PRIMORSKI DNEVNIK J» 2«čel Izhajati v Tutu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-•I. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tiskarni «Slovenijas pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je lz«a zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorskii!
JE	dnevni
___ ..  •   |  ■ ,  , • ,  ' ■ ■    M
^!t:5:č?^,ovini Cena 500 lir - Leto XL. Št. 22 (11.745)	Tret nAtAk 97 inmmrin -
Trst, petek, 27. januarja ’
59
Tiskovna konferenca enotne slovenske delegacije
Slovenci v Italiji morajo sodelo pri oblikovanju zaščitnega zakona
Številnim novinarjem »■o člani poudarili zahteve po enaki in ustrezni zaščiti za vse Slovence
TRST — Slovenska narodnostna skupnost v Italiji nutra biti soutiuitve *** Pri oblikovanju ■ globalnega zaščit-nega zakona, le-ta pa mora ustreza-V njenim zahtevam in potrebam. To je osnovna misel včerajšnje tiskovne konference enotne slovenske delegacije v novinarskem krožku v Trstu. Na konferenci, katere se je udeležila veliko novinarjev iz dežele, iz matične domovine in tudi posebni dopisniki vsedržavnih listov in tiskovnih agencij, je enotna delegacija orisala '»snovne zahteve manjšine glede vsebine zakona, obenem pa odločno in jasno naglasila, da je treba pospešiti Parlamentarno pot zakonskih osnutkov.
Bistvena vprašanja, ki jih je naceja enotna delegacija (v njej so bili * e miccio Clavora kot zastopnik Slovencev videmske pokrajine, Boris I-skra za KPI, Boris Race za SKGZ, Aljoša Volčič za PSI, Rafko Dolhar *a SSk bi Sergij Pahor za SSO), so zadevala ozemeljsko razsežnost zaščite, ki mora — je bilo poudarjeno — za-. jeti vseh 35 občin tržaške, goriške 'n videmske pokrajine, v katerih živimo Slovenci. Enotna delegacija je Priiv tako odločno odklonila vsakršen Postopek, po katerem bi uveljavlja-nje pravic in zaščite bilo odvisno od ve«ic ali manjše strpnosti večinskega prebivalstva, saj bi to lahko netilo
stalno politično napetost v vsem obmejnem območju. Poudarek je bil nadalje na jamstvih o uporabi slovenskega jezika v javnosti, na nujni avtonomiji slovenske šole, na finančnih jamstvih za nemoteno delovanje kulturnih ustanov in na družbeni ter gospodarski zaščiti, saj bi brez norm, ki zadevajo razvoj materialne baze manjšine zaščitni zakon bil okrnjen, narodnostna skupnost pa ne bi imela možnosti dejanskega uveljavljanja in uresničevanja lastnih pravic.
Po uvodnih poročilih enotne delegacije se je razvila obsežna in vsebinska razprava, vzdušje v dvorani novinarskega krožka pa je bilo odraz tisto strpnosti in tistega vzajemnega razumevanja, ki bi moralo označevati odnose v našem mestu in sploh na vsem narodnostno mešanem območju. Srečanje z novinarji je bilo v tem pogledu res vzor omikanega, stvarnega in demokratičnega soočanja mnenj.
Enotna delegacija je sklicala tiskovno konferenco, da bi ob premikih v zvezi z zaščitnim zakonom, poudarila stališča slovenske narodnostne skupnosti in naglasila, da brez sodelovanja in soglasja prizadete skupnosti ni mogoče oblikovati zakona, ki neposredno zadeva njene življenjske interese.
Predsednik dežele Cornei li danes na obisku v Sloveniji
0 vprašanjih skupnega interesa se bo pogovarjal s predsednikom IS Janezom Zemljaričem
Predsednik deželnega sveta Antonio Comelli s sodelavci, podpredsednikom Zanfagninijem in odborniki Brancata jem, Vespasianom in Rinaldi jem, odhaja danes popoldne na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo. V Ljubljani se bo pogovarjal s slovensko delegacijo, ki jo bo vodil predsednik izvršnega sveta Slovenije Janez Zemljarič. V njej bodo zastopani 6’ani vlade, ki se ukvarjajo z vprašanji skupnega interesa regije in republike. V slovenski delegaciji bo tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič.
Program jutrišnjega Comellijevega obiska predvideva ob 16.30 pogovore na sedežu izvršnega sveta Slovenije.
V soboto si bodo ugledni gostje ogledali klinični center, Cankarjev dom in farmo v Ihanu. Proti večeru bo še sklepni dvostranski pogovor.
Razlogov, da se je predsednik Comelli v nekaj tednih odločil za dve uradni potovanji v Jugoslavijo, najprej v Zagreb in sedaj še v Ljubljano, je najbrž več. Med poglavitne namene tega obiska moramo prišteti obojestransko željo po nadaljevanju sodelovanji na področju gospodarstva, kulture, razvijanja narodnih skupnosti kakor tudi razvijanju večstranskega sodelovanja na območju delovne skupnosti Alpe Jadran, ki ji začasno predseduje Comelli.
Ob drevišnjem nagrajevanju
ALDO RUPEL
x rireditev, kakršna bo danes zvi r ob 20.30 v telovadnici Kultu prSa doma, ni bilo mnogo v Goric wzaprav nismo še nikoli nagraji IpI * v Gorici najboljših športnikov i p .sn°kultumih delavcev po anke DnJntors,ce9a dnevnika oziroma n &Dlj\ ocene izvršnega odbora 2 fco i i • 0 razl°0a sta. narekovala U lannlro: Prostor’ s katerim razpi sred^x V- °kviru kulturno - športneg in , °„in dejstvo, da sta dejavno: riiic spesnost telesne kulture na Gi ern Ponovno v vzponu.
unoit i6' <*1 bodo nagrajenci, i veiiu-eVam9 ozemeljsko pripadnost, Gori-V Ve^ini s Tržaškega, ker r «osti/” ne Premoremo toke kak v	Posameznikov in bo tu<
PriXn°Ce	eitJ težko dosegljiv, pr
lehnJ? P® sem’ da dolgo ne b p atri?- ve^ za Pokrajinskim loka ar, l?tlzmom in čutimo uspeh nek kot lastnega.
lrihfe° teh dejstev naj prikliče r da m telovadnice tudi spoznanj za mah™? lužiti ta prostor san Več txr 'n Prvenstvene tekme, ter PrìmJtl1 Za Prireditve. V nekater tek;n„« * sm°. i° načelo tudi v pr je -1 1 uresničili, še več pa pričah Videv nas Prihodnost. Program pr e* tudi « ?°leo Podeljevanja prizna sta 1^ftop dveh skupin, ki nam b razZlkazali’ kako lahko telesna i in i i,men na umetniško izražan žanio - Stasbeni spremljavi to izr
PohudaSekiVjeiVŠe- Tli? zanimiu
ki myJ K1 ]e bila uresničena v ob meten, t<X£e zbirk najrazličnejših pre nekni-L-C* zanimajo nekatere člai d« m naših društev, je vredn
prisotnostjoC°Valci podastijo s svo
iivčmisU!ruiai0Čih se3 in treningo razalnhr m- mvdušenosti na tekma zborih ?an,a .na seminarjih in občn do čn„Je primerno, da si od ča. ničneru, Pmpravimo tudi nekaj pra boliCin,. vzdušja in zaploskamo nc
ljaj0	v sebi čutimo, da predsta
J u$e nas.
Reaganovo letno poročilo o stanju države
ZDA hočejo miroljubno sodelovanje z Moskvo
Končan obisk avstrijskega kanclerja v SFRJ
Posebna pozornost položaju manjšin
WASHINGTON — Ronald Reagan je v sinočnjem poročilu o stanju države pred kongresom in televizijskimi kamerami zagotovil državljanom blaginjo, varnost in mir. Predsednik ZDA, ki očitno cilja na ponovitev uspeha na novemrskih predsedniških volitvah v Belo hišo, je v tretjem poročilu o stanju države v sedanji mandatni dobi nadalje dejal, da za razliko od prejšnjih časov Amerika danes »stoji pokoncu« in na preostali dve desetletji našega stoletja gleda hrabro-stno in s polno mero upov.
Izhajajoč iz svoje stare trditve, da je Amerika izgubila spoštovanje pri prijateljih in nasprotnikih, je Reagan dejal, da so tisti časi mimo, da so ZDA pregnale krizo iz lastne hiše in da so si pridobile nekdanji ugled. Ciniki niso imeli prav, kajti ameriška družba ni bila nikoli bolna, je rekel.
Izhajajoč iz dejstva, da je sedaj A-merika bolj oborožena kot kdajkoli poprej in da si je s tem pridobila
nekdanjo moč in slavo, je Reagan poudaril odločnost, ki jo je Amerika pokazala glede zasedbe Grenade, pogajanj o raketah Bližnjega vzhoda in Srednje Amerike.
Pred svoje državljane je Reagan postavil štiri cilje: zavarovati stalno gospodarsko rast, premakniti ameriške t meje v vesolje, krepiti tradicionalne ameriške vrednote in zagotoviti trajni mir na svetu.
Ko je razlagal poprej omenjene strateške cilje ZDA, je Reagan glede gospodarske rasti dejal, da si bo prizadeval sedanji letni proračunski primanjkljaj v višini 200 milijard dolarjev" zmanjšati na polovico. To je morda najpomembnejša vest v Reaganovem sporočilu o stanju države, kajti zmanjšanje proračunskih izdatkov lahko spodbudi nadaljnjo rast ameriškega gospodarstva in odpravi recesijo in krize v drugih delih sveta.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZAGREB — Avstrijski kancler dr. Fred Sinowatz je včeraj končal prijateljski in uradni obisk v Jugoslaviji in popoldne odpotoval na Dunaj.
Sicer pa je dr. Sinowatz včerajšnji dan preživel v Zagrebu. Dopoldne je obiskal SOZD Pliva, to najstarejšo tovarno zdravil v Jugoslaviji, Id uspešno sodeluje z avstrijskimi proizvajalci. Avstrijski kancler se je zlasti zanimal za delovanje samoupravljanja v tem kolektivu, ki zaposluje 6500 deavcev v 7 delovnih organizacijah in 32 TOZD.
Zatem se je Sinowatz pogovarjal s predsednikom hrvaškega IS Antejem Markovičem. Govorila sta predvsem o nadaljnji krepitvi gospodarskih odnosov. Markovič je izrazil željo svoje republike po razvijanju teh odnosov in opozoril, da Hrvaška dvakrat več uvaža iz Avstrije kot tja izvaža. Markovič je ocenil, da je posebno uspešno sodelovanje z družbami z Gradiščanskega. V tej zvezi je ome-
nil vrsto prireditev, s katerimi so se lani spomnili 450-!etniee prihoda Hrvatov na Gradiščansko, s čimer je o-benem izražen interes tako Jugoslavije kot Hrvaške po spoštovanju in uresničitvi 7. člena avstrijske državne pogodbe in vsega, kar je z njim povezano.
Predsednik hrvaškega IS je govoril tudi o želji te republike, da bi v o-kviru skupnosti Alpe - Jadran 3 sosednje države, Italija, Avstrija in Jugoslavija, skupaj načrtovale razvoj turizma, posebej, ko gre za to, da bi privabili turiste iz čezmorskih držav.
Avstrijskega zveznega kanclerja je po teh pogovorih sprejel predsednik predsedstva Hrvaške Milutin Baltič. V pogovoru je Sinowatz poudaril pomen svojega obiska na Hrvaškem v okviru uradnega obiska v Jugoslaviji zaradi močnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja, kot tudi za-
NADAUEVANJE NA 2. STRANI
Občina Ronke za enako zaščito za vse Slovence
Pomemben dogodek in podporo prizadevanjem za priznavanje pravic slovenski narodnostni skupnosti, so zabeležili na sinočnji seji občinskega sveta v Ronkah.
Z glasovi komunistov, socialistov in tudi krščanskih demokratov je bila odobrena enotna resolucija z zahtevo po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
V dokumentu se posebej poudarja načelo o priznanju enake stopnje zaščite za slovensko narodnostno skupnost v tržaški, goriški in videmski pokrajini in posebej na območju občine Ronke.
Predlog resolucije je najprej predstavil svetovalec KPI Robert Pahor, ki je ob tej priložnosti govoril tudi v slovenščini. Svoj predlog, po besedilu skoraj enak prvemu, so predstavili tudi krščanski demokrati in ga potem dopolnili. Pri glasovanju so se vzdržali le trije občinski svetovalci, dva republikanca in en socialdemokrat.
Konkretnejše oblike sodelovanja v kmetijstvu
Po dolgoletnih stikih in sodelovanju med kmetijskimi strokovnjaki z obeh strani meje, ki so prihajali doslej do izraza ob najrazličnejših priložnostih (okroglih mizah, vinskih razstavah itd.), jo bil včeraj v Lipici postavljen temeljni kamen, da bodo ti stiki lahko obrodili konkretne sadove obojestranskega interesa. Na strokovnem zasedanju so se namreč sestali kmetijski izvedenci in po analizi obmejnega kmetijstva proučili možnosti skupnih posegov na področjih skupnega interesa.
Po obširni razpravi in zaključnih^ ugotovitvah so bile na sestanku ustanovljene štiri mešane delovne skupine, ki se bodo sestale v najkrajšem in začele proučevati probleme, za katere so pač zadolžene. Pobuda ima brez dvoma tudi velik političen pomen, saj so se z njo uresničile želje in težnje tistih, med katerimi tudi Kmečke zveze, ki si želijo konkretno sodelovati tudi na tem področju.
NA 4.' STRANI
Devinsko - nabrežinski svet za enakopravnost Slovencev
Devinsko - nabrežinski občinski svet je s svojega zadnjega zasedanja pozval vse stranke, ki se sklicujejo na republiško ustavo, da se na vseh ravneh zavzamejo za pospešitev razprave o zakonskih osnutkih za globalno zaščito Slovencev v Italiji. V zvezi s tem vprašanjem je skupščina odobrila tudi resolucijo, ki je naletela na podporo KPI, PSI, SSk in KD. Dokument, ki ga je predložil občinski odbor, pa so naslovili parlamentarnim skupinam vseh demokratičnih političnih sil.
Občinski svet je tudi z veliko večino glasov podprl ustanovitev centra za jezikovna raziskovanja, ki je sad sodelovanja med občinsko upravo med filozofsko fakulteto tržaškega vseučilišča. Znanstvena ustanova bo imela svoj sedež v občinski knjižnici v Nabrežini.
V nadaljevanju zasedanja je skupščina tudi o-dohrila nakup modernega aparata za simultano prevajanje.
NA 5. STRANI
•	Reagan
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Po predsednikovih izjavah bodo ZDA v polovici prihodnjega desetletja, v skladu z ameriško pionirsko tradicijo, izstrelili v vesolje stalno satelitsko postajo, na kateri bodo ljudje živeli in delali in z njih osvajali druga vesoljska telesa. Zavrnil je možnost, da bi takšna postaja služila vojnim namenom, ampak bi jo uporabljali za znanstveno raziskovanje, pri katerem je mogoče sodelovanje s prijateljskimi državami.
Ko je govoril o tretjem cilju, je Reagan dejal, da med tradicionalne ameriške vrednote prišteva vero, dru žino, delo in svobodo.
Mir je prioritetna naloga ameriške zunanje politike. V naslednjih letih bodo ZDA vzpostavile stabilne odnose za miroljubno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Takoj za tem je Reagan omenil krepitev stikov s prijateljskimi državami, sklenitev sporazuma o zmanjšanju jedrske oborožitve, iskanje miroljubnih poti za odpravljanje kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu, v Srednji Ameriki in Južni Afriki, Zagotovil je pofnoč državam v razvoju in še zlasti tistim v Srednji Ameriki.
V sklepnem delu svojega govora je Reagan ponovil svojo staro tezo, da je »pri močni Ameriki več možnosti za mir« in da obnovljena ameriška moč preprečuje, da bi se drugi spustili v vojno. Seveda pa so tudi takšni, je dejal predsednik, ki sodijo, da takšna filozofija dejansko potiska svet na rob vojne.
Reagan je nekaj besed namenil tudi sovjetskemu ljudstvu, s katerim »se ameriško ljudstvo ni nikoli bojevalo« in se tudi v bodoče ne sme, ker ZDA tega nočejo. Rešiti moramo našo civilizacijo v sodobnem svetu in preprečiti jedrsko vojno, ob koncu katere ne bi bilo ne zmagovalcev in ne premagancev. Posest atomskega o-dožja na obeh straneh lahko po Reaganovih besedah pomaga, da ga »ne bomo uporabljali in bi zaradi tega bilo prav, če bi se ga znebili«.
•	Sinowatz
NADALJEVANJE S 1. STRANI
radi hrvaške in slovenske manjšine v Avstriji.
Skupina avstrijskih gospodarstvenikov pa se je včeraj dopoldne s predstavniki hrvaškega gospodarstva pogovarjala o razvijanju gospodarskih stikov.
Pogovori med predsednikoma vlad so potekali v prijateljskem vzdušju, ki ustreza odnosom med sosednjima državama, poudarja skupno sporočilo o koncu obiska zveznega kanclerja republike Avstrije dr. Freda Si-nowatza v Jugoslaviji.
Sporočilo med drugim pravi, da sta obe strani s posebno pozornostjo proučili položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Obravnavali so tudi aktualna vprašanja, ki se nanašajo na položaj jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v Avstriji in pozitivno oceno prizadevanja za zboljšanje njihovega položaja.
Obe strani sta se dogovorili, da bosta nadaljevali prizadevanja za čimprejšnjo izpolnitev arhivskega sporazuma iz leta 1923.
Ob koncu poročilo pravi, da je zvezni kancler dr. Fred Sinowatz povabil predsednico ZIS Milko Planinc na uradni obisk v Avstrijo in da je vabilo z zadovoljstvom sprejela, (dd)
Q BEOGRAD — Vrednost blagovne menjave s socialističnimi državami naj bi letos dosegla skoraj 11,2 milijarde dolarjev. To povečanje naj bi dosegli z večjim izvozom in uvozom iz socialističnih držav za po 8 odst. Lani je bila vrednost blagovne menjave po dvostranskih sporazumih 10,4 milijarde dolarjev.
Na sestanku odbora za krepitev gospodarskega sodelovanja s socialističnimi državami v Gospodarski zbornici Jugoslavije so posebej poudarili boljšo strukturo v menjavi. Med zunanjetrgovinskimi partnerji iz socialističnih držav je na prvem mestu SZ, s katero naj bi v letošnjem letu blagovna menjava dosegla okoli 6 milijard dolarjev.
Q RIM — Skupina komunističnih poslancev je od notranjega ministra zahtevala pojasnila glede imenovanja Giuseppeja Impalomenija za načelnika Digosa v Benetkah, saj je ta na seznamu članov tajne prostozidarske lože »P 2«.
D RIM — Italijanski zunanji minister Andreotti se je včeraj pogovarjal o medblokovskih odnosih in o stockholmski konferenci s sovjetskim veleposlanikom v Rimu Nikolajem Lunkovom.
□ TEL AVIV — Zahodnonemški zvezni kancler Kohl se je med svojim o-biskom v Izraelu znašel pred pravim križnim ognjem obtožb zaradi pošiljk nemškega orožja Saudski Arabiji, saj so bolj malo zalegla zagotovila o saudskih obvezah, da ne bo orožja izročila drugim.
Tristranska pogajanja se bodo zavlekla čez konec meseca
Sindikati so enotni v oceni
da še ni pogojev za sporazum
Zveza CGIL-CISL-UIL išče skupen jezik glede draginjske doklade
RIM — Zdi se skoraj gotovo, da se bodo pogajanja med vlado, sindikati in delodajalci zavlekla po roku 31. t.m., ki ga je vztrajno postavljal minister De Michelis. Lahko bi se celo preselila od ministrstva za delo v palačo Chigi, da bi jih vodil sam predsednik vlade Craxi. Težave izhajajo predvsem iz odpora sindikata, a tudi iz zahtev Confindustrie in iz nesoglasij v vladi.
Trdo linijo zastopata ministra Goria in Visentini, ki se zavzemata za občutno okmtev draginjske doklade ne glede na soglasje in brez protivrednosti sindikatu : gre za stališče Confindustrie, ki ga je nazadnje podprl Gianni Agnelli. PSI pa zagovarja pogajanja za prvi »družbeni pakt«, pri čemer Craxi cilja na prestižni uspeh. Nadaljnja ovira prihaja od nedavnega protivladnega »pre-okreta« KPI, ki namerava vložiti vso svojo silo v opoziciji in v večinski komponenti CG1L.
V tem vzdušju so včerajšnji sindikalni sestanki (zjutraj tajništvo CGIL, popoldne tajništvo enotne zveze) potrdili nevarnosti, ki lebdijo nad pogajanji. Sindikati so še neodločeni in razdvojeni, tako da so sejo tajništva odložili na danes. Enotni so pa v ostri kritiki predlogov, ki jih je doslej prispevala vlada.
Na jutranjem zasedanju CGIL so spet prišle do izraza razlike med komunisti in socialisti. Prvi so poudarjali, da ni pogojev za sporazum z vlado in niti za skupen predlog enotne sindikalne zveze glede najbolj kočljivega vprašanja draginjske doklade. Socialisti so pa sicer pristali na kritiko vladi, a so vztrajali na nujnost iskanja skupnega stališča v enotni zvezi
Na popoldanski seji enotnega tajništva pa je bila ocena sindikalistov enotna : ni pogojev za sporazum. Za UIL se je sicer treba prvenstveno truditi za dogovor z vlado, medftem ko CGIL potrjuje nasprotovanje in ponavlja svoj predlog o začasni »zamrznitvi« draginjske doklade, CISL pa naglaša potrebo po enotnem predlogu o »politiki dohodkov«.
