darilo »Potrošnika«, Hrastnik); 37. do 39. nagrada: po 1 steklenica likerja (darilo Mestnega gostinstva, Radeče — Zidani most. 40. do 42. nagrada: 2 steklena servisa in 1 vaza (darilo steklarne Hrastnik). Zbirka nagrad še ni zaključena. Vrednost doslej zbranih nagrad lnafta nad 120.000 din« Naročniki — pohitite z vplačilom naročnine! Obeta se vam srečat Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« Druga taka konferenca Je bila konferenca zastopnikov ZB in mestnega komiteja. Ta pa ___H___ HHI pa se jih bodo gotovo lotili z vso ljubeznijo. Rodim pa, da se je ta konferenca sklicala nekaj let prepozno, kajti mnogo smo zamudili tam, kjer se sedaj lotevamo dela. Predvsem je važno vprašanje skrbstva in vzgoje partizanskih in vojnih sirot, ki jih je tudi v noši občini preko sedemdeset in se zanje doslej nismo dovolj brigali.. Določena je posebna komisija, ki bo pregledala, v kakšnih razmerah žive U otroci, aa katere je dolina skrbeti in je zanje odgovorna vsa naša napredna družbo. ZB pa bo našla in preskrbela sredstva, da pomagamo, kjer je pomoč potrebna, in tem otrokom nudimo, kar so njihovi očetje in matere s »vejo krvjo že v naprej poravnali. Poleg tega pa je pred nas postavljena še drugi važna naloga: zbrati vse zgodovinske podatke Iz časov NOV in kronološko obdelati celotno borbo 1» trpljenje našega ljudstva pod fašističnim bičem. Zbrati In urediti je treba nadalje življenjepise vseh naših padlih borcev in talcev ter tistih žrtev, ki so umrle mučen Iške smrti v strašnih taboriščih smrti v Nemčiji in v Parve-iičevi NDH. Sčasoma pa borno uredili tudi Pretekli četrtek je nastopil v Radečah krožek »Mladih literatov« celjske I. državne gimnazije, kar je bilo za Radeče pravo presenečenje, za mlade umetnike pa velik uspeh, ki jim bo gotovo v spodbudo za na-dalnje delo in razvoj, sad so za svoja umetniška dela želi mnogo priznanja od številnega občinstva, ki si podot še želi. ibnih večerov gotove — vlm — obljubo, opraviti 1500 prostovoljnih ur, b0-čejo izpolniti čimprej. Tudi za predavani* ki jih organizira Center, se nogometaši pr* cej zanimajo, vendar pa mislijo, da bodo t* uspešna le tedaj, če bodo za predavatelj* določeni njim priljubljeni ljudje. SMUČARJI IZ TRBOVELJ SO TEKMOVALI Preteklo nedeljo je bilo na Partizan-skem vrhu klubsko prvenstvo »Rudarja« v slalomu. Za tekmovanje se je priglasilo 23 članov in mladincev ter preko 20 pionirjev. Proga za člane je bilo dolga 650 metrov z višinsko razliko 15® metrov; vratič je bilo postavljenih 31 Medtem ko so pionirji presmučali progo samo enkrat, so jo morali člani in mladinci prevoziti dvakrat. Med člani je zmagal Cveto Majdi® s časom 1:22,0, drugi Franc Sprogaf 1:24, tretji pa je bil Cveto Bevc s čašo® 1:31,4. Med starejšimi mladinci je zmagal Stanko Brleč 1:48,3, med mlajšiih* pa Ivo Berger v času 59:0. Lepo i® sončno vreme je omogočilo, da je tekmovanje potekalo brezhibno. NOGOMETAŠI »RUDARJA« PRIDNO NA DELU V nadaljevanju tekmovanja za pokal okrajnega odbora Zveze borce'1 med nogometnimi klubi Zasavja si |e darilo osvojilo moštvo »Rudarja« i* Trbovelj. Tekmovanje je bilo na igrišč® »Bratstva« v Hrastniku (za Savo). * prvi tekmi je nastopilo moštvo Ru' dar j a I. proti Dobrni I. in zmagalo 1 rezultatom 2:0. Dobrna je zaigrala pr®v dobro. Takoj nato sta se v prijateljski tekmi srečali moštvo Bratstva I. i® mladinci Rudarja. Zmagalo je Bratstv® s 4:0. V finalni tekmi za pokal je lig*" no moštvo Rudarja