Izven sejnih dvoran je zabeležiti včerajšnji govor tajnika CISL Gami ti ja, ki je obtožil KPI, da s svojimi ostrimi stališči vpliva na CGIL. Camiti je hkrati obsodil tudi obnašanje zakladnega ministra Gorie, ki ga je skupaj s KPI obtožil težnje po prevladi političnih nad družbenimi silami. Vsekakor je izključil možnost, da bi vlada enostransko »skrčila« draginjsko doklade, češ da bi šlo za pravcati »državni udar«.	R. G.
Predsednik SFRJ Mika Špiljak od 1. februarja na obisku v ZDA
BEOGRAD — Obisk predsednika predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije Mike Špiljka v Združenih državah Amerike pomeni nadaljevanje prakse odkritega in plodnega dialoga in stikov na vrhu med obema državama, ki temeljijo na znanih načelih - enakopravnosti, in ne vmešavanja in medsebojnega spoštovanja razlik, kar vsebujejo tudi skupni dokumenti z dosedanjih srečanj na najvišji ravni.
To je na včerajšnji tiskovni konferenci z domačimi in tujimi novinarji rekel uradni predstavnik jugoslovanskega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič.
Novinarje je obvestil, da bo Mika Špiljak na uradnem delovnem obisku v ZDA na vabilo predsednika Ronalda Reagana od 1. do 4. februarja letos, (dd)
Medlem ko se boji še vedno nadaljujejo
Končal se je delni umik italijanskega kontingenta
BEJRUT —- Neurje nad Libanonom je včeraj nekoliko zavrlo spopade, a jih ni uspelo utišati, saj so se boji nadaljevali v vsem Šufu, občasne praske pa so bile tudi v Bejrutu med libanonsko armado in šiiti. Džema jel je skušal včeraj omiliti svojo politično osamitev s ponudbo bivšim častnikom libanonske armade, ki se sedaj borijo z Džumblatovimi gverilci, da jih bodo še povišali, če se ponovno vrnejo v armado. Libanonski predsednik skuša torej prepričati druze v svoje dobre namene, a poteza bo brž kone neuspešna. Prav tako večina dvomi v uspeh posredniške vloge saudskega posredovalca Rafika Haririja, ki je nepričakovano prispel v Damask. Tudi Sirija ne more namreč bistveno vplivati na izbire libanonskih druzov,
ki so končno spoznali svojo težo na libanonskem prizorišču in ne pristajajo več na politično spletkarjenje.
Nedvomno pa je bila včerajšnja glavna libanonska vest konec delnega umika italijanskega kontingenta iz Bejruta. Število italijanskih vojakov se je sedaj znižalo na 1.400 mož. V taki okrnjeni zasedbi je italijanski kontingent v glavnem ohranil dosedanje naloge, odpovedal se je le patru li-ranju po južnih šiitskih predmestjih Bejruta. To nehvaležno nalogo so Italijanom navsezadnje prepustili Francozi, .ki so se umaknili v vzhodni, krščanski del Bejruta. Glavnina ameriškega kontingenta se nahaja na ladjah šestega b rodov ja, ostali pa so se vkopali pri letališču, da le italijanski vojaki opravljajo prvotno nalogo.
Neuvrščeni v Džakarti
V Džakarti se je včeraj začela konferenca ministrov za informacije neuvrščenih držav, na kateri je med prvimi spregovoril tudi zvezni sekretar za informacijo SFRJ Mitko Čalovski	(Telefoto AP)
Margaret Thatcher na obisku v Rimu
RIM — Predsednica britanske vlade Margaret Thatcher je sinoči prispela na delovni obisk v Rim. Že danes bomo priča pravemu italijansko-bri-tanskemu ministrskemu svetu, saj bodo za italijansko stran sestanku prisostvovali poleg predsednika Craxija še zunanji minister Andreotti, zakladni minister Goria, obrambni minister Spadolini in minister za kmetijstvo Pandolfi ; z njimi pa bodo britanski kolegi Howe, Lawson, Heseltine in Jo-pling.
Italijansko-britanski pogovori pa se ne bodo omejili samo na »evropsko vprašanje« temveč bodo zajeli širšo paleto od odnosov med obema blokoma do bližnjevzhodne krize in falklandskega vprašanja.
Glede Bližnjega vzhoda bo razprava osredotočena na libanonsko vprašanje, saj imata tako Italija kot Velika Britanja svoje vojake v Bejrutu.
Italija bo odprla Bagnoli navzlic nesoglasju EGS
BRUSELJ — Italija bo marca ali aprila spet postavila v pogon železarno v Bagnoli ju pri Neaplju, kljub temu, da ni dosegla še soglasja ostalih članic EGS glede njene zahteve po povečanju italijanskega deleža v skupni proizvodnji. Kot je znano, je italijanska vlada zahtevala za letos dodatno kvoto 1.200.000 ton, da bi preprečila zapiranje železarn in masovne odpuste delavcev. Temu so se uprle druge članice in sama izvršna komisija EGS, kar je ustvarilo spor.
Tega niso rešili niti na včerajšnjem sestanku industrijskih ministrov deseterice, kjer so se le dogovorili o podaljšanju postopka za jeklarsko krizo (razporeditev deležev in določitev minimalnih cen) do konca leta 1985. Ministri za industrijo Altissimo, za državne udeležbe Darida in za odnose z EGS Forte so tokrat odločno zastopali italijansko stališče, da jim je izvršna komisija EGS iz proceduralnih razlogov odtegnila okrog 550.000 ton jeklarskih proizvodov, zaradi česar se bo Italija pritožila na Evropsko razsodišče v Luksemburgu.
Afera Kiessling mkrblja, zaliodnonemške vladne kroge
BONN — Včeraj je prvič zasedal preiskovalni °d' bor Bundestaga, ki ima nalogo osvetliti ozadje afe*"® Kiessling. Na včerajšnji, zaprti seji je odbor izdela* delovni program za prihodnje seje, ki bodo načelom3 javne. Program bo temeljil na predlogih strank vladn® koalicije CDU - CSU in FDP z ene strani in predlog*^
opozicijske SPD z druge strani. Poleg obrambnega
mi'
nistra Woernerja bo odbor poklical na zaslišanje 8ene~ rahlega inšpektorja Bundeswehra Altenburga, predčam upokojenega namestnika vrhovnega poveljnika NATO Evropi generala Kiesslinga, ki ga dolžijo, da je homtr seksualec, in člane vojaške protiobveščevalne sluzhf (MAD) ter policiste, ki so vodili preiskavo o vsej zadev*-
Socaldemokrati zahtevajo, naj preiskovalni odbor P3*1 lamenta, ki šteje 27 članov, pokliče kot pričo tudi zv znega kanclerja Kohla. Med vprašanji, ki mu jih *V bi odbor zastavil, so tudi takole: Kako so kancler!? pritegnili k odločitvi, da mora general Kiessling v pek°J'. Kdaj je kancler prvič zvedel za preiskavo o generala zanesljivosti? Ali je kancler Kohl vprašal koga tretjef* za nasvet in poiskal soglasje podkanclerja Genscherj
BEOGRAD — V sedanji odločilni bitki za novo uveljavitev jugoslovanskega združenega dela je vloga socialistične zveze nezamenljiva, je v u vodu tradicionalnega znanstvenega srečanja »misel in revolucionarno delo Edvarda Kardelja« dejal član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. Potem ko je širše govoril o teoretičnih delih Edvarda Kardelja, je Mitja Ribičič precej pozornosti namenil sedanjim notranjim in mednarodnim razmeram oziroma aktualnosti Kardeljevega dela.
V teh težkih časih je občutno kolebanje v vrstah ZK in drugih organiziranih socialističnih sil, morda celo bolj v vodstvih kot v družbeni bazi. Nekateri pravijo, da jugoslovanska družba, predvsem pa njene vodilne sile, niso več sposobne najti pravih odgovorov na izziv spremenjenih svetovnih gospodarskih in političnih razmer. Včasih se zdi, je dejal Mitja Ribičič, kot bi se vrteli v kro-, gu. Položaj poskušamo reševati z različnimi delnimi ukrepi in kot da ne bi imeli dovolj odločnosti in hra brosti za odločen korak pri spreminjanju obstoječega stanja in odnosov v republikah in pokrajinah ter s tem tudi v federaciji.
Znanstveno srečanje o Edvardu Kardelju
Ribičič: Nismo še izčrpali socialistične ustvarjalnosti
Obstajajo težnje, da bi se na ozemlje Jugoslavije vrnilo vse tisto premagano, temno, gnilo, vse tisto, kar je moč Titove revolucije premagala in izkoreninila kot oporo tudi prevladi in tujemu pokroviteljstvu na Balkanu. Temu precej črnemu seznamu razmer v naši državi lahko s ponosom zoperstavimo dejstvo, da smo se izognili kakšnim hujšim socialnim spopadom v obdobju po Titu. Zahvaljujoč temu, se niso izčrpale ustvarjalne sposobnosti organiziranih socialističnih sil.
Prav današnje razmere, je poudaril Mitja Ribičič, v resnični luči aktualizirajo Kardeljevo misel o moči ljudskih množic. V tej odločilni bitki za novo uveljavitev jugoslovan-
skega združenega dela je nujno u-stvarjalno potrjevanje socialistične zveze. Podcenjevalni odnos do SZDL ni organizacijsko, temveč politično in strateško vprašanje razumevanja ali nerazumevanja vloge ZK. To je vprašanje pripravljenosti odrekanja lastnega monopola odločanja v imenu delavskega razreda. Ni toliko prisotno sektaštvo do vključevanja ljudi različnih opredelitev v fronto, čeprav je tudi tega nekaj. Nevarnejše je, je rekel Ribičič, nerazumevanje metode uresničevanja vloge ZKJ. Ne-, aktivnost in podcenjevanje SZDL kot1 najpomembnejšega dejavnika neposredne »nepartijske« demokracije, pluralizem samoupravnih interesov, družbena kritika in kontrola je ogle-
dalo stanja in notranje razporedit sil v družbi, kažejo raven socialist* ne zavesti in stopnjo samoupravne
ganiziranosti združenega dela. „ In še nekaj, je rekel Ribičič, ka j da je v ZK nastal precej močan s y komunitsov - upravljavcev, ki so v smeri finančnih in ekonoms^ dnevnih računov, kot v smeri druz negospodarskih in političnih odnos ^ Le te zanimajo računi in bilanc®. -a pa ljudje, pogoji njihovega življe in dela. Ta sloj zaradi svoje P°Xuro nosti s tehtno upravljalsko strukt v gospodarstvu in družbi in V®/Aa. no tudi zaradi privilegiranega P^vLjo ja ne more biti, pa tudi objekti ne bo na čelu tistih naprednih dc , skih množic, ki zahtevajo svoje no sodelovanje na področju dru/- y, reprodukcije. Takim komunistom ^ streza forumsko delo, ustreza j*jT7’oirl-so usklajeni s pragmatistično ekon\ sko politiko politično izvršnih nov občin, republik, in federacije. . ka vodstva ZK komunicirajo z ^feK stvom in delavskim razredom P .jj, kratkih in skopih poročil s s v,a številnih sej, socialistična zveza(iZa' jim služi kot fasada za demokra . cijo partijskih rešitev in sklepo ’ med drugim rekel Mitja Ribič*
S tiskovne konference enotne slovenske delegacije
Globalni zaščitni zakon mora ustrezati
potrebam in zahtevam Slovencev v Italiji
Kakšno zaščito hočemo
Slovenci v Italiji že desetletja čakamo na zakon, ki naj zaščiti naše pravice. Prav zato sta razumljiva pričakovanje in zahteva, naj se pospeši parlamentarna pot osnutkov, ki je ustavljena v pričakova nju, da vlada objavi svoj zakonski predlog.
V tem okviru Slovenci poudarjamo nujnost, da moramo biti soudeleženi pri oblikovanju zakona, ki nas zadeva neposredno, z vsebin skega vidika pa mora zakon biti zadovoljiv. To velja tako za ozemelj sko razsežnost zaščite, ki mora zaobjeti vseh 35 občin tržaške, goriške in videmske pokrajine, v katerih Slovenci živimo, kot tudi njegovo vsebino in jamstva. S tega vidika so povsem nesprejemljivi postopki, po katerih naj bi uveljavljanje zaščite bilo odvisno od večje ali manj še strpnosti večinskega prebivalstva. Taki postopki bi imeli kot. posledico stalno mobilizacijo sil, ki bi bile za ali proti zaščiti, kar bi povzročilo nevarno politično destabilizacijo celotnega mejnega območja.
Poudariti je treba nadalje zahtevo, da zadovoljiv zaščitni zakon mora vsebovati jamstva o uporabi slovenskega jezika v javnosti, kul turno in administrativno avtonomijo šolstva s slovenskim učnim jezi kom (ki ga je treba izpopolniti in raztegniti na videmsko pokrajino), finančna jamstva za delovanje kulturnih ustanov manjšine in posebne oblike zaščite družbenih in gospodarskih interesov manjšine glede na šibkost manjšinskega gospodarstva.
* Poudariti je treba nadalje, da država mora priznati slovenski manjšini status naravne družbene skupnosti, ki se lahko in se mora razvijati brez ovir in mora biti zaščitena pred vsakršno obliko asi milacije.
FERRUCCIO CLAVORA:
. Po 116 letih asimilacijske politike ln po 36 letih očitne kršitve njihovih ustavnih pravic, Slovenci videmske Pokrajine z zaupanjem pričakujejo odobritev globalnega.zaščitnega zako-ua, ki bi moral organsko rešiti probleme, s katerimi se sooča slovenska narodnostna skupnost v Italiji.
Zaščitni zakon je posebnega pomena za Slovence videmske pokrajine, še vedno čakajo, da bi država formalno priznala njihov obstoj. Ta skupnost, ki jo je emigracija zdesetkala, Je kljub vsemu ustanovila vrsto organizacij in ustanov, ki so jasen dokaz kako ljudje čutijo svojo etnično istovetnost. Pomembna pa sta tudi mno-Zlen° sodelovanje Slovencev videmske Pokrajine na velikih manifestacijah kot sta Kamenica in Dan emigranta h pa navdušujoče sodelovanje več <!u otrok na narečnem natečaju Moja ras», ob tem pa ne smemo po-abiti številnih pobud emigrantov, ki
so raztreseni po vsem svetu.
Po tolikih letih neusmiljene asimilacijske politike bi morebitna izklju čitev Slovencev videmske pokrajine iz globalnega zaščitnega zakona ali morebitno omejevanje njihovih pravic bilo ne samo protiustavno, pač pa bi močno načelo demokratično verodostojnost ustanov države, ki je vendarle nastala iz odporniškega gibanja.
RAFKO DOLHAR:
st' a Materinščina predstavlja eno bistvenih značilnosti narodnostnih skupno-' Materinščina namreč ni neka nadzgradba človekove osebnosti, temveč je a bistvenih značilnosti človekove osebnosti same. ter	Predstavlja pravica do uporabe materinščine v medosebnih odnosih
pr' -V -XS(* drugih priložnostih civiliziranega občevanja eno bistvenih zahtev J zaščiti neke narodnostne skupnosti. V tej zahtevi je seveda vključena tudi im. Va P° spoštovanju materinščine narodnostne skupnosti. To pomeni, da jeA aarodnostna skupnost pravico do napisov in toponomastike v lastnem vj u- Slovenska narodnostna skupnost v Italiji zato zahteva priznanje pra-do uporabe materinščine predvsem pri izobraževanju : to pomeni, da tori cet°tnem ozemlju, kjer živi, pravico do šol vseh vrst in stopenj v ma-ascini Nadalje ima slovenska narodnostna skupnost pravico do uporabe led erinščine v vseh izvoljenih predstavništvih. Ta pravica se doslej izvaja ^čih |°*t°dških občinah, v pokrajinah Trst in Gorica, ne pa v mestnih sredi-v .h Pokrajin, kjer pravzaprav živi večina slovenskega prebivalstva. Slo-°d <ih .^tovarno pravico do uporabe materinščine v odnosih z upravnimi telesi vC(j, danske in pokrajinske preko deželne in državne ravni, vključena je se-me. tudi sodna oblast. Pravica do slovenskih napisov in toponomastike spada Pravice do spoštovanja jezika narodnostne skupnosti.
Posa ^ v.°òini primerov predstavlja izvajanje teh pravic le priznanje pravice naro?t‘/n'ka in torej narodnostne skupnosti do normalnega, to je nemotenega tavi:anostncga razvoja, ki se seveda ne sme naslanjati na neko številčno ugo pa ali Pa na zlonamerno izključevanje nekaterih narečnih oblik od sklo-ovenskcga jezika in torej slovenskega naroda.
SERGIJ
na *„e*'ska rnanjšina je zelo pozor visen 0,0 '^oio\ ker je pač od nje c druiho ■ ve^ki meri njen kulturni ker na1 J021,0^ *n *e posebej za ni fai delu manjšinskega teriton šole „ manišini priznana pravica na 1i,l,niater'nščini v nobeni obliki PrizaclJm ravni’ čeprav je veči kraiinn \°a Področja (videmska j 1866 t posta^ del Italije že ie iz trinS°Lvrstne razlike med Slovel Hm jp h-f ln noriške pokrajine — koj Do ,, s\ovenska šola vrnjena zQveznsvelovni vojni za ča dani te 0 l°jaSke “Preve - na < d°Pustnp Vt°emske na drugi, niso t vseh s	slovenska delegacija
teva:	komponentah enotno zi
š°lst^no. razširitev slovenske
na deìeu!"Tn'ì°. bornih organov ti ravni z ustanovitvijo ene
PAHOR:
ali več samostojnih šolskih okrajev;
4.	zagotovitev vseh smeri izobraževanja slovenski šoli tudi po reformi;
5.	naj pristojne oblasti izhajajo iz načela, da za odpiranje novih manj šinskih slovenskih šol in ohranitev razredov ne morejo upoštevati zgolj ugotovitev številčnega stanja.
Poleg teh načelnih točk velja še opozoriti na vrsto drugih konkretnih zahtev, ki so z njimi tesno povezane in ki gredo od prilagojevanja učnih in didaktičnih programov aktualnim potrebam slovenske manjšine, njeni zgodovini in krajevnim tradicijam do primernega povečanja sklada za slo venske učbenike, od ustanavljanja obrtnih in poklicnih šol, do posebnih predavanj za slovenske šolnike na obeh deželnih univerzah.
V vzdušju omikanega soočanja
V obsežni razpravi poglobili problematiko in pričakovanja naše narodnostne skupnosti
V razpravo so posegli številni krajevni in vsedržavni predstavniki tiska, radia in televizije. Prvi je spregovoril Luciano Santin (Il Meridiano), katerega je zanimala povezava med enotno delegacijo, oziroma slovensko manjšino in organi, ki pripravljajo zakonski osnutek.
Odgovoril je Boris Iskra, da delno rešujejo ta problem razne stranke, ki so predložile svoje osnutke in to prek svojih izvoljenih predstavnikov. Bistveno pa je seveda, da je slovenska narodnostna skupnost kot celota ob-
Zaščitni zakon naj bo nesporen okvir zajamčenih pravic vsakega posa meznika, ki pripada slovenski manj šini in torej skupnosti, ki je družbena formacija posameznikov. Kajti u poraba jezika, šolstvo, kultura, poimenovanje krajev in gospodarski as pekti zaščite zadevajo skupnost in se preko nje odražajo na posameznike. Izumetničeno in izkrivljajoče je torej ločevanje zaščite posameznika glede na zaščito skupnosti.
Prisotnost Slovencev v naših krajih je dejstvo, o katerem priča njihova družbena in kulturna dejavnost, priznavajo jo zgodovinarji in jezikoslovci, pa tudi država v svojih notranjih in uradnih aspektih: če bi tudi to ne zadostovalo, priča o naši prisotnosti tudi dejstvo, da so bili Slovenci v naših krajih večkrat tarča raznolikih so vražnih dejanj.
Prav zato, ker je slovenska narod na skupnost manjšina, ki jo je treba zaščititi, ji mora biti zajamčeno uži-
veščena in zato tudi zahteva, da bo ocenila raven predložene zaščite.
Giancarlo Pertegato (Corriere della Sera). Govorili ste o odškodninah glede razlastitev in da je treba doseči ustrezno odškodnino ne samo za posa meznika temveč za celotno skupnost. Kako to mislite?
Boris Race je odgovoril s konkretnim primerom predvidenih razlastitev obsežnega področja, kjer se bo gradil raziskovalni center in kjer je prizadetih več slovenskih vasi. Treba je zla-
ganje pravic ne glede na stopnjo tolerance ali številčna razmerja med italijansko večino in slovensko manjšino. Zahtevati ugotavljanje odstotne prisotnosti Slovencev pomeni namreč pogojevati njene pravice s številčno močjo večinskega naroda. Iz tega bi izhajala negotovost pri uresničevanju pravic ter stalno trenje med obema skupnostima. Proceduralne oblike ak tiviranja pravic, bodisi preko ljudskih peticij ali na osnovi stališč krajevnih uprav, bi povzročale trajno politično destabilizacijo ter razlike v ravnanju znotraj slovenske narodne skupnosti: lahko bi prišlo do nesprejemljivih pojavov drobljenja in razlikovanja pr a vic od občine do občine ali celo med posameznimi okrožji iste občine.
Pogoj za zaščito slovenske manjši ne je samoumevno prav njen obstoj. Zato je ni mogoče povezovati s subjektivnim aktiviranjem, tem manj. pa s stopnjo tolerance italijanskega prebivalstva, s katerim živi v teh krajih.
RACE:
sli zagotoviti nadomestila za izgubljene ekonomske dejavnosti zlasti na področju kmetijstva.
Boris Race je tudi poudaril, da je koncept o odškodnini širši skupnosti_ že prisoten v italijanski zakonodaji in" pri tem omenil statut Gornjega Po-adižja, v katerem so izrecno predvidene gospodarske protivrednosti za škodo, ki jo povzroča gradnja električnih central ENEL.
Laura Capuzzo (ANSA) : Koliko je pripadnikov slovenske manjšine?
Ferruccio Clavora: Treba je upoštevati tudi one, ki so raztreseni po svetu in predvsem emigrante kot tudi razne cfolike ugotavljanja, ki niso vedno dobronamerne. Računamo, da je vseh pripadnikov med 12H40 tisoč, toda odločno zavračamo kakršno koli povezovanje ravni zaščite s številom.
Enio Severino (RAI) : Prav v tej zvezi sem slišal, da se povezuje število in razdelitev Slovencev na razne cone. Zanima pa me tudi, kaj je novega s postopkom sestavljanja zaščitnega zakona.
Rafko Dolhar: Demokracija se ne meri s številkami, zaščita pa je problem načel. Dober primer so skandinavske demokracije, kjer postavijo dvojezične table čim ugotove, da na nekem področju žive pripadniki neke manjšine.
Aljoša Volčič: Vlada sedaj sestavlja svoj zakon in minister Romita je zagotovil, da bo vlada izdelala svoj zakonski osnutek. Kot mi je znano obstajajo razna vprašanja in predvsem je sporen obstoj in zaščita Slovencev videmske pokrajine.
Pierluigi Sabati (Il Piccolo): Zelo važen je kulturni odnos večina—manjšina in spoznavanje večine o kulturi Slovencev. Nekje sem na primer slišal, da v zavodu Carli poučujejo slovenščino in to je bil edini zavod, katerega niso zajele zadnje protislovenske demonstracije.
Sergij Pahor: Ta problem obstaja že dolgo. Mnogo je naših in tudi drugih pobud, da bi se uveljavil pouk slovenščine, nekaj so razne zaslužne ustanove tudi naredile. Toda važen je pouk na italijanskih šolah, kar pa je v pristojnosti zavodskih svetov, šolskega skrbnika, skratka šolskih oblasti.
Fabio Inwinkl (Unità) : Kaj se misli narediti, da se uveljavi v mestu ozračje sožitja, saj je pot do zaščitnega zakona tudi ta poleg logične parlamentarne.
Aljoša Volčič: To je za nas zelo važno in zelo težko vprašanje in gre predvsem za poziv italijanski demokratični javnosti.
Rafko Dolhar: Mnogo lahko naredi tisk, prav novinarji, ki lahko prispevajo k osveščanju javnosti in obveščanju o dogajanju med Slovenci.
Boris Race: Slovenci smo naredili mnogo naporov v tej smeri, toda odločilen je napor italijanske demokratične javnosti.
Bojan Brezigar (Primorski dnevnik) : Kako se bodo usklajevali razni zakonski predlogi?
Boris Iskra: Naši zakonski predlogi so zelo slični in je enakost pogledov Slovencev v Italiji na globalno zakonsko zaščito že prišla jasno do izraza v Cassandrovi komisiji, kjer so slovenski predstavniki enotno nastopali. Težava pa je bila prav v zavračanju ustrezne ravni zaščite in bi na primer uveljavitev predloga KD lahko celo poslabšala sedanje stanje.
V razpravo so nato posegli še nekateri prisotni in med njimi inž. Stanislav Renko, ki je citiral Slataperja in njegove ugotovitve o prisotnosti Slovencev v Trstu iz 1912. leta.
BORIS
Nobeni narodnostni skupnosti ni zagotovljen obstoj le s pravico rabe lastnega jezika, s šolo in kulturo. Med temeljnimi nujnostmi za preživetje je njen družbeno ekonomski položaj, ker le ta, če je ugoden, zagotavlja izvajanje narodnostnih pravic in s tem njeno bodočnost.
Zato je izjemne važnosti, kakšen odnos imajo država, njeni organi in vsa javna administracija do materialne baze manjšine in kakšno gospodarsko, prostorsko in urbanistično politiko izvajajo.
Očitek slovenski manjšini v Italiji, da si z zahtevo, naj bodo zavarovani njeni gospodarski interesi, hoče zagotoviti privilegiran položaj, je neutemeljen, ker je nesporno, da je njena gospodarska osnova šibka zaradi samega dejstva, da je manjšina in zaradi zanjo neugodnih razmer, v katerih se je znašla v polpretekli dobi in v zadnjih desetletjih (načrtno uničevanje slovenskega gospodarstva, ki ga je izvajal fašizem, nenaklonjena gospodarska in prostorska politika, razlastitve obširnih površin na Tržaškem in Goriškem, emigracija v videmski pokrajini).
Zaradi tega je izjemne važnosti, da zaščitni zakon za slovensko manjšino vsebuje določila, ki naj bi ustreznim organom predpisovala, da posvečajo posebno skrb gospodarskemu razvoju celotne slovenske skupnosti in območjem, v katerih strnjeno biva slovensko prebivalstvo. Zatem bi morali tudi preprečiti »lahke« (nepremišljene in nepotrebne) spremembe namembnosti prostora in s tem rušenje prostorskega ravnovesja in razlastitve, za katere morata dobiti odškodnino, poleg neposredno prizadetega razlaščenca, tudi ožja in širša skupnost.
Jamstvo za uresničevanje omenjenih načel je aktivna prisotnost predstavnikov manjšine pri gospodarskem planiranju, prostorskem načrtovanju in izvajanju samih programov in načrtov.
ALJOŠA VOLČIČ:
Dne 24. decembra 1977 je bila z dekretom predsednika ministrskega sveta ustanovljena posebna komisija za preučevanje problemov slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini.
Komisija, ki je štela 20 članov, je delala tri leta, a ni prišlo do skupnih zaključkov. Vzrokov za neuspeh je več, bistveno pa je bilo to, da sta takrat KPI in PSI bili edini vsedržavni stranki, ki sta že predstavili zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske manjšine. Zato niso izvedenci, ki so jih ime novale druge stranke, imeli aktivne vloge in so večinoma sledili skupini desetih članov, ki so zastopali razne organe državne uprave.
V paritetni podkomisiji, ki je delovala od aprila do julija 1980, so se stališča nekoliko zbližala. Vladni funkcionarji so v nekaterih stvareh popustili. Pristali so na seznam 35 občin dežele Furlanije - Julijske krajine, v katerih biva slovenska manjšina. Na tem območju naj bi veljale nekatere osnovne pravice, kot so možnost ustanovitve novih šol (in to je zelo pomembno posebno za videmsko pokrajino), dodelitev osebja za upravo slovenskih šol, ustanovitev samostojnega instituta IRRSAE, podpora kulturnim dejavnostim (gledališče, glasbena šola, tisk). Poleg tega so pristali na ustanovitev paritetne komisije, ki naj bi sledila izvajanju zaščitnega zakona.
Ostale pa so brez odmeva zahteve petih slovenskih članov komisije po popolnejši avtonomiji slovenske šole in po socio-ekonomski zaščiti.
Če pa ni prišlo do dogovora, je iskati glavni vzrok v zahtevi, ki so jo izrazili ministrski funkcionarji, naj bi pravica do javne rabe slovenščine bila pogojena od zapletene in zahtevne »procedure«, ki je nobena manjšina ne more prenesti in ki je nevarna za demokratično sožitje v deželi.
BORIS ISKRA:
Po rimskem razgovoru Cornetti-Prodi
Odmev na skupščino rojanske posvetovalnice
Sindikati očitajo predsedniku IRI politiko zavlačevanja in dvoumnosti
Deželno vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - U1L je rezultate predvčerajšnjega razgovora med predsednikom deželnega odbora Gemelli jem in predsednikom zavoda IRI Prodijem ocenilo skrajno negativno. V tiskovnem sporočilu očita Prodiju politiko zavlačevanja in dvoumnosti, ki nikakor ne ustreza resnosti razmer v poldržavnih podjetjih na Tržaškem in Goriškem, še manj pa prizadevanjem sindikatov, deželne uprave, krajevnih ustanov in političnih sil za čimprejšnji začetek pogajanj z vlado in IRI v okviru posebne mešane delovne skupine na deželni ravni.
Sindikat smatra za potrebno, da se nemudoma odpravijo vse zapreke, ki so napoti sprožitvi pogajanj, in zahteva takojšnje izoblikovanje delovne skupine. V ta namen bo deželno vodstvo CGIL - CISL - UIL brž posredovalo pri vsedržavnih tajništvih sindikatov, ki naj ustrezno pritisnejo na predsedstvo IRI. Z druge strani sindikalisti pozivajo še enkrat krajevne in deželne politične sile in seveda deželno upravo k odločnim posegom
pri zavodu IRI in rimski vladi. V sredo, 1. februarja, se bo deželno vodstvo sindikalne zveze zbralo v Tržiču in v navzočnosti stanovskih organizacij kovinarjev, železarjev, prista-niščnikov in pomorščakov pripravilo program nadaljnjega boja za to, da bi se pogajanja IRI — sindikat — Dežela začela čimprej.
Tiskovno sporočilo je sindikat sestavil brž po včerajšnjem sestanku deželnih tajnikov CGIL Padovana, CISL Brava in UIL Trebbija s Comellijem, ki jih je podrobneje seznanil z vsebino rimskih pogovorov. Sestanek, na katerem so bili tudi deželni odborniki Rinaldi (finance), Francescutto (industrija) in Antonini (delo in socialno skVbstvo) je bil sicer namenjen širši razpravi o razvojno-gospodarskih problemih v Furlaniji-Julijski krajini.
Comelli je najprej povedal, da je deželni odbor že predložil skupščini zakonski osnutek o ukrepih v korist pordenonske tovarne Zanussi, nato pa je skupaj z omenjenimi odborniki o-brazložil sindikalistom vsebino osnutka o izrednih finančnih posegih za
razmah proizvodnih obratov in gospodarskih dejavnosti nasploh. Sredstva bo Dežela osredotočila prvenstveno v dotacijski sklad finančne družbe Friu-lia, v finančno utrditev podjetij v krizi, v posebne prispevke industrijcem in obrtnikom na gospodarsko šibkih območjih ter v dodatno financiranje Krožnega sklada.
Danes zasedanje o gradbeništvu
Na pobudo tržaškega združenja gradbenikov bo danes z začetkom ob 10.15 v hotelu Savoia Excelsior zasedanje o disciplinskem urejanju gradbenih postopkov in njihovem časovnem načrtovanju. Uvodnim besedam predsednika gradbenikov Ennia Ric-cesija bodo med drugim sledili posegi deželnega odbornika za javna dela Bombena, tržaškega občinskega odbornika za urbanistiko Pacorja in člana senatne komisije za javna dela Ba-stianinija. Po poročilih bo debata.
Večja skupina uporabnikov rojanske družinske posvetovalnice, ki so se udeležili njene redne skupščine v lanskem decembru, je upravnemu odboru tržaške zdravstvene enote in rojanske postetovalnice ter množičnim obveščevalnim sredstvom naslovila sporočilo s svojimi podpisi. V njem soglaša z odločitvijo, da se je decembra skupščina nadaljevala kljub nevzdržnim vmešavanjem in motenju, ki so ga izvajali številni člani Liste za Trst in mi-sovskega Fronte della gioventù.
Podpisani zato priznavajo polno veljavnost skupščine, ki so ji lahko sledili, ker so tako sami želeli. Za konec podpisniki izražajo solidarnost predsednici rajonske posvetovalnice, ki je odločno in dostojanstveno preprečila, da bi odkrito nasilje in izrazi rasne nestrpnosti prevladali nad demokratičnimi načeli.
V Nabrežini javna razprava o globalni zaščiti
Sekcija ZKMI devinsko - nabrežinske občine je v torek zvečer organizirala zanimivo javno razpravo o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Okrogla miza se je odvijala na sedežu devinsko - nabrežinske sekcije KPI, debato pa je vodil Miloš Budin, član deželnega partijskega vodstva. Poročevalec je v svojem govoru strnil vse najbolj pereče probleme, ki od blizu zadevajo slovensko manjšino in s tem v zvezi orisal osnutek KPI o zaščiti manjšine. Predstavil je nato in orisal osnutke drugih strank, nakar se je razvila debata. Številni posegi, ki smo jih Slišali v torek v Nabrežini pričajo, da je globalna zaščita Slovencev v Italiji predmet zanimanja med mladimi, ki so pokazali dokajšnjo zavzetost do vprašanja, kar je vsekakor pozitivno dejstvo. Čeprav ni bila udeležba polnoštevilna, je to predavanje pomenilo veliko pridobitev za vse prisotne, (db)
Razstava Stojana Zafreda v KD Ivan Cankar
Kot smo že poročali, se bo drevi v Cankarjevi dvorani v Ul. Montecchi 6, v organizaciji KD Ivan Cankar predstavil slikar Stojan Zafred iz Divače. Poleg svojih del bo prvič predstavil tudi novo grafično mapo, ki je pravkar prišla iz tiska. Na predstavitvi bo spregovoril prof. Milko Bambič, nastopila pa bo flavtistka Erika Slama. Prijatelje šentjakobskega kulturnega društva in ljubitelje umetnosti vabijo prireditelji k čim številnejši udeležbi.
Na včerajšnjem zasedanju kmetijskih strokovnjakov v Lipici
Z ustanovitvijo delovnih skupin postavljeni temelji za konkretnejše sodelovanje ob meji
Seja upravnega sveta Jadranskega zavoda
združenega sveta
Upravni svet Jadranskega zavoda združenega sveta je včeraj pod predsedstvom posl. Belcija odobril obračun za šolsko leto 1982-83 in določil višino študijskih štipendij za leti 1984-85 in 1985-86. Te bodo znašale skupno 30 milijonov lir proti 25 mil. lir doslej. Kot znano, je pouk brezplačen, izdatke, ki jih imajo študentje in študentke, pa krijejo prav z omenjenimi štipendijami razne javne in zasebne gospodarske ustanove in deželne uprave ter sorodni organizmi držav članic združenja United World Colleges.
V upravni svet devinskega Zavoda so kooptirali predsednika državne finančne družbe Finmeccanica Franca Viezzolija, s čimer se je število svetovalcev povzpelo na 26. Seji sta prisostvovala tudi podpredsednik mednarodnega sveta Zavodov združenega sveta Antonin Besse in glavni tajnik Evropskega sklada za znanost John Goormaghtigh.
Študentje devinskega Zavoda so ob priliki Svetovnega dneva proti lakoti zbrali v dobrodelne namene 800.000 lir (s tem, da so se odrekli enemu jedilnemu obroku), ta znesek bodo sedaj poslali svetovnemu skladu FAO, ki ga bo namenil lačnim v Peruju.
• Prvi pokrajinski kongres vsedržavne stranke upokojencev bo v ponedeljek 30. t.m., na sedežu v Ul. Mazzini 30; začel se bo ob 15. uri.
V Lipici je bil včeraj postavljen temeljni kamen za konkretno sodelovanje ob meji na še enem, doslej nekoliko zapostavljenem področju, ki pa je bistvenega pomena v sklopu pobud za reševanje gospodarskih problemov, s katerimi se ubadata tako sežansko - koprska regija kot tržaška pokrajina. Na srečanju strokovnjakov je bil v prijateljskem vzdušju govor o kmetijski problematiki, ki se na obeh straneh meje v številnih primerih srečuje s podobnimi pro-
blemi. Namen srečanja je bil torej poiskati in določiti tiste probleme, ki jih je moč reševati s skupnim delom na osnovi izkušenj, ki si jih je vsakdo pridobil na svojem področju.
Sicer pa je bilo včerajšnje zasedanje, na katerem so bili sprejeti konkretni zaključki za bodoče skupno delo, le rèzultat dolgoletnih stikov in sodelovanja strokovnjakov z obeh strani meje, katerih katalizator je bila v glavnem doslej Kmečka zveza. Zasedanja se je udeležil načelnik po-
krajinskega nadzorništva za kmetijstvo Paolo Pascolini, katerega so spremljali še drugi priznani strokovnjaki tega organizma; tržaško pokrajino je zastopal odbornik za kmetijstvo Harej, občino pa inž. Vremec; za KGS je bil prisoten agronom Sancin, za KZ tajnik Bukavec, za združenje rejcev Marjan Gregorič, srečanja se je udeležil tudi vinogradnik Kante.
Delegacijo gostiteljev, ki so jo sestavljali številni strokovnjaki z različnih sektorjev kmetijskega področja pa sta vodila direktor poslovodnega odbora za kmetijstvo združenih podjetij Droga Agraria Lucijan Korva in direktor kletarskega sektorja v sklopu Timava Miran Vodopivec, ki sta sicer zagrizena zagovornika obmejnega sodelovanja na tem področju in sta v ta prizadevanja vložila že veliko sil.
Zaradi pomanjkanja prostora je nemogoče, da bi lahko tudi v skopih obrisih podali povzetka podrobnih poročil o stanju kmetijstva na obeh straneh meje, ki sta ju podala Lucijan Korva in Paolo Pascolini, njuni izvajanji pa glede nekaterih sektorjev sp izpopolnili še drugi strokovnjaki. Govor je bil tako o vseh kmetijskih panogah, ki so značilne za to območje.
Po obširni razpravi je bilo v zaključkih ugotovljeno, da je več področij, na katerih je možno skupno sodelovanje: omenimo naj področje varstva rastlin ; koristne bi bile izmenjave ogledov določenih objektov; kazalo bi tudi skupno proučevati probleme Krasa v povezavi z agrotu-rizmom; koristna bi bila izmenjava strokovnih publikacij kakor tudi stiki glede melioracije zemlje in namakalnih sistemov; sežansko - koprski strokovnjaki so bili tudi zainteresirani za sodelovanje z deželnim centrom za eksperimentiranje, kakor tudi za gojenje oljk, ki se na tem območju počasi toda uspešno obnavlja. Lahko bi našteli še druga vprašanja skupnega interesa, o katerih, kakor seveda zgoraj navedenih, bodo razpravljale štiri strokovne delovne skupine, ki so bile ustanovljene na včerajšnjem sestanku.
Prva bo proučevala vprašanja fito-patologije, vinogradništva in vinarstva, druga živinoreje ter mlečne in sirarske proizvodnje, tretja vrtnarstva, cvetličarstva, sadjarstva in gojenja oljk ter proizvodnje olja, četrta pa se bo lotevala problemov krajinske zaščite, agroturizma in melioracije tal. V najkrajšem bosta obe strani v te komisije imenovali svoje predstavnike, ki se bodo takoj lotile konkretnega dela. (A.S.)
Dolinska občina za Nobel Pertiniju
Na sestanku, ki je bil pred dnevi na županstvu dolinske občine in ki so se ga udeležili predstavniki političnega in družbenega življenja v občini, so soglasno sklenili podpreti kandidaturo predsednika Pertinija za Nobelovo nagrado. Na osnovi tega je župan Švab poslal norveškemu veleposlaništvu v Rimu naslednjo brzojavko:
»V imenu občinske uprave in občanov občine Dolina —■ iz tržaške pokrajine, prosim posredovati vašemu parlamentu našo - polno podporo predlogu Pettini — Nobelov nagrajenec za mir — Pettini je poosebljen simbol zdrave doslednosti, demokracije, enakopravnosti, sodelovanja, svobode in miru«.
Na sestanku so razpravljali še o samoupravnem referendumu v zvezi z nastavljanjem jedrskih raket v Italiji, o stikih s pobrateno občino Kočevje in Marzabotto, o koledarju prireditev v letu 1984 in o mladinski štafeti bratstva, ki jo bo februarja ponesla mladina od Nabrežine skozi vse občine do Doline. Pobudniki samoupravnega referenduma, med katerimi je občinska uprava, se bodo sestali naslednjo sredo.
Spomnimo se Kajuha, Zupančiča, Jurčiča, Trinka, Kosovela
Letos pomembne obletnice za številne
Tudi v letu, ki se je pred slabim mesecem začelo, bomo praznovali pomembne obletnice, spominske datume, svečane jubileje. Med temi so obletnice naših pisateljev, pesnikov in kul-turih delavcev, po katerih so bile poimenovane naše šole. Kajuh, Kosovel, Župančič, Trinko, so le nekatera imena naših slovitih mož, ki se jih bomo spomnili letos. Poimenovanja šol so bila pravcati praznik ne samo za šolo, za učence, dijake, učitelje, profesorje in starše, temveč za širšo skupnost po naših vaseh in v mestu. Ob njih so se odločilno angažirala Združenja staršev, ustanavljali so se pripravljalni odbori za poimenovanje; vasi in mestni predeli so tedaj zaživeli z domačo šolo.