premagalo Rudari jevo moštvo B s 4:0 in si tako pridobil® pokal, ki ga je izročil zmagovalcu z®' stopnik ZB okraja Trbovlje. Pohvaliti je treba vodstvo »Rudarja«, ki je nastopilo kar s tremi moštvi čeprav se nogometna sezona še ni pr>' čela. Razgovor o gostinstvu na Dolu pri Hrastniku Kakor v ostalih občinah, tudi na Dolu P** Hrastniku ni v gostinstvu zadovoljiva postrežb Zato so pred kratkih sklicali sestanek vsfb stilničarjev in zastopnikov društev in organiz*^ da se pogovorijo o slabih in dobrih straneh #j stinstva ob priliki raznih veselic in priredjpl kakor tudi pri vsakodnevni stalni postrežbi ^ gostilniških obratih. Sestanka se je udeležil *fl. tajnik gostinske zbornice. Ta je ▼ kratkih obn sih nakazal naloge gostinstva. Prav tako bo h* ral občinski ljudski odbor vprašanju gostinst posvetiti več pažnje kot doslej, ku •glo lahko, če se nekatera društva Na sestan! Dolu ni doseglo so ugotovili, da gostinstvo, J tistega prometa, kot bi ga *|c, wuhwi vo e« u^atera društva ne bi okori®-?:* s tem, da so prodajala svoje vino še ves tejjr ali pa tudi štirinajst dni po kakšni priredij Zaradi tega so na sestanka napravili sklep. 0 se taki primeri v bodoče ne smejo več P°°jA ljati — občinski ljudski odbor pa je dolžan, * nadzoruje nakup in prodajo vina aruštev in * ganizacij, kadar prirejajo veselice in zabave« Seveda so do neke mere oškodovali gostin**^ tudi razni šnšmarii, ki ▼ neregistriranih Pr0?!jb rib točijo pijače. Kar je po zakonskih predp**1 nedopustno. jf Prav tako so na tem zborovanja vsi »ajjjf sklenili, da je treba v bodoče vsako prirej priglasiti občinskemu ljudskemu odboru, P -tako so napravili sklep, da se bodo *•▼■•**£ zakonskih določilih. Le na ta način bodo vili gostinstva na Dolu ustrezen promet. stvo pa je seveda dolžno, da nudi svojim kvalitetne pijače ter v*« prehrambene prednjJ i. j. topla in mrzla jedila . /• OBJAVE BOSTE PRIŠLI POGLEDAT? Trboveljski gimnazijci pripravljajo z vso marljivostjo Goldonijevo komedijo »Stric Ihta«. Uprizorili jo bodo v soboto, 14. februarja ob pol 8. uri zvečer v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Dijaki pravijo, da vstopnina ne bo draga. Obisk igre naših študentov toplo priporočamo vsem. krajevni muzej; %ato ZB naprosila prebivalstvo, da pri tej akciji sodeluje In izreži stvori, ki jih hrani In ki vsakoua kraja pomaga ter sodijo v taiko, za zgodovino vi tako pomembno ustanovo. Osnovne sindikalne organizacije so v januarju uspešno opravile svoje občne zbore, ki so bili letos zelo živahni In razgibani, kar kaže, da postajajo naše sindikalno podružnic® in delovni kolektivi vedno bolj revolucionarni in borbeni. Upamo, d« bo tako ostalo In da bodo šle po poti, ki so jo na občnih zborih začrtale, do končne zmage delavskega razreda — do socializma. Sekcija AF2 se že pripravlja na slovesno praznovanje 8. marca, ki ra praznuje ves napredni svet kot dan borbenih žena. Namesto ene same, kot običajno »centralne« proslave, bodo te prireditve letošnje lete v Radečah, Zidanem mostu. Papirnici. Vrhovem In v Svibnem. kar bo temu dnevu doio gotovo poseben poudarek, ki ga po svoji pomembnosti zasluži. NOVA ZDRAVNIŠKA NAPRAVA ZA UGOTAVLJANJE NOTRANJIH BOLEZNI. W. R. BI les in dr. Douglase Howry, ki sta abs uslužbenca pri raziskovalnem zavodu d en verske univerze v Coloradu, sta iznašla novo napravo, o kateri trdita, da bo omogočila zdravnikom proučevati dole človeškega telesa, ki jih do sedaj niso mogli