Ob letošnjih obletnicah bi bilo prav, da bi se na šolah spet spomnili ljudi, po katerih je posamezna šola poimenovana, da bi našim šolarjem spet približali lik pisatelja ali pesnika, ki si ga je šola izbrala za svojega vzornika. Na ta način bi se lahko posamezna šola s prireditvijo ali kako drugo manifestacijo spet aktivno povezala z okoljem, v katerem deluje, s starši, kulturnim društvom, športno organizacijo, da bi skupno proslavili pomemben jubilej.
Prvo tako »okroglo« obletnico bi lahko proslavili čez dobra dva tedna na osnovni šoli pri Sv. Ani. 16. februarja bo namreč poteklo 30 let od smrti do-
mače učiteljice Marice Gregorič - Stepančič, po kateri so 20. maja 1978 v sončnem popoldnevu na ploščadi pred šolskim poslopjem poimenovali šolo. Na poimenovanju, ki so se ga udeležili domačini od Sv. Ane do Kolon-kovca in do Rovt, so odkrili spomin sko ploščo in doprsni bronast kip, ki ga je izdelal akademski kipar Jože Pohlen.
Februarja se bomo spomnili tudi 40-letnice smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha, ki je padel 22. februarja 1944. leta pri Žeb-niku nad Šoštanjem. Po njem so 25. junija 1972 poimenovali osnovno šolo v Gropadi. Poimenovanje je bilo veliko slavje za Gropado in Padriče, šola v Gropadi pa je bila tako prva zamejska šola, ki je sploh dobila ime partizanskega pesnika.
V Devinu je gotovo še živ spomin na poimenovanje šole po Josipu Jurčiču, saj je biia šola poimenovana šele pred kratkim: 8. maja lani, ko se je zbrala v telovadnici novega šolskega poslopja množica domačinov in gostov. 4. marca bomo slavili 140-let-nico rojstva pisatelja z Muljave.
Nižja srednja šola na Opčinah je bila ena od prvih naših poimenovanih šol: 4. junija 1967 so jo poimenovali Po kraškem pesniku Srečku Kosovelu, čigar 80-letnico rojstva bomo proslavljali 18. marca letos.
26. aprila bo poteklo 85 let, odkar
je v Ljubljani prenehal peti Dragotin Kette. Po njem so 9. junija 1973 poimenovali slovensko osnovno šolo v Ul. sv. Frančiška. Ob poimenovanju so tudi uradno odprli obnovljene šol ske prostore.
Junija se bomo spomnili smrti Otona Župančiča, ki je umrl pred 35 leti (11.6.1949) v Ljubljani. Osnovno šolo pri Sv. Ivanu so po njem poimenovali dne 13.6.1972.
Istega meseca pred 30 leti (26.6.1954)
je umrl pesnik in buditelj Beneških Slovencev Ivan Trinko - Zamejski, po katerem je poleg ricmanjske osnovne šole poimenovana tudi nižja srednja šola v Gorici. Ricmanjsko šolo so poimenovali 23. maja 1976 s slavjem, ki se ga je udeležila velika množica. Doprsni kip Ivana Trinka so postavili na podstavek pod staro vaško »ka-lono«.
13. avgusta bo minilo 30 let smrti pisateljice in poitične delavke Mare
naše šole
Samsa. Po njej so 1. maja pred dvema letoma poimenovali osnovno šolo od Domi ja, na slovesnosti, ki se Je na šolskem dvorišču udeležilo ogroh)" no število domačinov, ljudi iz okoliških krajev in uglednih gostov.
Osnovna šola je poimenovana P° Alojzu Kokoravcu - Gorazdu, partizanskem učitelju, ki je 15. avgusta pr6® 40 leti padel na pobočju Sv. Lenarta nad Samatorco. Šaleško šolo so P°' imenovali s slovesnostjo na šolskem dvorišču dne 18. maja 1980.	,
Rojanska nižja srednja šola je 0 _ 29. marca 1972 poimenovana po pi-,a' telju in naravoslovcu Franu Erjavcu-ki se je rodil 4. septembra 1834 ? Ljubljani. Ob poimenovanju, ki je n1] lo v šolskih prostorih so odkrili n°" prsni kip, delo kiparja Borisa Kalina-
Letos bomo slavili tudi 140 letnic rojstva Simona Gregorčiča, po k ate rem so 13. maja 1967 poimenovali niz jo srednjo šolo. »Goriški slavček« s je rodil 15. maja 1844, poimenovanj dolinske šole pa je bil velik prazni za vso občino, (mk)	.
Na sliki: posnetek s prireditve poimenovanju šole pri Sv. Ani po riti Gregorič Stepančič dne 20. maj 1978.
• Zveza žensk Italije bo priredila ^ četrtek, 2. februarja, ob 17. uri v ^ vinarskem krožku pokrajinsko s* v ščino z včlanjevanjem.
Zelo zanimiva pobuda devinsko-nabrežinske občinske uprave
V Nabrežini kmalu center za glotologijo
Na sedežu občinske knjižnice v Nabrežini bo v kratkem zrasel center za proučevanje jezikovnih problemov na narodnostno mešanem ozemlju, torej na področju, kjer se srečujeta in soočata slovenski ter italijanski jezik. Tako je sklenil na svoji zadnji seji devinsko - nabrežinski občinski svet, Pobuda pa je sad stvarnega sodelo-yanja med občinsko upravo in med inštitutom za glotologijo pri filozofski fakulteti tržaške univerze, ki že dolgo let od blizu sledi tej problematiki. Omenjeni inštitut je že pripravil osnutek programa o delovanju in o» jih novega strokovnega centra, v katerem bodo v prvi fazi zbirali bibliografski material o jezikovni specifiki našega področja, vzporedno s tem Pa bodo navezali stike s podobnimi ustanovami ter z raziskovalnimi institucijami z obeh strani meje. Sklep o ustanovitvi centra so podprle koalicijske stranke KPI, PSI in SSk ter svetovalci KD, ostali (MSI, LpT in bjsta za Devin - Nabrežino) pa so glasovali proti. Devinsko - nabrežinski svet je tudi odobril sltfep o nakupu naprave za simultano prevajanje, Za katerega je dal na razpolago dvajset milijonov lir.
Občinska skupščina je na isti seji z veliko večino glasov tudi odobrila resolucijo s pozivom vsem parlamentarnim skupinam strank, ki se sklicujejo na ustavo, da se zavzemajo za pospešitev postopka za izglasovanje pravičnega zaščitnega zakona za so-vensko manjšino v Italiji. Resolucija priporoča, da je treba v čimkrajšem času celovito uresničiti ustavna načela glede zaščite Slovencev, ki predstavljajo pomemben dejavnik tako za razvijanje demokracije v Furlaniji -Julijski krajini kot za obogatitev obojestranskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Dokument, ki ga bodo poslali parlamentu, je predložil občinski odbor, zanj pa so poleg komunistov, socialistov in zastopnikov Slovenske skupnosti glasovali tudi demokristjani. Načelnik njihove svetovalske skupine Lenarduzzi je v utemeljitev tega stališča dejal, da si Krščanska demokracija prizadeva za u-veljavitev enakopravnih odnosov med večino in manjšino z željo, da bo vprašanje zaščite naše narodnostne skupnosti čimprej rešeno. Proti resoluciji so se izrekli predstavniki MSI, LpT in svetovalec Udoviči, ki v ob-
činskem svetu zagovarja stališča krajevnih melonarjev Liste za Devin -Nabrežino, v krogih LpT pa je označen kot »odpadnik«.
Zelo bogat dnevni red zasedanja je devinsko - nabrežinski občinski svet dopolnil še z imenovanjem posebne svetovalske skupine, ki bo začrtala program proslav oziroma prireditev ob dvatisočletnim odprtja prvega na-brežinskega kamnoloma. Smisel zanimivih pobud sta orisala župan škerk in odbornica za kulturo Terčonova, ki bosta poleg svetovalcev Lenarduz-
zija (KD), Širce (KPI) in Colje (PSI) tudi sestavljala zgoraj omenjeno delovno komisijo. Prvi kamnolom v občini so odprli Rimljani, od tukaj tudi ime »Cava romana«, med gradnjo mesta Oglej, kjer še danes lahko občudujemo tipični nabrežinski kamen.
Pred pričetkom seje je župan Škerk na kratko poročal o položaju v šti-vanski papirnici »Cartimavo« po podpisu sporazuma o preustroju produkcije ter o poteku akcije za podelitev Nobelove nagrade za mir predsedniku republike Pertiniju.
Letos v Trstu vrsta zanimivih prireditev
Upravni svet Avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove za Trst in njegovo obalo je na svoji zadnji seji sprejel okvirni proračun in program dejavnosti za tekoče leto. Koledar prireditev je pester in obsega tako manifestacije na državni kot na mednarodni ravni, ki se ne omejujejo le na Trst, ampak zajemajo ves turistični prostor od Milj do Devina.
Že utečenim prireditvam, kot so Miljski pust, Festival operete, Devinsko poletje, Glasbeni september in številnim tradicionalnim razstavnim, glasbenim, gledališkim in kinematografskim manifestacijam na Gradu sv. Justa, se bodo letos pridružile nove. Med njimi bo prva prireditev »Pomlad v Trstu — Cvetje Alpe-Ja-drana«, proslava 40-letnice Rižarne, 36. nagrada Italije, državni zbor al-pincev in poletni praznik v miramar-skem parku.
Upravni svet letoviščarske ustanove pa je še posebej poudaril pomen tako imenovanega »alternativnega turizma«, kakršna sta poleg kulturnega na primer navtični in kongresni, za katera ima Trst še posebno ugodne pogoje.
• Tržaška pokrajina bo priredila nagradni natečaj »WW Julius Kugy« za študije in pobude na ekološkem področju.
V	Križu kongres vaške sekcije KPI
V	Ljudskem domu v Križu je bil v sredo kongres vaške sekcije KPI »Josip Verginella«, ki je bil v skladu s smernicami partijske pokrajinske federacije usmerjen v obravnavo krajevne problematike. Politično poročilo je imela tajnica Norina Bogateč, o delu upravnega odbora Ljudskega doma pa je poročal Niko Sirk. Pozdravom predstavnikov vaških organizacij je sledila razprava, ki jo je sklenil poseg člana pokrajinskega vodstva KPI Glauca Riga. V nov sekcijski odbor so bili izvoljeni Niko in Sonja Sirie, Norina Bogateč, Zorka Ster-gonšek ter Nevi in Danilo Tence. Nadzorni odbor sestavljajo Zofi Sedmak, Angel Tence, Boris Štegel in Leda Sirk.
Na kongresu so tudi izglasovali resolucijo o nujnosti izglasovanja globalnega zaščitnega zakona in o problematiki sožitja med Italijani in Slovenci.
Bonifacio odgovoril zgoniškemu županu
Zgoniški občinski svet je na svoji zadnji decembrski seji soglasno izglasoval resolucijo o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji z odorilo zahtevo po uzakonitvi global-Nrga zaščitnega zakona. Resolucija je '.a odposlana v Rim v vednost vsem Pristojnim parlamentarnim predstavništvom.
Pred dnevi je župan Jože Guštin Prijel v odgovor pismo, ki ga je pod-lisal predsednik senatne komisije za stavna vprašanja Francesco Paolo onifacio. Odgovor se glasi takole: Los pod župan, prejel sem vaše pi-Jj}° z line 5. januarja s priloženo resolucijo o razmerah slovenske manj-■ ine v Italiji. Zagotavljam vam, da om° ob priliki obravnavanja zakon-vbp ysnutkov o tej snovi, ki so bili že Uučeni na dnevni red te komisije, j osvetilj primemo pozornost eviden-ranim problemom«, ze samo dejstvo, da je predsednik onifacio tokrat imel tolikšno občut-' Vost> da je odgovoril Guštinu je n™™ Pokazatelj, da se v Rimu le ... . !lJ Premika v zvezi z našo globalno
zaščito. (B. s.)
Obvestilo
invalidom
ča ?Jevna zdravstvena enota spori lidi n so tudi vojni in civilni invi Sn Priščeni ticketa na zdravila, dia niihm,Jn- laboratorij.ske izvide, če j lo A a. mvalidnost vključena v tabi Ig Prioženo k zakonu št. 313 z dn mani i3rCa l®®8- Vse podrobne infoi 24 Je.Posreduje pristojni urad v U • maJa 4 (2. nadstropje).
V zvezi s krajo zaklada sv. Justa
Škof Bellomi naslovil odprto pismo na vernike
Tržaški škof Lorenzo Bellomi je tukajšnji katoliški skupnosti naslovil odprto pismo, v katerem izraža svojo veliko zagrenjenost zaradi vandalskega početja tatov zaklada sv. Justa. Umetnostni, zgodovinski in gmotni škodi, ki jo bo le težko odpraviti, se pridružuje še globoka žalitev, ki jo to oneča-ščenje pomeni za vso tržaško versko skupnost, za Cerkev in mesto samo.
Tržaški škof poziva vernike, naj pomagajo svoji katedrali, v prvi vrsti z molitvijo, nenazadnje pa tudi z denarno podporo. Zavarovalna družba Assicurazioni Generali je že razpisala veliko nagrado, ki naj pomaga najti ukradene predmete, a potrebna so nova sredstva, s katerimi bi popravili škodo, ki jo je utrpela bazilika Sv. Justa. Bellomi se v pismu javno zahvaljuje silam javnega reda in tržaškemu kvestorju za skrbno preiskavo. Skrbništvu za lepe umetnosti, javnim oblastem in še posebno vladnemu komisarju in tržaškemu županu pa tudi škofom naše dežele, Veneta in Tridentinske - Južne Tirolske za tolažilno zadržanje. Škofovo pismo zaključuje poziv, naj ta grenka izkušnja prispeva k temu, da bo verska skupnost v naši družbi vedno živ vir poštenja, moralnosti ter mirnega in spoštljivega sožitja za vse.
Protest zaradi televizijskih dražb
KRAJEVNA ZDRAVSTVENA ENOTA HUDO ZADOLŽENA
Te dni so se zbrali na sestanku izdelovalci in prodajalci zlatnine, dra-guljarskih izdelkov in ur iz vse Furlanije - Julijske krajine. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo od pristojnih deželnih in državnih oblasti, naj uvedejo strožje nadzorstvo nad za setolimi televizijskimi postajami, ki prirejajo dražbe zlatarskih artiklov, ur in raznovrstnega nakita kar prek malega ekrana: gledalec pri priči za-
Seja občinskega in
vrti telefonsko številko TV-postaje in izklicevalcu pove, koliko bo plačal dotični izdelek.
Na sestanku so se pritožili, da takšno ravnanje ni lojalno in da gredo na dražbo večkrat tudi artikli neznanega izvora, Cesto tudi tatinskega. Ugotovili so tudi, da mnogokrat tako nabavljeno blago po kakovosti ne ustreza ceni.
pokrajinskega sveta
Upravni odbor tržaške Krajevne zdravstvene enote je na včerajšnji in predvčerajšnji seji proučil finančne težave, ki so nastale pri upravljanju ustanove zaradi novih določil v smislu državnega finančnega zakona. Člen 26 tega zakona pooblašča namreč blagajnike zdravstvenih enot, da skladno s primanjkljaji z dne 31. decembra 1983 izplačajo dotlej nabrane dolgove nasproti dobaviteljem, zdravnikom, lekarnam in zdravstvenim domovom, ki imajo s KZE posebno konvencijo.
Dogaja pa se, da tržaška KZE nima blagajniških ostankov iz leta 1983 in da ji niti proračun 1984 ne omogoča kritja omenjenih dolgov. V pričakovanju posebne ministrske okrožnice, ki naj bi blagajnika KZE pooblastila, da dolgove deloma krije na račun državne blagajne, in spričo dejstva, da bi KZE morala prejeti februarja deželni prispevek na račun leta 1983, je upravni odbor sklenil kriti vsaj najnujnejše dolgove. Odbor poziva pristojno deželno odbomištvo ter ministrstvi za zdravstvo in zaklad, naj namudoma ukrepajo v prid KZE, sicer utegne finančna stiska povsem ohromiti javno zdravstveno službo.
Deželni odbornik sprejel bivše gasilce
Pokrajinski odbornik za zaščito okolja in ekologijo Paolo Sbisà je sprejel predstavnike zadruge sv. Barbara, ki so jo ustanovili nekdanji gasilci. Povezani v zadrugo sedaj skrbijo za čuvajsko službo v pristanišču, v gle-
dališčih in pri preprečevanju gozdnih požarov. Sbisà se je še posebej zanimal za morebitno vključitev zadruge v prostovoljno deželno službo za civilno zaščito.
• Na mednarodni razstavi pohištva v Koelnu, ki se je končala v soboto, so sodelovala tudi številna podjetja iz urlanije - Julijske krajine. Njihovo razstavo je uredil Konzorcij za razvijanje poslov s tujino Friufgiulia. Razstava je doživela velik uspeh in zanjo so se zanimali zlasti obiskovalci iz arabskih dežel in ZDA. Posebno priznanje razstavljalcem iz FJK je izrekel italijanski veleposlanik v ZRN Ferraris.
Umrl nam je naš predragi oče
dr. Anton Kacin
Dan in uro pogreba bomo javili kasneje.
Prosimo, da namesto cvetja darujete v dobrodelne namene.
Sin Janez z ženo Angelo, hčerki Marija in Metka z možem Sergiom, sestra Pavla, nečakinji Lojzka in Mimica ter svakinja Anica
Drevi se bosta v Trstu sestala tako občinski kot pokrajinski svet. Obe skupščini imata v pričakovanju predstavitve proračunov na dnevnem redu tekoče upravne zadeve poleg seveda odgovorov pristojnih odbornikov na vprašanja svetovalcev.
Občinski svet bo skoraj gotovo obravnaval tudi resolucijo v podporo Partinijeve kandidature za Nobelovo nagrado za mir.
Jože Koren govoril o znani akciji XXX. divizije
Doživetja s pohoda v Beneško Slovenijo
AFBF-šs»*
žen je .,1,,^'T*0 knjižnice se je i nja ktlyistov osvobodilnega , Zvez(,a lrzašk° ozemlje, skupi obletni,. Jma invalidov, spomnili XXX. rfi,HZnanega dru6cga P° Pohod VaziJe v. Beneško Slove Predavati začel- kot je po\ že Koren J ln udeleženec pohodi 1944 in ' \noči od 29. na 30. ja 20. fehJ* k°nčal v noči od IS treh brtoaH * Povratkom zadnj-no s	Je »Bazoviške«, :
šob in, 1 divizije in podofic Vola,.;: . s Prehodom Soče Poh J Kamnom pri Kobaridi vojaški	^	dejal Preda V'
Sancini 'uZoh * ?a P?litičn° P' stvu n«! J» ’ j!aJ Je beneškemu ven,	dogodkih leta 1943 po
v°jske in ^>anje v moč partizE mahu mri;Tn0g0 Pripomogel k ti ven pa in 'aastva v Benečiji, krepitev f® J??1 njegov učinek tui FurlEmhj f^^zanskih enot v sos kazalo J L °veljstvo divizije jc spreSj dejal J<>že Koren, v kratnem r^, a^anevriranjem pr ter s^u^hodu na težkem t« Jank. stevdnih sovražnih i
telj P„S° zemljevida je pr« brigad^H^° P°kazal tudi pi °d dneva do dneva z nai
Med sinočnjim predavanjem Jožeta Korena
najvažnejših dogodkov. Neva Lukeš se je v imenu obeh organizacij predavatelju zahvalila ter se spomnila še druge pomembne obletnice, ki pada prav na današnji dan, to je 40. obletnice napada nemških enot na partijsko šolo v Cerknem, kjer je padlo 47 mladih perspektivnih fantov
in deklet, med temi Boris Juretič iz Križa in Milojka Štrukljeva iz Solkana. Predavanja sta.se med drugim udeležila tudi jugoslovanski konzul v Trstu Aleksander Nikolič ter tajnik pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije Dušan Košuta.
NESREČA SE JE PRIPETILA NA LADJI »PUNTA VERDE«
Neroden padec mladega mornarja
27 letni mornar Sebastiano Nicolosi iz Catanie se bo moral zdraviti v našem mestu 30 dni, ker se je ponesrečil pri delu na svoji ladji »Punta verde«, ki je zasidrana v novem pristanišču. Zdravnikom, ki so mu ugotovili številne udarce po hrbtenici in ki sumijo, da si je polomil tudi nekatere kosti je izjavil, da je iz notranjosti ladje prišel na most, kjer ga je zaslepilo sonce in je zaradi tega nerodno padel na spodnjo palubo.
Nesreča motorista pri prehitevanju
23-letni uradnik Bruno Martini iz Ul. Arturo Nathan 4, si je zlomil desno ramo, ko je včeraj neprevidno prehiteval s svojim motorjem jamaha 400. Nesreča se je pripetila na Ul. Carducci, po kateri je Martini vozil proti Trgu Oberdan in pri prehitevanju trčil v golf jugoslovanske registracije, ki je pomotoma vozil v nasprotni smeri po delu cestišča, ki je namenjen izključno javnemu prometu. Voznik golfa, 48 letni jugoslovanski državljan Ivan Tomič, se v nesreči ni poškodoval, medtem ko se bo motorist zdravil 40 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
Trst, 27. januarja 1984
Zapustil nas je naš dragi
Alojz Stubelj
(V ANKO)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 28. januarja, ob 11.30 iz mrtvuš-šnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo: žena Milka, hči Nada z možem, vnuk Edi z ženo Luiso in malima Valentino in Cri-stino ter Pina s hčerko Eleno
Konkonel, 27. januarja 1984
Svetoivanski cerkveni pevski zbor se klanja spominu svojega dolgoletnega pevca Antona Parovela in izreka občuteno sožalje svojcem.
Pevski zbor Marij Kogoj žaluje z Ninotom in Mirjano.
Openski glasbeni večeri
Žarko Hrvatič in Nada Oman drevi v Prosvetnem domu
Nocojšnji openski glasbeni večer je posvečen tokrat instrumentoma, ki sta v glasbeni zgodovini prav gotovo eden izmed najbolj klasičnih binomov, to sta violina in klavir. Od romantičnega obdobja dalje, ko sta pravzaprav oba instrumenta dosegla vrhunec tako v tehničnem kakor tudi v izraznem pogledu, so skladatelji vse do današnjih dni pisali za to sestavo.
Skladbe nocojšnjega koncerta nam bodo podajale pogled skozi literaturo tega obširnega obdobja, kar dokazuje skrbnost in okus pri izbiri sporeda. V sporedu bi pa raje predstavili na stopajoče. Gost tega večera je duo Žarko Hrvatič - Nada Oman. Violinist Žarko Hrvatič je nedvomno znan domačemu krogu. Dokončal je študij violine v Trstu na šoli Glasbene ma tiče in se naknadno izpopolnjeval v Moskvi in Ljubljani. Nastopal je kot solist in v komornih zasedbah doma in v tujini. Poučuje violino na trza škem konservatoriju. V duu s pianistko Nado Oman je že nastopil tudi v Trstu kot gost kulturnega društva Ivan Grbec in na Glasbeni matici v okviru koncertov Mladi mladim.
Nada Oman je diplomirala iz klavirja v Ljubljani. Nastopala je v komornih zasedbah doma in v tujini; kot višja umetniška sodelavka — korepetitor pa se udejstvuje na akademiji za glasbo v Ljubljani.
Koncertni spored vključuje v prvem delu Beethovnovo sonato v F duru, opus 24 št. 5, bolj je znana pod naslovom Pomladna. Sledili bodo slovenski ljudski plesi (IV., V. in VII.) skladatelja Srebotnjaka. Skladatelj je črpal pri tem delu, kakor je že razvidno iz samega naslova, iz slovenskega glasbenega ljudskega zaklada.
Skladba Tzigane, delo francoskega impresionista Ravela, bo sklenila prvi del programa. V drugem delu bomo pa prisluhnili sonati za violino in klavir skladatelja Francka. Sonata je na stala leta 1886 in jo prištevamo med najpomembnejše violinske sonate 19. stoletja, ki so se obdržale na svetovnih repertoarjih.
Koncert bo kot običajno v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 20.30.
N. K.
V TRSTU
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
Ob Pregljevi stoletnici novelo Matkova Tina in drobce iz romana Tolminci za oder pripravil Tone Partljič.
JUTRI, 28. januarja, ob 20. uri v Domu J. Ukmar v SKEDNJU
SKD BARKOVUE
priredi
danes, 27. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12
PREDAVANJE O VINOGRADNIŠTVU IN VINOPESNIŠTVU
Sodelovala bosta Stane Raztresen in dr. Mario Gregorič. Sledila bo praktična skušnja, to je skromna pokušnja domače kapljice.
Skoraj kot spomladi...
litiga

Toplo, skoraj pomladansko sonce je včeraj prijetno presenetilo Tržačane_, pa čeprav si ne kaže delati iluzij, da bi se že bližala pomlad. Za priletne Šent-jakobčane je bilo vsekakor včeraj prijetno sedeti na trgu in se nekoliko ogreti
ob sončnih žarkih
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Edward Albee »Gospa iz Dubuqua« danes, 27. t.m., ob 20. uri v Avditoriju v Portorožu.
VERDI
Danes, 27. t.m., ob 19.30 tretja predstava Wagnerjeve opere »Siegfried«, red H/E. Dirigent Mathias Kuntzsch, režiser Peter Werhahn.
Gledališče Verdi priredi od 3. do 15. februarja v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti od torka dalje pri blagajni gledališča, in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Jutri, 28. januarja, ob 10. uri: Otroška matineja — Sovjetski risani filmi.
Velika dvorana
V	nedeljo, 29. t.m., ob 19.30: Koncert dunajskih simfonikov.
Okrogla dvorana
Danes, 27. januarja, ob 22. uri: Nočni program »Pavlihov večer 83«.
Srednja dvorana
V	torek, 31. t.m., ob 20. uri: »Vaša Železnova«, filmska predpremiera.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	torek, 31. t.m., ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus.
Nabrežinski pros velar ji v Ilirski Bistrici
V okviru kulturnih srečanj pobratenih občin bodo v nedeljo zvečer gostovali v Ilirski Bistrici odborniki SKD Igo Gruden iz Nabrežine in moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade«. Kulturni delavci nabrežinskega prosvet nega društva bodo domačinom predstavili zanimive rezultate raziskave »Obrtništvo kot kulturna dediščina«, ki so jo organizirali v lanski sezoni in ob Dnevu kulture. Namen razstave je bil, da bi ovrednotili domače obrtništvo, ki gre žal iz leta v leto v pozabo. Isto predstavo bodo ponovili v nedeljo v Domu JLA v Ilirski Bistrici. Pri razstavi so sodelovali zidar Brecelj, brivec Antonini, kovač Mihelič, kamnosek Marušič, čevljar Colja, krojač Markuža in mladi mizar Doljak. Nastopili bodo nato še »Fan tje izpod Grmade«, ki bodo izvajali narodne in umetniške pesmi. Naj povemo še, da spada to gostovanje v niz prireditev »Mesec kulture«, ki se odvija v Ilirski Bistrici še do konca januarja, (db)
Nove telefonske številke Primorskega dnevnika in ZTT
Objavljamo nove telefonske številke PRIMORSKEGA DNEVNIKA in drugih oddelkov Založništva tržaškega tiska:
PRIMORSKI DNEVNIK
ALPE ADRIA DIREKCIJA	794672/3, 4, 5 795873
in UPRAVA ZTT PUBLIEST	772755
(Oglasni oddelek)	775275
TUJI LISTI	727396
IMPORT-EXPORT	764310
KNJIŽNE IZDAJE	728060
GRAFICENTER	763856
VIDEOEST	796218
SKLADIŠČE	910236
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 27. januarja JANEZ
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 — Dolžina dneva 9.29 — Luna vzidp ob 2.54 in zatone ob 12.23.
Jutri, SOBOTA, 28. januarja PETER
Vreme včeraj: temperatura zraka 4 stopinje, zračni tlak 1020 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 44-odstotna, rahlo oblačno, morje mimo, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI *
RODILA STA SE: Nathalie Ferrara, Giovan Battista Basile.
UMRLI SO: 86-letna Pierina Levantin, 57-letna Lucina Grilz vd. Gelsi, 36-letni Svetko Mario Teat, 66-letna Pina Ceco-ni vd. Toman, 81-letna Onelia Domeniš vd. Bisiacchi, 88-letna Emma Biluca-glia, 7Metni Francesco D’Elia, 57-letna Elda Tarlao por. Sirca, 88-letna Lidia Colautti vd. Battaglia, 89-letna Elia Maria Ravalico vd. Perkut, 86-letni Natale Gregoretti, 75-letna Ersilia Cocco vd. Delfini, 76-letna Irma Ress por. Can-dotti, 82-letni Carlo Lizzi, 88-letna Margherita Valentinuzzi, 92-letna Maria Zori, 69-letni Giulio Degiampietro, 72-letna Maria Bianchi por. Pavon, 80-letna Carmela Zorzut, 79-letni Luigi Stubel, 82-letni Mario Schiavoni, 81-letna Angela De Pascale vd. Bradaschia, 87-letni Antonio Parovel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek in žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: teL 209-197.
Kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in
22.00	»Malou«. Režija : Jeanine Mee-rapfel.
Maxivideo: 18.30 — 21.00 »The priest of love - La vita di David Herbert Lawrence«.
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Una gita scolastica«. Režija Pupi Avati.
Eden 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Vacanze di Natale«. Christian De Sica, Jerry Calà.
Fenice 16.00, 17.30, 19.00, 20.30. 22.15 »Fantozzi subisce ancora«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Porno labbra bagnate di sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Frenesie erotiche e bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.10 »Occhio malocchio prezzemolo e finocchio«. Lino Banfi.
Grattacielo 16.30 — 22.00 »Acqua e sapone«. Carlo Verdone.
Mignon 16.00 — 22.00 »Francese. Jessica Lange.
Capito! 17.00 »II tassinaro«. A. Sordi.
Aurora 16.15 »Questo o quello«. Renato Pozzetto, Nino Manfredi.
Moderno 16.30, 18.20, 20.10 in 22.00 »Stayng alive«. Režija Silvester Stallone. J. Travolta.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »American pervertion«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 film koncert »The great rock ’n roli swin-dle«. Sex pistols.
Radio 15.30 — 21.30 »Bel Arni«. Režija G. Damianos. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »Tenebre«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Koncerti
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 27. januarja, ob 20.30 KONCERT DUA HRVATIČ - OMAN, violina - klavir. Na sporedu Beethoven, Srebotnjak, Ravel in Franck. Vabljeni !
Razstave
Jutri, 28. januarja, bodo v galeriji »Tommaseo« otvorili razstavo slikarja Giovannija Soccola. Razstava bo trajala do 24. februarja.
PAVLE MERKU	IVANKA HERGOLD
POSLUŠAM POJOČI OREH
Vabimo na predstavitev dveh domačih leposlovnih novosti, kjer bo priložnost za neposreden stik med ustvarjalcema in občinstvom, za pogovor o njunem delu in umetniških pogledih.
Srečanje, ki ga bosta uvedla Borut Lopamik z nekaj mislimi o knjigi POSLUŠAM in Denih Poniž o prozi v POJOČEM OREHU, bo v Kulturnem domu v Trstu v ponedeljek, 30. januarja 1984, ob 18. uri.
Založništvo tržaškega tiska
f Čestitke
Danes ugasne 40. svečko naša MARINA. Iskreno ji čestita KLAPA.
Našemu pevcu MIRKU KALCU kličemo 60-krat na zdravje z željo, da bi še nadalje vztrajal pri basih kot doslej. Pevci in pevke MPZ Lipa iz Bazovice.
MIRO! Za tvojih 60 ti želijo vse najboljše Silvana, Boris, Dušan, Saška in Štefan.
Danes praznuje 60. rojstni dan MIRKO GRGIČ iz Bazovice. Še na mnoga zdrava in srečna leta v krogu svojih najdražjih mu kličejo sorodniki in vesela klapa.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Venturini priredi jutri, 28. januarja, ob 20. uri v Kulturnem centru »Anton Ukmar - Miro« pri Domju KONCERT MLADIH. Nastopili bodo: kitarista M. Feri in F. Guštin, vokalni sek-stet A. M. Slomšek ter vokalno-instru-mentalni ansambel iz Brega.
KD I. Cankar vabi na otvoritev razstave Stojana Zafreda danes, 27. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6; flavtistka Erika Slama pa bo izvajala krajši glasbeni spored.
KD Rovte - Kolonkovec priredi jutri, 28. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih predavanje z diapozitivi o potovanju Fabia Gergoleta po Indiji in šri Lanki.
Razna obvestila
V ponedeljek, 30. t.m., bo ob mesecu katoliškega tiska večer v Društvu slovenskih izobražencev posvečen goriški Mohorjevi družbi, ki bo prihodnje leto slavila 60-letnico. O delu in vlogi te ustanove bo govorila prof. Nadja Pahor - Verri. Začetek predavanja v Peterlinovi dvorani ob 20.30.
Ob 40-letnici masovnega odhoda v partizane priredi sekcija Zveza borcev Boljunec v hotelu Maestoso v Lipici 11. februarja ob 17. uri »Partizanski družabni večer«. Prijave sprejemajo krajevne sekcije VZPI-ANPI, v Boljuncu v mlekarni pri Lauri in v snack-baru pri Mariji. Zabavali vas bodo Veseli godci in sežanski orkester. Vabljeni!
Prispevki
V	spomin na Gizelo Budin vd. Pegan daruje družina Furlan (Salež) 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Alojza šemca daruje Alojz Sedmak (Gabrovec 1) 15.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
Ob obletnici smrti mame Jožefe Ten-ce in v spomin na vse svoje pokojne darujeta Slavica in Rudi 15.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk in 15.000 lir za godbo Vesna iz Križa.
Ob plačanju članarine daruje Olga Ban 7.000 lir ter Dana in Boris Možina
10.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin Justine Vremec vd. Sosič darujeta Marija in Ivanka Sosič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Franca Jezo daruje Štefanija Pahor - Sola 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Gizelo Budin vd. Pegan daruje družina Svetlič (Bajta) 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Milene De-beljuh daruje Josipina Fornasaro 20.000 lir za KD I. Grbec in 20.000 lir za Dom J. Ukmarja iz Skednja.
Ob 3. obletnici smrti Pavla Sedmaka darujeta nono in nona iz Križa 20.000 lir za ŠD Mladina.
Za gradnjo Kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih daruje Giordano Cappelli 5.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti dragega očeta Romana Rapotca daruje hčerka Zorka
10.000	lir za spomenik padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na mamo Marijo Kralj vd. Legiša in njeno sestrično Marijeto Le-giša vd. Gruden daruje sin Mirko z družino 20.000 lir za Dijaško matico in
20.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na teto Gizelo Budin vd. Pegan daruje Ladi Budin (Salež 92) 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Briščikih in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Repniču.
V	spomin na Marijeto Gruden daruje družina Širca - Terčon (Mavhinje) 40.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Gizele Budih vd. Pegan daruje Ivan Budin 20.000 lir za mešani pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na Gizelo Budin vd. Pegan daruje Zora Kocman 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Gigija šemca darqjeta Gabrijela in Mirko Kosmač
20.000	lir za moški pevski zbor Vesna iz Križa.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM avto Bianchino Panoramico, velik prtljažnik, še v dobrem stanju, ugodna cena. Telefonirati na 228-142.
OSMICO je odprl Ivan Kuzmič v Pre-benegu št. 37.
PRODAM 4 kolesa avtomobila znamke Prinz 600 kub. cm ali 1.000 kub. cm, skoraj nove gume, 2 snežni, 2 normalni. Telefonirati na št. 753-838 od 13. do 15. in od 18. do 21. ure.
70-LETNI VDOVEC, samostojni trgovec, išče žensko (55-60 let) z Goriškega, z Devina ali Sesljana, z resnimi nameni in možnostjo zakona. Telefonirati na 0481/744-51 od 9. do 12. ure razen oo sobotah in nedeljah.
PRAŠIČE, velike in majhne prodaja podjetje Grudina, Gorica, Ul. Brigata Sassari 49, tel. (0481) 391-063.
ODSTOPIM LICENCO za restavracijo-bar in za točenje alkoholnih pijač veljavno v občini Devin - Nabrežina. Telefonirati na št. 224-426 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
PRODAM skoraj nov gumijast čoln znamke BAT, letnik 1983, dolžina 4 m, motor mercury, 20 HP, letnik 1983, 2 uri vožnje, za 2.500.000 lir. Telefonirati na št. 224-426 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Bajta 69.
PRODAM plinski kuhalnik s pečico v najboljšem stanju. Tel. 040/571-274 ob uri kosila.
ODDAM kompletno sobo in še nekaj pohištva. Tel. 040/227-262.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico, nudimo hrano, stanovanje in dobro plačo. Tel. 040/639-536.
PRODAM Renault 4, rdeče barve, oktober 1982. Tel. 040/64-380 ob uradnih urah.
17-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/211523 od 15. ure dalje.
IŠČEM stanovanje v najem za največ 3 leta. Tel. 040/942621.
AGENCIJA RIVIERA prodaja zidove drogerije pri Sv. Jakobu - Trg Pue-cher (16 kv. m) - 26.000.000 lir. Za informacije telefonirati na št. 224-426 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
PRODAM 6 mesecev rabljen štedilnik tudi za centralno ogrevanje. Dimenzije 60X60 cm. Tel. 040/226518 - zvečer.
ODDAMO v najem vinograd 1.500 kv. metrov, delno obdelan, samo sposobni osebi. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifr° »Grljan«.
HIŠO, obnovljeno z neobdelanim vrtom, dajemo v najem. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst. pod šifro »Prosek«.
NUDIMO po zelo ugodni ceni filtre za vino »della toffola« s ploščami 4U cm in filtre drugih znamk. Telefon 0481/84756 - 7.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Cenjenim strankam in čitate-ljem sporočamo umik sprejemanja objav na Primorskem dnevniku:
—	oglase, osmrtnice in raznovrstna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure na oglasnem oddelku Puh'iest — tel. 775275
—	od 13. ure do 20.30 samo o-smrtnice na uredništvu Primorskega dnevnika — tel. 794672
Oglasni oddelek PUBLIEST
OBVESTILO
Ameriški dolar . Kanadski dolar . švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . švedska krona . . Holandski fiorini . Francoski frank . Belgijski frank . . Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka . li.ctriiski šiling . Portugalski eskudo Španska pezeta . Japonski jen . . . Avstralski dolar . Grška drahma . . D;beli dinar . . . Mali dinar . . .
1.700--1.365.-762. 165 — 215-'' 20».'' 538-— 196." 26."
S"
11.-
10.-
6."
L425-:
11,30
11"
BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESfE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
. FlLZt 10 - ll*
Dramski Vrst A za
spored radia mesec februar
V	soboto, 4. februarja, ob 18. uri: igrali so jih v Narodnem domu. Rudolf Kant »ČEVLJAR - BARON«. Ob 80-letnici ustanovitve tržaškega »Dramatičnega društva« bomo v sodelovanju s Sl ovenskim stalnim gledališčem v Trstu, nekakšnim naravnim dedičem takratnih tržaških komedijantov, realizirali nekaj del iz tistega repertoarja, popestrili pa jih bomo z ocenami in mnenji iz tiska ter iz gledali ških kuloarjev. Prejšnji mesec smo realizirali Raupachovo gledališko u spešnico »Mlinar in njegova hči«, to Pot pa smo se odločil za spevoigro »Čevljar - baron«, ki so jo prvič odigrali v tržaškem Narodnem domu, 27. aprila 1902. Radijska priredba in režija Jože Babič. Izvirna glasba Aleksander Vodopivec. Produkcija »Slovensko stalno gledališče v Trstu«.
Od ponedeljka, 6. februarja do petka, 17. februarja (ponedeljek, sreda, Petek ob 14.10) : roman v nadaljevanjih (dramatiziran roman). Oscar Wilde »SLIKA DORIANA GRAVA«. Znameniti roman angleškega književnika irskega rodu, ki je v času nastanka (1891) postal pravi pravca ti evangelij dekadentoma in esteticiz-nia. Prevod Rapa Šuklje. Dramatizacija in režija Majda Skrbinšek. Produkcija »Radijski oder - 1979«. Ponovitev.
V	torek, 7. februarja, ob 18. uri: Janez Povše »VELIKI BOJ - PRIZORI VIHARNEGA ŽIVLJENJA«. Ob osmem februarju, dnevu slovenske kulture, bomo realizirali to izvirno radijsko 'gro, ki si jo je avtor zamislil kot strnjeno montažo iz življenja Franceta Prešerna, vendar tako, da bo celota poudarjai’a — po avtorjevih besedah — »moško stran našega velikega Pesnika«. Režija avtor. Produkcija »Radijski oder«.
V	soboto, 11. februarja, ob 18. uri: komorna igra. Rade Pa ve Ikič »ROJENA. V ZNAMENJU TEHTNICE«. Duhovita monodrama o zgodah in nezgodah čistilke javnega stranišča. . . Monodramo izvaja Zlata Rodošek, “revod in režija Jože Babič. Produkcija »Radio Trst A - 1981«. Ponovitev.
V	torek, 14. februarja, ob 18. uri: Pod starozaveznimi šotori. Alojz Rebula »PROTI DEŽELI OBLJUBE«. Nova zgodba iz tematskega sklopa indijskih iger izpod peresa tržaškega Pisatelja. Protagonista nocojšnje igre sta Mojzes in njegov narod, ki se na Poti v obljubljeno deželo prerivata skozi puščavo »pečine in tišine« in skozi noči »brez rose«. Režija Mirko Mahnič. Produkcija »Radijski oder«.
V	soboto, 18. februarja, ob 18. uri: 3 overtski ljudski Olimp. Mirko Mahnič
»VINCE JE SLADKO, ŽIVLJENJE PA KRATKO«. Iz bogate zakladnice slovenskih ljudskih pesmi in legend je avtor izbral vrsto pesniških motivov in jih uvezal v organsko dramsko e-noto. To pot boste lahko poslušali tri igre o svetih Lukežu in Miklavžu in o sveti Jedrti. Režija Mirko Mahnič. Produkcija »Radijski oder«.