pregledati a rentgenskimi žarki- S to napravo bodo zdravniki bebko ugotovili rakasta tkiva in draga obešanj, Mladvicefc. Jetri* **. OBVESTILO DOPISNIKOM IN BRALCEM »ZASAVSKEGA VESTNIKA« Zaradi tehničnih ovir v tiskarni bo »Zasavski vestnik« do nadaljnjega izhajal samo na štirih straneh. Zaradi tega nam gre v listu zelo tesna za prostor. Pišite nam pa vendar vseeno, toda članki naj bodo kratki in jedrnati. Ko se bodo razmere izboljšale, bomo spet povečali obseg lista. — Uredništvo. UČITELJI — POZOR! Odbor društva učiteljev v Trbovljah poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže sindikalne konference v soboto, 14. februarja ob 8. uri zjutraj v Soli v Zagorju. Razpravljali bomo o učnih načrtih, ki so važen problem našega šolstva. Stroški bodo povrnjeni. Odbor. VA2NO ZA NAROČNIKE! Tej številki našega lista smo priložili položnice za plačilo naročnine. Položnice smo poslali vsem, vendar prosimo vse tiste, ki so naročnino že poravnali, da položnice ne vržejo stran, pač pa naj pridobe novega naročnika. Opozorite vse, da imajo vsi, ki so naročnino plačali za celo leto, pravico na udeležbo pri velikem žrebanju »Zasavskega vestnika«. — Uredništvo. OPOZORILO V zvezi z Uredbo o zvllanju najemnin za stanovanjske in poslovne prostore (Ur. Ust FLRJ, St. 54/52) nam nekateri hišni lastniki do sedaj Se niso dostavili potrebnih podatkov, prav tako niso odvedli zvišane najemnine po določilih te uredbe. V lzoglb upravnokazenskim posledicam, ki so občutne, opominjamo vse prizadete, da to lzvrše najkasneje do 21. februarja 1S53. — (Iz tajništva za gosp. in komun, zadeve pri MLO Trbovlje.) ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujem Drža«^ mu zavarovalnemu zavodu, ki mi )eL, smrtni nesreči mojega sina Ivanu, siravno je bil šele dober mesec za*^ rovan in do takrat še enkrat ni P13^. zavarovalnine, izplačal celotno za’ rovalnino 28.000 din ter mi s tem magal preko raznih težkoč, v let^f se vidi napredek socialistične pomagati delovnemu človeku v težayr. Zato najlepša zahvala! — Marija čevšek, Sklendrovec 116, St J or Kumom. ZAHVALA . Ob nenadomestljivi izgubi na$j~, ljubega, dragega sina, brata, bratr®^, Franca Gornika se najiskreneje za«j 1 ju jemo vsem, ki so ga počastili zV®jJ ga spremljali na njegovi zadnji P<>Dz8-nam izrazili iskreno sožalje. Topi® , hvalo izrekamo vsem njegovim tovarišem, ki so mu v zadnjih®«, njegove težke bolezni lajšali trpB® ^ Iskrena hvala tudi pevskemu zbora ^ godbi na pihala DPD »Svobode** Hrastnik ter članom SSD »Brats*’^ Z. Gl®- — nrasmiK, z«, januarja fuoo. uj, boko žalujoče družine: mama ’I’eTf0žji brata Peregrin in Avgust ter ostali sorodniki. _ OGLAS Meatnl odbor Rdeče«, križa ’ lato* sporoča vsem članom, da bo redna . r" skupščina v petek, 13. februar jat-' otr štirih popoldne v sejni dvorani čine v Trbovljah. — Vabljenil — odbor RK. Trbovlje. OGLAS ,u Kmetijska zadruga z o. z. na ^ pri Hrastniku sprejme za zadružno ^ nomijo na Kalu oskrbnika, ki n posestvu velikosti 25 ha oskrbova ^ bližno 35 do 40 ovac in par volov-sestvo leži v višini 900 m nad mou ter ima električno luč in vodovoo-novanje v zadružnem poslopju 1sa t člansko družino preskrbljeno, o88 aprilom 1953. _______—"" PREKLIC Prekucnjeni žaljive izrekel proti družini Mn Potnic besede, katere sena Drvarič, Trbovlje. — PREKLIC 0. Preklicujem žaljivke, ki ®ecV'~}W' rekel proti Olgi Jere, in se ji z80 —gff Jem, da Je odstopila od tožbe- , Klopčič, Zagorje.