Od ponedeljka, 20. februarja, do petka, 2. marca (ponedeljek, sreda, petek ob 14.10). roman v nada.'jeva njih (dramatiziran roman). Ivan Pregelj »PLEBANUS JOANNES«. Ob stoletnici rojstva Ivana Preglja, enega od riujzanimivejših in za mnoge tudi razburljivih slovenskih pisateljev, je dramsko uredništvo uvrstilo v repertoar kot svoj prvi dramatiziran roman v tej sezoni renesančno mojstrovino »Plebanus Joannes«. Pred poslušalca se bo v šestih nadaljevanjih razvrstila bolestna zgodba ta minskega vikarja Janeza Potrebuježa, mogočnega pripovednika, ki je preobračal verske skrivnosti v govorico tolminskih kmetov. To monumentalno delo iz naše književnosti je dramatizirala Zora Tavčarjeva, s člani Radijskega odra pa ga bo režijsko realiziral Jože Ba bič. Izvirno glasbo sta prispevala Dina Slama in Miloš Pahor, v naslovni vlogi pa nastopa znani slovenski igralec Vladimir Jurc. Produkcija »Radijski oder«.
V	torek, 21. februarja, ob 18. uri: odpustni grehi. Iz zbirke »Tisoč in ena noč« — »KAKO JE SLUŽABNIK NAUČIL SVOJO GOSPODARICO PTIČJI JEZIK«. Nov »odpustni greh« iz znamenite zbirke vzhodnjaških pripovedk in pravljic. V slovenščini smo do pred nedavnim imeli le izbor za mi’adino, šele zdaj je po zaslugi Cankarjeve založbe in prevajalke Stanke Rendle prišla na naš knjižni trg celotna zbirka. Dramatizacija Jože Rode. Glasba Lado Jakša. Režija Jože Babič. Produkcija »Radio Trst A«.
V	soboto, 25. februarja, ob 18. uri: komorna igra. George Bernard Shaw »SERENADA«. Zelo tipična igra angleško - irskega dramatika, ki je v vsem svojem obširnem delu uničeval idole sodobne meščanske družbe, njeno lažno moralo in nazadnjaške konvencije. Prevod Svetko Skok. Ra zija Mirč Kragelj. Produkcija »Radijski oder«.
V	torek, 28. februarja, ob 18. uri: Franc Jeza »ADAMOVA SKRIVNOST«. Ob prvem mesecu smrti dol-go’etnega sodelavca naše radijske postaje bomo predvajali ponovitev nje gove dramatizirane fantastične novele, ki jo v režiji Marjane Prepeluh izvajajo člani Radijskega odra.
Februarja 1944 na Favnah pri Braniku
Zmaga Južnoprimorskega odreda in hudo maščevanje okupatorja
red štiridesetimi leti — 2. /ebi j* — so partizani 2. in 3. < ZiUrprimorskega odreda pod poi ipV<>1r Antona šibelja - Stjenke h n- a« eno največjih zmag v zgod norega Južnoprimorskega odri ku - raiu Ravne (Dovče) pri Br s.° V zpsedi pričakali močno n j0 5 Jasistično motorizirano kolone Po hudem peturnem boju popo Po poročilu operativa štaba IX. korpusa operath Pn °^feiku Glavnega štaba NC' Slovenije z dne 14 ‘~u~
In*’ s.° Partizani uničili 36 Ne šiih halijanskih fašistov, sami teriJ-^b Podoficirjev, me knnU? sta hita tudi nemška ma Porot*. Wd WisH Pa kapei
J^ani so v tem boju iz ern borcev, o čemer priča s;
b(>rhJ?<>Stavlien nnm v čast na c na Ravnah.
strnh1^0 fašistična okupatorja : "«hovito maščevala za gornji , nad „ februarja 1944 so se Krm, n eb*nšnimi prebivalci Brani
novanlkih Kh fU' PoŽ9alj s°, 21
slona -lfl z gospodarskim
fc»ncentLnatVeStst° ljudi odpel
odkrid lJska taborišča v Ne-, Z?tT,S! nh mnogo ni vrnilo, ne hr- eto na ruševinah ; Požigu <oas<^Cr*^ xPOminsko pio.
gaN™\JpžmPrimorski odred -
ne coneSnn°rUi Štah Alpske ope novih L13-februarja 1943 - so
- sLti decembra 1943 iz če, ve brin 'ivega — bataljona Kos takoi „ade- Južnoprimorski odr iavnoft .^tanovitvi razml veliI bruar t r^Zen. vellke zmage
*a kar !4i9ll Pavlah pri Br'
nem , a {X. korpusa v Pohvalil	*?e 2- februarja
vedel velik ,ldelezence akcije, sabotažni^0 us?e^nìh diverza vale xoiir\a^CCt-h ki so zelo po: Gln, a?ni promet-je 9 ?! Stab N0V ^ PO Slo februarja 1944 izdal nas
dnevno povelje: »Enote Južnoprimor skega odreda pod vodstvom komandanta Nardina Karla, namestnika komandanta Šibelja Antona in politkomisarja Šviglja Lada vodijo uspešne boje pod najtežjimi pogoji sredi nemških postojank, sredi močno utrjenih železniških in cestnih vozlišč, neposredno nad Trstom.
S spretno izvedenimi, drznimi sabotažnimi akcijami so manjše enote tega odreda uničile več vlakov na progi Trst - Ljubljana in na progi Trst -Tržič. 30. januarja je bil uničen vlak pri Devinu in ustavljen promet za dva dni. Pri Sežani je bila razbita nemška kolona, ki je vozila orožje. Majhna odredna enota je v tej borbi zaplenila 250 pušk.
Namestnik poveljnika Južnoprimorskega odreda Anton Šibelja - Stjenka se je rodil 14. aprila 1914 v Tomačevici na Krasu. Izučil se je za meha nika. V letih 1938 1940 je bil večkrat preganjan in aretiran. Leta 1940 je pobegnil v Jugoslavijo, a se je kmalu ilegalno vrnil v Trst in bil ponovno aretiran. V zaporu je ostal do junija 1941. Po izpustitvi so ga policijsko nadzorovali- Doma je organi ziral mladino za narodnoosvobodilni boj. Spomladi 1942 je odšel v parti zane in kmalu postal komandir Kra ške čete, v začetku leta 1943 je bil v Južnoprimorskem odredu. Po kapitulaciji fašistične Italije je bil septembra 1943 poveljnik bataljona na goriški fronti. Zatem je bil nekaj časa poveljnik Kosovelove brigade, nato Dolomitskega odreda in zatem na čelnik odseka za oborožitev pri štabu IX. korpusa. Med zadnjo sovražniko vo ofenzivo je padel 1. aprila 1945 na Vojskarski planoti nad Idrijo in je pokopan na partizanskem grobišču 305 padlih partizanov na Vojščici pri Vojskem nad Idrijo.
Anton Šibelja - Stjenka je bil imenovan za narodnega heroja 14. decembra 1949, na rojstni hiši pa so mu 4. julija 1958 odkrili spominsko ploščo.
JOŽE OBLAK
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
12.00	DNEVNIK 1 Kratke vesti
12.05	Halo... Raffaella - opoldanski spektakel
13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Halo Raffaella - zadnji poziv
14.05	Sulle strade della California -TV film
15.00	Primissima - kulturne zanimivosti
15.30	Šola in vzgoja - Življenje živali
16.00	Cartoni magici
16.30	Svetovni pokal v smučanju -ženski smuk
16.50	Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fotissimo TV top - vodi Contine Clèry
18.15 Odprti prostor
18.30	Colpo al cuore - TV film
19.00	Italia sera - Iz. studia 5 v Rimu
19.40	Almanah in vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.30	Loretta Goggi in quiz
22.00	DNEVNIK 22.10 Giochi proibiti - film
23.40	DNEVNIK 1 - Danes v parlamentu - Vremenske razmere
23.50	Šola in vzgoja
Drugi kanal
12.00	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 12. uri
13.30	Capital - TV serija
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.00 Čebelko Hlaček
9.25	Erazem in potepuh
10.00	Zemljepisne posebnosti - Živali, ki jih ni nihče ljubil
10.50 Dogodivščine zelenega kovčka -sovjetski film
17.25	Poročila
17.30	Domači ansambli
18.00	Modro poletje
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Turizem - možnost in priložnost 19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
19.55	Vreme
20.00	Marco Polo - italijanska nadaljevanka
21.15 Ne prezrite
21.30	TV kviz
22.40	Dnevnik II
22.55	Vsi ti prijazni tujci - ameriški film
CANALE 5
8.30 Buongiorno Italia
9.00 Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Rubrike
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help - glasbena igra
12.30	Bis - nagradna igra - vodi Mike Bongiomo
13.00	II pranzo è servito - nagradna igra
13.30	Sentieri nadaljevanka
14.30	General Hospital - TV film
15.30	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.25 Ciao gente - nagradna igra
22.50	Baretta - TV film
23.50	Šport: rugby
0.50 La sposa bella - film
Nastopata Dirk Bogarde in Ava Gardner
RETEQUATTRO
8.30	Otroški program
9.30	Mr. Abbott e famiglia TV film
10.00	Lotta per la vita - TV film
11.00	Non voglio perderti - film
12.20	Fantasilandia - TV film
13.20	Maria Maria - TV film
14.00	La villa bianca - TV film
14.50	La mascotte del fuorilegge -film komedija, nastopa Virginia Brace
16.20	Šport
16.45 Otroški program
17.20	Risanke
17.50	Lobo - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19:30 M’ama non m’ama - nagradna igra
20.25 Oltre il destino - film
Nastopata Glen Ford in Eleanor Parker 22.30 Sport
23.00	Agguato sul Bosforo - pustolovski film
ITALIA 1
8.30	Risanke
8.50 Cara cara - TV film 9.20 Febbre d’amore - nadaljevanka 10.15 Una domenica d’estate - film
14.15	Tandem... in partenza - Vesti in zanimivosti
14.30	DNEVNIK 2 Kratke vesti
14.35	- 16.30 Tandem
16.30	Tečaj angleškega jezika
17.00	Visite a domicilio - TV film
17.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Kulturne, gledališke, modne in druge novosti
18.30	Športni dnevnik
18.40	Le strade di San Francisco
19.45 DNEVNIK 2
20.30	U Boot 96 - po romanu Lotharja Gunterja Buchheima, 1. del
23.15	Srečanje s kinematografijo
23.20 Una notte movimentata - program Claudia Rispolija
24.00	DNEVNIK - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.00	I nuovi ragionieri - Šola in vzgoja
16.30	Orgoglio e pregiudizio - 3. nadaljevanje
17.50 La riforma della CNEL - vodi Sergio Menicucci
18.25	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.35	I teatri naturali
20.05 Šola in družba - Šola in vzgoja
20.30	II mattatoio Slawomira Mrožka
22.25	DNEVNIK 3
23.00	Tutto Musco - šest večerov z Angelom Muscom igralcem
Koper
14.00 in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
TRST — Tiskovna konferenca enotne delegacije. Intervju s Sergijem Pahorjem
TRŽIČ — Predstavitev prevoda knjige »Martin Krpan«
PASSARIANO (Videm) — Posvet ljudskih bank Športna napoved
17.00	TVD novice 17.05 TV šola
18.00	Rum pole - serijski film
19.30	TVD - vse danes
20.00	Aktualna tema
20.30	Malteški sokol - film
Igrajo : Homphrey Bogart, Mary Astor, Peter Lorre
22.00	TVD nocoj
22.10 Visoki pritisk - glasbena oddaja
12.15	Rubrika o dietologiji
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim bum barn
11 tulipano nero - risanke Hello Špank - risanke
14.00	Cara cara - TV film
14.45	Febbre d’amore - nadaljevanka
15.30	Aspettando il domani - nadaljevanka
16.00	Bim bum barn Chappy - risanke
Mimi e la nazionale di pallavolo . Vita da strega - TV film
17.45	Galactica - TV film
20.00	Risanke
20.25 Rollercoaster - E grande brivido - film
22.30	Supercar - TV film
23.30	Quei temerari sulle loro pazze scatenate, scalcinate carriole -film
TELEPADOVA
11.00	TV film
12.00	Buck Rogers - TV film
13.00	Risanke
14.00	TV film - Peyton Place
15.00	Kingston - TV film
16.00	Medicai Center - TV film
17.00	- 19.30 Risanke
19.30	Buck Rogers - TV film
20.20	I miserabili - film
23.15	Kingston - TV film 0.30 Monjiro - TV film
TR1VENETA
12.40 The Bold Ones - TV film
13.30	Risanke
14.00	La baia di Ritter - TV film
14.30	Parliamo di pesca
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	- 18.30 Risanke
19.30	Vse o motorjih
20.30	Ordine interpol senza un attimo di tregua - film
1.10 La sposina - film
TELEFRIULI
13.30	Dalla terrazza - film r- t -,ss;e . TV film
19.30	Dnevnik
„ .alciuiori di margherite
20.30	La vita che sognava - film
22.15	Abat-Jour
22.20	Conta fino a tre e prega - film Nastopajo Sherman, V. Helfin in J. Woodward
ha oio
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ;
8.10	Almanah; Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	- 13.00 Opoldanski zbornik : Be-
ležka; 12.00 Sestanek ob 12.00, Glasbeni potpuri ; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi ; 14.10 Roman v nadaljevanjih:	Jaroslav
Mašek : »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«; 14.35 Od ekrana do ekrana; 16.00 Trim za vsakogar;
16.30	Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	14.00, 15.00 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar, Vremenska napoved, Cestne razmere, EP, Objave; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek;
7.15	Val 202; 13.00 Otvoritev Danes na valu radia Koper, Glasba, zanimivosti, reportaže; 13.45 Glasbena mladina. Objave, kinospored, EP; 14.20 Glasbene aktualnosti; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 EP; 15.30 Jeklotehna; 16.00 Dogodki in odmevi ;
16.30	Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik. Objave; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi ; 7.00 Buongiorno giorno; 8.00 L’estetista;
9.00	štiri četrtine; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.32 New dance; 15.00 Rotocalco di cultura e arte; 16.15 La Vera Romagna;
17.15	Emmerich Kalman: Čardaška kneginja; 18.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13 00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila ; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.30	Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.30 Top story lahka glasba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.36 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 18.00 Europa spettacolo - varieté; 19.15 Vse o motorjih; 20.30 Carolina delle lacrime nadaljevanka; 21.03 Simfonični koncert; 22.50 Danes v parlamentu;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00-
8.00	Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.48 Alla corte di Re Artusi; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Ra-diodue 3131 - pogovor s poslušalci;
12.10	Deželni program; 12.45 Discoga-me; 15.00 Radiotabloid ; 16.35 Due di pomeriggio - glasba - spektakel ; 18.32 Il caso Mascagni 3. nadaljevanje; 19.57 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci ;
7.00	Druga jutranja kronika ;	7.20
Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.25 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica Uroš Rojko: Mačja predilnica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja ;	10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ah poznate? 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega; 14.25 Vrtiljak;
15.05	Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi ; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Mi mite za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Zakaj imamo radi?; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba ; 22.00 Našim rojakom po svetu ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini;
22.25	Iz naših sporedov; 22.30	24.00
Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program.
ZASEBNE POSTAJE
Boljši tanjši kos kruha kakor nova kemična tovarna v Sovodnjah
Gospa iz Dubuqua v nedeljo v Kulturnem domu v Gorici
Predstavi bosta tudi v ponedeljek in torek
Zgradili naj bi jo tik na robu občin»kega ozemlja
Z nelahkim vprašanjem so se te dni soočili v občinskem svetu v Sovodnjah, ob upoštevanju splošnega gospodarskega položaja, ki se kaže predvsem v skokovitem naraščanju nezaposlenosti in ob spoznanju, da ima zdravo okolje tudi svojo vrednost, ki je pravzaprav iz dnevu v dan večja. Sicer pa imajo v Sovodnjah, prav glede onesnaževanja okolja — zlasti ozračja in vodnih virov — kar precej izkušenj in je večina prebivalstva danes prepričana, da je navsezadnje le boljše izbrati tanjši košček kruha, kakor sprejeti nove gospodarske pobude, ki bi že v bližnji bodočnosti lahko povzročile ,v tem trenutku sicer težko predvidljive posledice.
V Italiji imamo sicer zelo stroge zakonske predpise proti onesnaževanju, vendar se zaradi različnih vzrokov, na ža’ost ne upoštevajo in izvajajo. Ob upoštevanju trenutne in splošne gospodarske krize, ki bo prav gotovo trajala še nekaj let, pa si je kaj težko predstavljati, da se bodo razmere izboljšale.
Na območju goriške industrijske cone, ki se razprostora med Štandrežem
in Sovodnjami, deloma tudi na področju, ki upravno sodi pod sovodenj-sko občino, je v zadnjih letih zraslo kar precej tovarn. Gre zlasti za manjše objekte, nekatere so med drugim že zaprli, ki pa na splošno ne predstavljajo preva'ikih problemov glede onesnaževanja okolja, zlasti ozračja. Ob tem je tfeba upoštevati tudi, da so kemične tovarne zelo redke, čeprav so bili pred leti poskusi, da bi semkaj preselili večjo farmacevtsko tovarno, ki so jo morali v Ahtenu zapreti prav zaradi onesnaževanja o-kolja in vodnih virov.
Vprašanje se je pred kratkim spet pojavilo na dnevnem redu. Konzorcij za industrijsko cono je dal načelno sogasje za gradnjo nove kemične tovarne, v neposredni bližini postaje za prečiščevanje odplak. V tovarni nameravajo, kakor smo izvedeli, izkoriščati najnovejša odkritja na področju biogenetike in v posebnem procesu proizvajati različne proizvode, ki jih potem uporablja farmacevtska industrija. Menda nameravajo pri tem sodelovati celo s tržaško univerzo.
V čem je torej problem? Načelno dodeljeno zemljišče — v upravnem odboru konzorcija za industrijsko cono so bila glede sog asja mnenja precej deljena — ne zadošča za bodoče potrebe, kajti predvideva se nadaljnja razširitev dejavnosti, zlasti pa bi zagovorniki te gospodarske pobude koristno izrabili obstoječo konfiguracijo terena. Zanimajo se torej za razširitev industrijske cone v smeri proti Soči. In tu se pojavljajo težave, kajti področje je v regulacijskem načrtu občine Sovodnje označeno kot del rečnega parka in torej zavarovano. Potrebno bi bilo vnesti spremembo v regulacijski načrt in za to so pobudniki nove tovarne (Sopchim) tudi zaprosil.
S predlogom je bil seznanjen občinski svet na zadnji seji in je bila soglasno sprejeta odločitev ,da se predlog ob pripravi variante regulacijskega načrta ne upošteva. Novi objekt bi menda imel le minimalen pomen glede odpravljanja, oziroma zmanjševanja števila nezaposlenih, saj bi v začetni fazi zaposloval le dober ducat oseb.
Po uspešni premieri v Trstu, si bomo lahko tudi v Gorici ogledali igro Gospa iz Dubuqua ameriškega komediografa Edwarda Albeeja, ki jo je, prvič v slovenščini, postavilo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Gospa iz Dubuqua je igra o življenju in smrti, o smiselnosti in obenem tragičnosti našega vsakdanjega početja, vendar prikazana skozi prizmo presenetljivega humorja, s kakršnim nas je avtor zasvojil že z dramo Kdo se boji Virginije Wool/. V nekem smislu je ta nova dramatična in poetična igra skorajda njeno nadaljevanje. Toda, če js v prvem delu, kot. je zapisal prevajalec in dramaturg, Lado Kralj, umorjena samo velika iluzija, »ameriški sen«, sen o najlepšem, najboljšem in najbolj pravičnem življenju, v Gospe iz Dubuqua postane vprašljivo življenje samo na sebi, ne takšna ali drugačna njegova lepa j orma.
Gospo iz Dubuqua si bomo lahko ogledali v Kulturnem domu v Gorici v nedeljo, 29. t.m., v ponedeljek in torek pa bosta še dve predstavi.
V igri nastopajo Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Tone Gogala, Bogdana Bratuževa, Adrijan Rusija, Miranda Caharija, Anton Petje in Mira Sardočeva. Režija Dušan Mlakar, sce-
na Niko Matul, kostumi Marija Vidau, lektorsko delo pa je opravil Jože Faganel.
‘"MSaSBE*
"GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z
Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
V KULTURNEM DOMU v Gorici
Edward Albee
GOSPA IZ DUBUQUA
Režija:	DUŠAN MLAKAR
V nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri ABONMA RED A v ponedeljek, 30. jan., ob 20.30 ABONMA RED B v torek, 31. januarja, ob 20.30 ABONMA RED C Na ponedeljkovo predstavo bodo vozili avtobusi po običajnem voznem redu.
Pred razpletom krize v Steverjanu ?
Svetovalci manjšine zahtevajo sklicanje občinskega sveta
V tamkajšnjem večnamenskem kulturnem centru
V Tržiču predstavljen italijanski prevod znamenitega Levstikovega Martina Krpana
Kako je s krizo na občini? O tem se že dalj časa vprašujejo vse bolj številni občani v Števerjanu. Že kakšen teden je slišati glasove o ostavki župana Stanislava Klanjščka, vendar se o tem vprašanju, vsaj v občinskem svetu, še ni razpravljalo, niti ni bil občinski svet seznanjen s tako odločitvijo. Občinski svet se je sestal zadnjič konec decembra lani, te dni, še pred koncem januarja pa bi moral sprejeti nekaj sklepov, ki so terminsko obvezani, razpravljati bi morali nadalje o proračunu za tekoče leto.
Prav na to opozarjajo v posebnem pismu, ki so ga včeraj.opoldne izročili na županstvu trije predstavniki manjšine v občinskem svetu. V pismu zahtevajo čimprej sklicanje občinskega sveta in točno informacijo o dogajanjih. V pismu nadalje opozarjajo na vrsto dolžnosti, ki jih je treba o-'7 tem in prihodnjem mesecu.
Zaskrbljujoči podatki o nesrečah na delu
Komunistična svetovalska skupina pri skupščini goriške Krajevne zdravstvene enote je naslovila na predsednika KZE Martino pismeno vprašanje, v kateri se navezuje na nekatere iz jave, ki jih je te dni dal tisku deželni odbornik za zdravstvo. Po podatkih, ki jih je posredoval odbornik je bil v letu 1982 odstotek nesreč na delu v industriji v naši deželi izredno visok. V naši deželi je ta odstotek dosegal 69,9% medtem ko je vsedržavno povprečje 60,4%, hudih ah celo smrtnih nesreč na delu je bilo v naši deželi dvakrat več kot v vsedržavnem povprečju. Nesreče na delu so tudi najpogostejši vzrok sprejemov v bolnišnice (14,6%).
KPI zato sprašuje predsednika KZE za podatke o nesrečah na delu na območju goriške enote in predlaga naj upravni odbor v letošnjem letu skliče v sodelovanju s sindikalnimi
organizacijami, službo za medicino dela in drugimi pristojnimi ustanovami pokrajinsko konferenco o službi medicine dela na Goriškem in o uvajanju okrožij za splošno preventivno zdravstveno službo.
Danes seji na občini in pokrajini
Danes ob 17. uri je napovedana redna seja goriškega pokrajinskega sveta, ki se bo moral spoprijeti z dokaj zajetnim dnevnim redom. Sicer pa se bo pokrajinski svet spet sestal v ponedeljek in torek prihodnjega tedna.
Veliko pričakovanja vlada za imenovanje predstavnikov pokrajine v razne organizme, predvsem pa glede imenovanja članov upravne komisije prevoznega podjetja APT.
Danes zvečer se bo na seji sestal tudi občinski svet v Gorici. Seja je bila sklicana po hitrem postopku in se bo pričela ob 20. uri. Na dnevnem redu je poleg drugih vprašanj tudi vrsta sklepov, ki se nanašajo na javna dela.
Splavitev novega tankerja v Tržiču
Danes zjutraj bodo v tržiški ladjedelnici splavili 59.500-tonsko ladjo Agip Liguria, ki so jo zgradili po naročilu družbe SNAM. Pravzaprav se je postopek za splavitev, s poplavljanjem doka, pričel že sinoči, ko je bila tudi manjša slovesnost, danes pa bodo tanker, prvi iz serije dveh enakih, ki ju je naročila družba SNAM, spustili na odprto morje.
Ladja je dolga 247 metrov, široka 40, poganjal pa jo bo motor, ki so ga zgradil v Tovarni velikih motorjev v Trstu in ki razvije moč do 20.300 KS.
V ponedeljek, 30. t.m., bodo v Tržiču začeli graditi ladjo dvojčico AGIP Lombardia.
Dobili smo novega Martina Krpana. Pravzaprav je stari Levstikov tekst, ki ima tolikšen pomen za slovensko slovstvo in tudi za slovensko zgodovino, ostal nedotaknjen. Nove so Pal-čičeve ilustracije, ki gledajo s sodobnimi očmi na dogajanje opisano v Levstikovem delu. Novega Martina Krpana pa imamo v italijanščini, saj gre za prvi prevod celega dela v jezik naših sosedov. Prevod sta oskrbela Patrizia Raveggi, lektorica italijanskega jezika na ljubljanski univerzi, in tržaški pisatelj Alojz Rebula. Knjigo je izdalo ITT.
Predstavili so jo v sredo zvečer v dvorani Palazzetio Veneto v Tržiču. Prireditelj večera je bil večnamenski kulturni center v Ronkah, v katerem sodelujejo vse občine tržiškega okoliša. Ta center, kot je uvodoma poudaril njegov predsednik Sergio Bozzi, je že nekajkrat dal pobudo za osveščanje italijanske javnosti o slovenski problematiki. Kmalu bodo predstavili tudi slovenski prevod italijanske ustave.
V sredo zvečer so v Tržiču predstavili ne le Levstikovega dela marveč tudi okolje in razmere v katerih je deloval. Za to je poskrbela prof. Marija Pirjevec s tržaške univerze. O težavah s katerimi se je soočala s prevajanjem je povedala prof. Patrizia Raveggi. O nalogi ilustratorja je govoril Klavdij Palčič, o prizadevanjih za seznanjanje italijanske javnosti s slovensko problematiko v knjiž-njih izdajah pa Marko Kravos. Sergio Bozzi je prebral tudi nekaj odlomkov iz tega znamenitega Levstikovega dela.
ZTT je v sodelovanju s celovško založbo Drava izdalo delo tudi v nem škem prevodu. Lani je javno večnamensko kulturno središče poskrbelo za predstavitev Kosovela italijanskemu bralcu, prav pred kratkim pa so pri tej ustanovi zaključili nadvse koristno pobudo s pripravo prevoda republiške ustave v slovenščini. Knjigo, ki je že dotiskana, bodo predstavili v kratkem.
Župan sprejel delegacijo kovinarjev
Goriški župan Scarano je včeraj sprejel delegacijo tovarniškega sveta ladjedelnice. Sindikalni predstavniki so župana seznanili z dramatičnim položajem v podjetju in ga povabili, da sodeluje na tiskovni konferenci, ki bo 10. februarja v Rimu. Danes bodo člani tovarniškega sveta obiskali županstvo v Červinjanu, jutri in v ponedeljek pa je na sporedu srečanje s parlamentarci naše dežele.
Vloga
in perspektive obrtništva
S kakšnimi težavami se ukvarjajo obrtniki v trenutnem gospodarskem položaju in kakšne so perspektive o-brtništva. O tem bodo razpravljali na zborovanju, ki bo v nedeljo, 29. t.m. v Pierisu, v občini Škocjan ob Soči, na pobudo Združenja obrtnikov
in Konfederacije obrtniških podjetij. Zborovanje bo ob 9. uri v osnovni šoli v Pierisu, govorila pa bosta Alcide Bidut in Remigio Rossi.
Vprašanje o vlogi in perspektivah obrtništva je sfejkoprej močno aktualno, saj se tudi v tej dejavnosti že močno odraža kriza industrijskega sektorja.
Samo na Tržiškem do’uje okrog 1.500 obrtniških podjetij in je v tej dejavnosti zaposlenih okrog pet tisoč oseb.
Tri mesece zdravljenja za priletno žensko
Priletna domačinka se je včeraj dopoldne hudo ponesrečila, medtem ko je šla čez cesto v Lečniku. Nesreča se je pripetila ob 10.30 v Ul. Brigata Re. Osemintridesetletni Francesco Colucci se je z avtom peljal iz Gorice v smeri proti Vidmu, ko je ženska šla nenadoma čez cesto peš, ob sebi pa je porivala kolo. Ponesrečenka, ki jo je avto, kljub zaviranju, zbil z vso silo na tla, je 78-letna Cesira Vidoz vd. Perco doma iz Ločnika, Ul. Brigata Re 18.
Takoj po nesreči so ji zdravniki u-gotovili pretres možganov in večkratni zlom v gležnju desne noge. V ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice se bo predvidoma morala zdraviti tri mesece.
Razna obvestila
Zeleni križ prireja danes ob 17. uri v predavalnici šole za bolničarje (Ul-Vittorio Veneto 185) predavanje na temo: koristna, nekoristna in škodljiva zdravila.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »II tassinaro«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Super porno action«. Prepovedan mladmi pod 18-letom.
CORSO 17.30—22.00 »Fantozzi subisce ancora«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La chiave«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
PRINCIPE 18.00-22.00 »Bad boys«-
COMUNALE 18.00-22.00 »Una gita scolastica«.	1
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Resnične zgodbe«, 8. del.
SVOBODA 18.00 »Možje se ne morejo posiliti«, in ob 20.30 »Metuljeva mreža«.
DESKLE 19.30 »Na zapadu nič novega«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
»Občinska lekarna«. Ul. San Michele, tel. 85136.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
»Centrale«, Trg republike, tel. 72341-
Namesto nagradnega žrebanja
NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo
30% POPUST
za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset iz kataloga ZTT.
S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TR2ASKI KNJIGARNI. Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU
in na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored 24 maggio 1 v GORICI
Bogat jubilejni nastop Akademske folklorne skupine »France Marolt«
BREDA PAHOR
Ko bi samo z enim stavkom hoteli označiti jubilejni nastop Akademske folklorne skupine »France Marolt« ob njeni 35-letnici in 90-letnici rojstva Tončke Marolt, bi pač morali reči, da je ljubljanska skupina popolnoma uresničila namene ideatorja in prvega organizatorja skupine. Vidni slovenski etnomuzikolog France Marolt, po katerem skupina tudi nosi ime, je namreč ustanovil folklorno skupino v zelji, da bi se ljudska plesna umetnost, ki je že takrat izginevala, ohra-nna vsaj v tistem obsegu in postala trajna sestavina slovenske narodne kulture. Za dvojni jubilej je skupina, ki jo že vrsto let vodi Mirko Ramovš, Pripravila Večer slovenskih ljudskih P , °Y .in pesmi, s katerim je nudila zelo izčrpen in pester prikaz ljudskega plesnega izročila skoraj vseh slovenskih pokrajin.
AFS »France Marolt« je jubilejni program odplesala dvakrat in sicer dve soboti zapored, 14. in 21. januarja, obakrat v veliki dvorani Canka-[ifVe®a doma v Ljubljani. Po nekajletnem premoru je v svoj program spet vključila splet primorskih plesov tpl. pr. Mirko Ramovš, gl, pr. Julijan
Strajnar), s katerim je večer tudi uvedla. Pri tem spletu bi si z občutljivostjo »domorodcev« dovolili pripombo k nošam, ki niso bile neoporečno pripravljene.
Iz bogate belokranjske zakladnice je Mirko Ramovš črpal gradivo za dva spleta, za prvega »Oj, Ive, pridi k nam na kres« je glasbo priredila Tončka Marolt, poljanski plesi pa so skorajda brez spremljave. Dve točki sta prikazovali tudi prekmurske plesne običaje; oba spleta je plesno pripravil Mirko Ramovš, glasbeno priredbo pa sta prispevala Uroš Krek (za svatbene) in Julijan Strajnar.
Nekakšna obvezna točka so gorenjski plesi, ki jih je že pred leti plesno in glasbeno priredila Tončka Marolt. Prav tako so med najstarejšimi točkami programa AFS »France Marolt« koroški plesi, ki sta jih pripravila Marija Šuštar (ples) ter France Marolt (glasba), vendar pa jih žal skupina redko izvaja.
Ostale splete pa sta pripravila Mirko Ramovš (ples) in Julijan Strajnar (glasba) in sicer vzhodnoštajerske, rezijanske, dolenjske in plese ljubljanskega predmestja, ki so bili prijetna novost večera.
Že iz seznama je razvidno, da akademska folklorna skupina, s svojim programom dejansko pokriva skoraj
v celoti slovenski kulturni prostor. Pri tem seveda ne mislimo na številne različice plesov, ki obstajajo. Prikazani program je bil tudi za najboljšo slovensko skupino precej zahteven, tako da bo na žalost prišel v poštev samo ob svečanejših priložnostih.
Kot vse ostale skupine, ki ljudsko izročilo ponazarjajo (zato jih strokovnjaki uvrščajo v kategorijo reproduktivne folklore), ima namreč tudi »France Marolt« v repertoarju plese in pesmi drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. S takšnim mešanim programom je skupina tudi nastopila decembra lani v Trstu. Zato ima večer, ki je v celoti posvečen slovenskemu ljudskemu plesnemu izročilu še poseben pomen.
Jubilantka Tončka Marolt pa si ga je lahko iz zdravstvenih razlogov o-gledala le deloma. Še v sedanjem programu skupine, ki jo je vodila skupaj z možem in sestro Marijo Šuštar, so spleti, ki jih je sama pripravila. Vendar pa je tudi na osnovi njenega dela prišlo do kasnejše podrobnejše obdelave plesov drugih pokrajin (npr. tudi primorskih).
Tončka Marolt je pri skupini od u-stanovitve. Prvo skupino plčsalcev je France Marolt organiziral takoj po osvoboditvi v okviru Glasbeno-narodo-pisnega instituta. S Strokovno folklor-
no skupino, kakor se je imenovala do leta 1948, je skušal ohranjati pristnost slovenskega plesnega izročila, hkrati pa z njeno pomočjo poustvarjati prečiščene plese in razne običaje. France Marolt je skupino, ki je konec leta 1948, ker se je vanjo vključilo več članov Študentovskega kulturno-umet-niškega društva »Tone Tomšič«, prevzela novo ime, vodil le idejno, glasbeno vodstvo je poveril ženi Tončki, plesno pa Mariji Šuštarjevi. Po smrti Franceta Marolta se je skupina poimenovala po svojem ustanovitelju.
Od upokojitve Marije Šuštar vodi AFS »France Marolt« Mirko Ramovš, ki je tudi pripravil večino spletov slovenskih plesov, ki jih skupina izvaja. V svojem dolgem delovanju je skupina prejela vrsto nagrad doma in v tujini. Gre za amatersko folklorno skupino, ki na najvišji ravni predstavlja in zastopa slovensko plesno izročilo. O tem priča ju tudi številna filmska snemanja: ljubljanska skupina je namreč dvakrat sodelovala z ansambli Lado, Kolo in Taneč pri snemanju celovečernih dokumentarnih filmov o ljudskih plesih narodov Jugoslavije. In s tem je še enkrat izpolnila obete vseh tistih navdušenih in zagrizenih »folkloristov«, ki so sodelovali pri njenem snovanju in nadaljnjem razvoju.
Beležke
v!	v!
V	milanski galeriji Naviglio so pred dnevi predstavili mapo grafičnih del, ki so jo izdali ob zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu (založnika sta Lazo Vujič in Visconti Art). V grafični mapi so zbrana dela šestnajstih najuglednejših likovnikov sodobne umetnosti (Moore, Warhol, Kolar, Pistolctto, Rosenquist, Paladino in drugi ) različnih stilnih opredelitev in generacij. Mapa je vzbudila veliko zanimanja, v njej pa sta zastopana tudi dva jugoslovanska umetnika: Gabrijel Stupica in Dževad Hozo.
Avstrijska televizija je te dni predvajala gledališko adaptacijo Cankarjevega «Martina Kačurja«, znano pod naslovom »Idealist«, ki jo od lanskega leta uspešno uprizarja dunajski Volks theater. Po prvih odmevih je televizijsko predvajanje »Idealista« naletelo na ugoden sprejem pri občinstvu.
V	okviru gledališke prireditve »V gledališče v družbi«, ki jo prireja skupina La Contrada, bo v torek, 31. t.m., ob 10. uri in v sredo, 1, januarja v gledališču Cristallo gledališka skupina »Teatro di Piazza e d’Occasione di Prato« uprizorila igro »Guliver«. Predstava prikazuje s posebnimi animacijskimi tehnikami in svetlobnimi efekti znano Gutiverjevo zgodbo. Gre seveda za svobodno interpretacijo Swiftovega teksta.
Zanimiva knjiga o Ivanu Preglju
Bazilija Pregelj - Moj oče
MARIJAN ZLOBEC
AH lahko družinski član opisuje svojega najbližjega,'ne da bi bil oseb-no intimen, emotiven, zavezan in zve-
*on' ne da bi s svojo subjektivnostjo note ali nehote razkril le nekatere Plasti razmerij, druge pa prekril, po-isn“ v pozabo, kot bi se bal, da bi sf kaj preveč zvedelo. Na Sloven skem imamo sorodniških pričevanj malo, čeprav bi imeli potencialno kar Precej možnosti za to. Pričevanje Pre-^x n.0Ve hčerke Ernestine Jelovšek o e u te še do danes nepreseženo.
se zdi še posebne pozornosti edna izpoved Bazilije Pregelj o svo-3 TO, očetu, pisatelju Ivanu Preglju z imi-?™ Moj oče (izšla je pri Can-Jevi založbi). Knjiga je takoj na o eia na velik odmev pri bralcih, kar . I,Tesenetljivo, spričo pisateljeve
skeri‘°e ter nePosredne pričevanj-’ dokumentarne in spominske vred-
1 zapisov edine še žive izmed Pregljevih otrok.
raz™^a Gredelj ohranja v spominih ko f r,e obroka do očeta; svojo krh-Drf * * navezanost, odvisnost, ljubezen, Padno st družini; brez intelektuali-
zma, če s tem mislimo na možnosti, ki bi jih kot pediatrinja morda lahko izkoristila. Zato pa sestavlja podobe v mozaik kot na kakšnih prvih meščanskih fotografijah; lapidarne, mehko, epizodno v utrinkih; rafinirano blago, o precej anekdotično, kot bi hotela tudi skozi rahlo humorno obarvani stil povzdigniti patriarhalnost, idiličnost, družinsko trdnost Pregljevih.
Očarljiv je hote otroško zvedavi, naivni in zato (pre)drzni podton spominov Bazilije Pregelj, ki se je v svojem poklicu, kot pravi, naučila začutiti sočloveka prek zgodovine njegovega otroštva. Pisateljica išče očeta v sebi, v svojem doživljanju, zato prevladuje intimno domačijsko, družinsko okolje, začenši od najzgodnejših vtisov iz Kranja, prek vtisov iz šole-epizoda, ko se je v razredu pojavil pred njo oče in jo »vprašal«, prvih spoznanj o njegovem pisateljevanju, drobec, ko je župnik v njem odkril pripovedni dar (varianta zgodbe o Kajnu in Abelu), pripovedi o dunajski zaroki staršev, do preselitve v Ljubljano; srečanj z opero, obiskov Finžgarja in Breznika, Ferda Kozaka...
Bazilija Pregelj ohranja v Mojem očetu dvojno retrospektivo — svojo in
očetovo; opisuje iz sedanjosti, da bi poglobila časoven razpon in evolucijo razmerij; kot da bi iz svoje zrelosti — v stikih s pacienti — otroki, segla za nekaj desetletij nazaj, pri čemer bi vlogo »zdravnika« odigral njen oče.
Oče — Ivan Pregelj je izžareval v družino svoje znanje, vedrino, duho vitost... Istočasno je od njenih članov sam sprejemal vase »nova odpirajoča se obzorja«, kot pravi Bizilija Pregelj. In poudarja medsebojna bogatenja — tudi ob strastnem branju vsakršne literature, debatiranju; opisuje različna medsebojna vplivanja, a brez nestrpnosti. Pravica do samostojnih odločitev, priznanje intelektualne e-nakopravnosti, različne poti v poklic in uspeh so opisani često z anekdotičnimi primeri, za katerimi je čutiti harmonijo in nostalgijo.
O pisateljskem delu Ivana Preglja njegova hči pripoveduje manj; širša je paleta njegovega odnosa do umetnosti, a bolj zunanje opisna, manj refleksivna, zrela, pač spričo generacijskih razlik. Veliko je sicer tudi drugih pomembnih slovenskih imen, a se pojavljajo na spominski sceni kot figure, ki nam jih še ni uspelo spoznati v njihovih osebnostnih in misel nih kvalitetah.
Pismo uredništvu
&	i
Se o knjigi »Komunisti v Trstu«
Spoštovano uredništvo!
V zvezi s poročilom Jožeta Pirjev ca o knjigi »Komunisti v Trstu« (PD 11. dec. 1983) dolgujem bralcem Primorskega dnevnika — in obravnavane knjige — pojasnilo. Iz knjige (str. 45) in Pirjevčeve kritike sledi, da sem v članku objavljenem leta 1972 ocenila odnos »slovenskih nacionalističnih strank« do fašističnega režima kot »sramoten, včasih kar smešen Spektakel«. Pirjevec upravičeno svetuje avtorju te ocene, da bi si moral ogledati še druge moje razprave, ki so izšle po letu 1972, vendar ne gre samo za to, marveč za dejstvo, da takšne ocene Panizon v mojem član ku ni mogel prebrati. Članek, ki obravnava ilegalni slovenski antifašizem (v ta namen ga Panizon ni uporabljal) se le v uvodnem odstavku dotika »slovenskih nacionalističnih strank«, in sicer takole: »...Politično društvo Edinost izbere pot legalnega odnosa do italijanskih oblasti, da bi doseglo priznanje nacionalnih pravic slovensko-hrvaški manjšini. Boj je torej imel značaj nenehne legalne dejavnosti proti težnjam za raznaro-ditev in asimilacijo manjšin, navzo-
čim že v dobi demokratičnih vlad... Z nastopom fašizma so postopno uvedeni raznarodovalni ukrepi, ki vzbu-de naravne težnje po aktivnem odporu, tudi v opoziciji do oportunistične politike voditeljev obeh slovenskih meščanskih strank...« Interpretacija o »sramotni« in »smešni« politiki je torej povsem Panizonova in ne moja. Sicer pa je značilno, da se Panizon le v treh primerih sklicuje na moji deli (dostopni v italijanščini), a žal napačno, oziroma jih ne uporablja za tisto problematiko, ki jo dejansko obravnavajo (na str. 42 citira za raznarodovalno problematiko knjigo o Slovencih pod okupacijo, dasi o tem govori knjiga o narodnoobrambnem gibanju). Stvar avtorja je kdaj in kako bo upošteval rezultate drugih raziskovalcev, vendar napačnega hi celo izkrivljenega citiranja si resno znanstveno delo ne bi smelo privoščiti, ne glede na (ne) znanje jezikov tistih narodnosti, ki jih zgodovinar obravnava.
Te pripombe metodološkega značaja ne pomenijo razvrednotenja vsebine Panizonove razprave, ki ji je že Pirjevec dal vse priznanje, a bi zaslužila, tako kot dela drugih avtorjev o-menjene knjige, obsežnejšo in vsestransko strokovno recenzijo.
Milica Kacin - Wohinz
TONE SVETINA
Meef nebom in peklom
49.
pirj °drolasec je z zaničljivim nesmehom vzel pa-p11 ^ vrgel v predal. Rekel je:
I otem smo zgovorjeni, gospod! Adijo!« tak v? n* kil edini, ki so z njim obračunali na kmet- še. koli grob način. Obrtniki so propadali, jjUcj.)e izgubljali posestva na dražbah in na tisoče čez \vfe- *e Vselilo v dežele čez morje ali pa so ušli hadai G|° V Jugoslavijo. Uničevanje Slovencev se je letnik,eVa^° Po Peklenskem načrtu. Vse fante mlajših na , ov. so poklicali v vojsko. Čim več jih bo padlo °bm OJlaku’ tem bolj bo razredčeno prebivalstvo v IjevaT*11 po^raiini, kamor se je leto za letom dose-0 vse več Italijanov iz notranjosti države... nakuDs;n°m Karlom, ki ga je spremljal, sta še nekaj Proti h a v mestu, potem sta se z vozom odpeljala Preds °mu' ^če se je zgrbil vase. Molče je gledal v ,.19 vodil konje. Spremljali so ju odsevi dreves je m , !nj reke in cvetje sadnega drevja. Tudi sin se mu • ®če se je v teh letih postaral, utrujenost so Sjn. usedla v oči in ude. Žalosten je bil, ker Platen^ p neta Poklicali k vojakom. Še huje je bilo To So t Pepi- Frane je poredko pisal z juga Italije, na front nevesela pisma, polna domotožja. Bo šel sbja? n k umre*- za državo neenakopravnosti in na-r°ienec da 50 vsa> Karla pustili doma; kot prvo-voiaškJ D.od°či gospodar, je bil po zakonu oproščen '^obveznosti.
je vprašal	mar hudo, da ne bo več gostilne?«
a sin, da bi ga odvrnil od žalostnih mislih.
»Kaj mi bo hudo, Korle! Mi Bečanovi se ne vdamo. Raje bi umrl, kot pa postal član v njihovi prekleti stranki! Nori so, da so mi to predlagali!« "
»Nič niso nori. Predlagali so zato, ker so vedeli, da boš odklonil in tako izgubil gostilno, v kateri so se shajali Slovenci! No, oče, mama bo pa vesela, pa Kristina in Marija tudi!«
»Saj ne rečem, da ni padla v žep kakšna lira... a tudi brez tega zaslužka bomo prestali... Bova pa še bolj kuhala žganje, sin, in prodajali ga bomo v mesto! Ne bodo nas!«
Takoj ko sta se pripeljala domov, je sin izpregel, Bečan pa je odšel pred vhod odstranit tablo.
»Kaj pa delaš, Bečan?!« je zavpil s ceste župnik.
»Saj vidite! Konec je z gostilno! Lahi so mi jo prepovedali!«
»Moj bog, kam pa bomo hodili pit?«
»Kar doma bomo pili in čakali, kaj bo. Ali še bolje — v cerkev bomo hodili molit... Gospod župnik, ko ste že tu, vas povabim, da si natočimo ta boljšega, kar ga je ostalo...«
Sirk si ni dal dvakrat reči. Rad je pil vino, ne le pri maši, tudi drugje, kadarkoli je naneslo. Če je bil žalosten in osamljen se je celo rad napil, seveda nikoli v družbi, vedno sam, preden je legel v posteljo ali sedel v naslanjač pred razpelom z večno lučjo in začel naglas razmišljati o hudinah tega sveta
Po tistem, ko je opozoril Bečana na nevarnost, je nekajkrat omenil s prižnice Judeža Iskarijota. Farani so ga razumeli, čeprav je govoril zelo zamotano in raznoliko. Kogar se je kaj tikalo, je začel razmišljati. Ljudje so se zaprli vase. Strahoma so prestregali vesti o preganjanju naprednjakov, aretacijah in smrtnih kaznih.
Karlo je pripeljal Petra s harmoniko. Otroci — Lojze, Tone, Edvin in Pavle — so šli po sosede in prijatelje, in kmalu se je v Bečanovi hiši zbrala vesela družba.
Bečan jim je povedal, da je vrnil obrtno dovoljenje, in zdaj bo pogostil vse svoje zveste obiskovalce. Dal je prinesti vina na mizo, da je kar curljalo od nje. Pili in peli so pozno v noč. Ob spoznavanju, da se odslej nimajo shajati kje drugje, kot v cerkvi, so si tembolj dali duška.
Bečanka jim je nosila na mizo vesela, da nfe bo več v hiši gostilne. Spet je imela dojenčka. Enajsti otrok je bila hčerkica Vera. Pravkar jo je podojila in dala spat. Čudila se je, da njeni otroci vedno spijo tudi ob hrupu, celo tedaj, ko odmeva po hiši pesem vinjenih gostov.
V njenem varstvu so vsi otroci zrasli brez bolezni. Kdove kolikokrat je rekla možu: »Zapri gostilno, ali pa me boš ugonobil...« Kristina in Marija, ki sta se razvili v lepi dekleti, sta pomagali, vendar je bilo čez glavo dela na kmetiji. Pepa je vzgajala otroke tako, da so pomagali drug drugemu; tudi o-bleke in čevlje so nosili drug za drugim in starejši so pazili na mlajše. Ko je župnik včasih v šali rekel Bečanu, naj neha z otroki, se mu je ta na ves glas zasmejal: »Moram jih napraviti še nekaj za tiste, ki jih nimajo ... Sicer pa je v naši hiši in štali prostora dovolj, pri mizi pa hrane še za nekaj ust«.
Izdajalca v vasi niso odkrili. Ker komisar Losanna ni več sitnaril in se Chiuco ni sumljivo obnašal — podkupili so ga bolj kot drugje — je župnik menil, da jih je policija le prizkušala. Ta domneva je obveljala. Ko so se župniki sestali, je zvedel, da so tudi na druge tako pritisnili. Skušali in zastraševali so jih. Toda za vsak primer so se vaščani le obnašali tako, kot da jih opazujejo.
Peter, ki je še vedno hodil z učiteljico, se je Bečanu zaklel, da ji ni črhnil niti besede o prepovedanih rečeh in da ga tudi spraševala ni. Sama pa do vaških skrivnosti ni imela dostopa. Enkrat samkrat da sta pod vasjo srečala kolono konj. Rekel ji je, da so iz sosednje vasi in da jih ženejo nekam na pašo. Peter je pribil, da učiteljica ni izdajalka, za kar si upa dati roko v ogenj.
' V finalni skupini košarkarskega pokala prvakov
Presenetljiva zmaga Sarajevčanov
I	"i
1 Pred začetkom 14. ZOI v Sarajevu f
. »
Bosna zasluženo premagala Bancoromo, ki je povsem razočarala
Bosna — Bancoroma 86:77 (51:46)
BOSNA: Vučevič 22 (2:2), Djogič, Benačck 17 (7:7), Ljoljo, Lukcnda, Primorac 6 (2:3), Varajič 13 (5:6), Bilalovič 5 (1:2), Hadžič 17 (7:9), Mitrovič.
BANCOROMA:	Wright 21	(3:4),
Sbarra 1	(1:2), Salvaggi, Kea 6
(4:10), Tombolato, G il ardi 13 (1:3), Polesello 12 (4:5), Sacripanti, Solfrini 14 (2:2), Bertolotti 10.
SODNIKA: Paszcucha (Poljska) in Latz (ZRN).
PM: Bosna 24:27, Bancoroma 17:26. ON: Bosna 23, Bancoroma 24. PON: Polesello (34), Solfrini (38), Vučevič (39), Primorac (39), Hadžič (40). GLEDALCEV: 2.200.
SARAJEVO: Sarajevska Bosna je v finalnem delu košarkarskega po-
kala prvakov poskrbela še za eno u-godno presenečenje. Sarajevčani so namreč po zmagi nad evropskim prvakom Jollycolombanija premagali še rimsko Bancoromo. Rimski košarkarji pa so po včerajšnjem porazu znatno poslabšali svoje možnosti, da bi se uvrstili v superfinale.
Sarajevčani so bili v vodstvu skozi vso tekmo. V 8. min. so že vodili z 22:14. Trener gostov Bianchini je sicer poskušal zaustaviti nasprotnikove strelce z raznimi taktičnimi kombinacijami, Hadžič, Vučevič, Varajič in Benaček pa so bili izredno razpoloženi in vse obrambe Bancarome so bile zaman.
V vrstah Bancorome so vsi na splošno igrali zelo slabo. Le Američan Wright je izpeljal nekaj učinkovitih akcij. Tudi on pa je bil dokaj
poprečen pri metu na koš (9:20). še zlasti pa je razočaral Američan Kea, ki je dosegel le šest točk, v obrambi pa .je bil povsem pomanjkljiv, (nb)
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X 1 2 X 2	1	X
X 2 1 2 X 1	2
2 X
1	2	X
2	1
X 2 1 1 X X 1
Danes ženski smuk za SP
MEGEVE — Danes bo v francoskem smučarskem središču Megeve ženski smuk za svetovni pokal. Ker je zapadlo precej novega snega, bo proga vse prej kot trda in bodo imele po vsej verjetnosti prednost Švicarke, ki jim tak sneg še najbo’j ustreza. V prvi vrsti bi omenili Walliser-jevo, ki je letos že dvakrat slavila, in mlado Figinijevo, ki se čedalje bolj uveljavlja. Med favorite spadajo še H. Wenzel, I. Eppfe, nekatere Francozinje, Jti se bodo skušale čim-bolje odrezati na domačem smučišču in pa tekmovalke iz Kanade in ZDA.
SNEŽNE RAZMERE
Forni di Sopra 60 - 140 cm, Rava-scletto 50 - 210, Nevejsko sedlo 120 -245, Trbiž 70 - 120, Fiancavano 100 - 200, Claut 40 - 50, Matajur 40 - 100, Sauris 60 - 85, Sedlo Ghianzutan 60 -80, Ampezzo 40 - 80, Mariborsko Pohorje 80, Rogla 140, Golte 80 - 100, Velika planina 120, Krvavec 110, Kranjska gora 60 - 80, Pokljuka 110, Vogel 220. K obla 65 - 135, Kanin 150 -230, Cerkno 70, Zatmik 70 - 80.
Rally Monte Carlo: Ròhrl (audi 4) vodi
MONTE CARLO — Na medarodnem avtomobilskem rallyju v Monte Carlu se nadaljuje premoč pilotov na avtomobilih audi. Kar štiri audiji so namreč na prvih štirih mestih po šestih posebnih preizkušnjah.
Na vrhu lestvice je trenutno Walter Rdhrl pred Blomqvistom in Mikkolo. Prvi pilot na lancii (Bettega) je trenutno na šestem mestu.
Velik uspeh italijanskih odbojkarskih ekip
Italijanska odbojka je ponovno dosegla velik uspeh in dokazala, da spada med vodilne na stari celini.
V	pokalu državnih prvakov je Santal s 3:0 (15:13, 15:6, 15:4) odpravil nizozemskega prvaka Starlifta in se skupaj z zagrebško Mladostjo, francoskim Cannesom in Duklo iz ČSSR uvrstil v finale, ki bo februarja v Baslu.
V	pokalu pokalnih prvakov je turinski Kappa s 3:1 (15:10, 16:18, 15:13, 15:5) premagal finski Rantaperkion. Kappa je že v gosteh slavil s 3:0 in je tokrat opravil le težji trening.
V	finale zveznega pokala sta se uvrstili kar dve italijanski ekipi. Milanski Casio je v Parizu premagal domači Stade Francais s 3:1 (15:8, 15:4, 12:15, 15:4), Panini pa je v Moden i nadigral novosadsko Vojvodino s 3:0 (15:6, 15:10, 15:11).
Na Piancavallu veliko slavje Japoncev
V	organizaciji tržaškega društva »Sci Club 70« in pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine je bil včeraj na Piancavallu mednarodni slalom za FIS točke, ki se ga je udeležilo kar 140 smučarjev iz 17 držav.
Tekma se je končala s pravim zmagoslavjem japonskih smučarjev, ki so osvojili vsa prva tri mesta. Najboljši Italijan je bil Ciro Sertorelli (četrti), najboljši Jugoslovan pa Jure Jakopin (petnajsti).
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Iva ja (Jap.) 148’ 38; 2. Kodama (Jap.) 1'48”44; 3. Išoka (Jap.) 1’49”16; 4. Sertorelli (It.) 1’49”47; 5. Merelli (It.) 1'50'T1 ... 15. Jakopin (Jug.) 1'54'’32.
Vse nared tudi za časnikarje
Nekaj tisočem športnikov se bo v Sarajevu pridružil še kak tisoč novinarjev in tehnikov, ki bodo zadolženi, da bodo šle igre v svet čim hitreje in čim bolje in da nikomur, ki bo sledil dogodkom po televiziji, ne bo žal, da ni sam v Sarajevu.
Za organizacijo televizijskih in radijskih prenosov so se mobilizirale vse jugoslovanske RTV-postaje, za organizacijo »press-centrov« pa največji jugoslovanski dnevniki. Vzporedno z jugoslovansko televizijsko organizacijo bo na olimpijskih terenih še samostojna ekipa ameriške družbe ABC, ki bo snemala in oddajale za ZDA in Kanado samostojen program.
Pravzaprav je prireditev kot so 01 namenjena svetu in organizacijski na por zg, optimalno podajanje dogodkov zdaleč prekaša tistega zgolj športnega, ki je v primerjavi zelo kratek in tudi povsem rutinski.
Za oris obsega vseh naprav, ki bodo na razpolago novinarjem in reporterjem, lahko omenimo 246 telefonskih kabin za pogovore iz samih olimpijskih naprav, dodatnih 77 javnih telefonskih kabin, 250 teleprinterjev, 50 strojev zg fotokopiranje, 10 naprav za telefoto in 760 pisalnih strojev. Vsi pomožni »press-centri« bodo povezani z glavnim in skoraj v celoti samo-
stojni in enakovredni glede zaloge informacij, ki se bodo v le te stekale.
Na posameznih prizoriščih so »press-centre« organizirali:	vz Bjelašnici
(moške alpske panoge) »Oslobodjenje« iz Sarajeva, na Jahorini (ženske alpske panoge) »Politika« iz Beograda, v športnem centru Zetra (hitrostno in umetnostno drsanje, hokej) «Vjesnik« iz Zagreba, na Trebeviču (bob in ■ sankanje) »Dnevnik« in »Magyar szo« iz Novega Sada, na Igmanu-Veliko polje (teki, biatlon, kombinacija) »Borba«: iz Beograda, na Igmanu Malo polje (skoki in kombinacija) »Delo« iz Ljubljane. Glavni »press-center« v Skenderiji si je organizacijski odbor pridržal zase.
Velika reklama katero uživajo zimski športi, v prvi vrsti seveda beli cirkus, je medtem žela nove »žrtve«, če se tako lahko imenuje države, ki se bodo udeležile iger. Zadnji informativni bilten ZOI navaja predhodno prijavo 45 držav, medtem ko jih je bilo v Lake Placidu dejansko prisotnih 37. Zanimiva je prijava Portorika, pojma sonca in večnega poletja. Prvič se bo zimskih iger udeležila tudi Bolivija, in sicer s petimi športniki.
Informacije, hi jih bo proizvajalo kakih 5500 novinarjev in tehnikov, bodo tako zajele vse mogoče dele sveta. (kb)
KK Sava iz Kranja pri ZSŠDI
V prijateljski košarkarski tekmi
Koristna tekma za jadranovce
Premagali so srbsko peterko Bora - Vitez 31 točk
Jadran — Bor 99:93 (57:37)
JADRAN: Vitez 31, Daneu 20, Ivo Starc 12, Kojanec 5, Žerjal 9, Sosič 10, Ban 12, Vassallo, Hrovatin.
V okviru priprav na jutrišnjo prvenstveno srečanje C-l lige doma proti moštvu Delfina iz Pesara je Jadran odigral prijateljsko tekmo proti e-kipi Bora iz Srbije.
Jadranovci so zasluženo zmagali, gre^ pa priznati, da so gostje, ki so ta čas na pripravah v Lipici, igrali z okrnjeno postavo (brez treh najvišjih košarkarjev), kar je dokaj olajšalo nalogo našim. Pri tem pa gre pristaviti, da je tudi Jadran nastopil v nepopolni postavi. Manjkala sta namreč Klavdij Starc in Gulič (šolske obveznosti) ter Rauber (bolečine v hrbtu) in Vremec (izpah rame).
Naši košarkarji so si zmago v glav-
nem zagotovili v prvem polčasu, ko so tudi visoko povedli. V nadaljevanju so gostje ostro reagirali, se našim nevarno »približali«, kaj več od častnega poraza pa niso zmogli.
Srečanje je bilo nedvomno koristno za jadranovce, posebno v drugem delu, ko so gostje agresivno branili.
Fantje so tudi pokazali zadovoljivo formo, kar daje dobro upati za jutrišnji nastop proti moštvu iz Pesara.
• BRAZILIJA USPEŠNA. V prijateljski nogometni tekmi v Florianopolisu je blazilska repezentanca premagala Romunijo s 3:1 (2:0). Za Brazilijo so bili uspešni Miradinha, Leiz in Ed-son, za goste pa Camataru.
e KITAJSKA S 300 ATLETI. Kitajska se bo udeležila olimpijskih iger v Los Angelesu s 300 tekmovalci in trenerji.
Pismo uredništvu
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Najgloblje obžalujem in Vas prosim, da mi oprostite za to, kar se je zgodilo na vneti tekmi, ki sta jo naši dve moštvi odigrali 18. decem- ( bra, je pa Primorski dnevnik objavil 19. januarja. Obljubljam Vam, da se bom za naprej skušal obrzdati, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Obenem pa upam, da se boste znali brzdati tudi Vi in ne boste več žalili moje mame z neponovljivimi izrazi, kakor se je zgodilo takrat in se še sedaj dogaja v šoli. Sicer pa upam, da bomo za naprej te našo »mularijske« zadeve reševali mulci sami med sabo, saj bi bilo nerodno, če bi kdo takšne in podobne pripetljaje, ki se med tekmami stalno dogajajo, hotel izkoriščati za kakšne politične inštrumentalizacije. Vaš
Marko Lokar
e SOVJETI V ITALIJI. Sovjetska nogometna reprezentanca se bo od 1-do 15. februarja mudila na pripravah v Italiji, kjer bo odigrala tudi nekaj prijateljskih tekem.
Na sedežu ZSŠDI v Trstu se je včeraj mudila delegacija kranjskega Kolesarskega kluba Sava, ki so jo sestavljali predsednik Bohorič, predstavnik pokroviteljske tovarne Sava Peternel in trener kluba jugoslovanske reprezentance Hvasti. Gostje iz ma tiene Slovenije je sprejel predsednik ZSŠDI Kalan in predstavnika KK A-dria iz Lonjerja Pečar in Čok.
Po priložnostnih uvodnih besedah je stekla zelo konkretna in razvejana razprava, iz katere je jasno Izšlo, da je sodelovanje med Adrio in Savo že zelo tesno in uspešno. Kljub temu so se domenili še za vrsto drugih skupnih pobud. Na pobudo predstavnika tržaškega podjetja Rešim Marina Košute, ki uspešno posluje s Savo (tovarna pnevmatik), so se dogovorili tudi za obliko sponsorizacije lo-njerskega društva, ki že vrsto let nudi krajevnim kolesarjem, med ka terimi sta tudi reprezentanta Ropret in Lampič, svojo pomoč pri organizaciji njihovih turnej po Italiji.
(Na sliki: posnetek z včerajšnjega srečanja na sedežu ZSŠDI)
V prvenstvu dečkov na Tržaškem
Mladi borovci zadovoljili
Minuli teden se je naposled končalo tudi prvenstvo dečkov na Tržaškem, ki je bilo letos zanimivo in dokaj dolgo. Zmagal je In ter 1904, ki je, kar zadeva moške, edina prava tržaška velesila.
Mi adi borovci so na koncu obtičali na petem mestu kjub šestim zmagam. Slabši uvrstitvi je predvsem botrovalo dejstvo, da so brez borbe izgubili tekmo z NPT, kar jih je praktično stalo štiri točke. Drugače bi bili lahko najbrž drugi, saj so prav v zadnjem kolu z gladko zmago nad Volleyem Duke 80 dokazali, da bi jim to mesto pritikalo. O Borovi uvrstitvi nam je spremljeva’ec ekipe in pravi »factotum« moške odbojke pri našem tržaškem društvu Angelo Starc povedal naslednje: »če bi fantje vselej nastopili v standartni postavi bi bila uvrstitev gotovo boljša. Poznalo se je tudi, da niso imeli predprvenstve-
nih priprav in da so nasploh imeli premalo možnosti, da bi redno trenirali. Vsekakor imajo fantje prihodnje leto možnost, da se potegujejo za sam vrh lestvice, saj bodo nastopili z isto postavo«.
IZIDI ZADNJIH TREH KOL VIS - Bor 0:3; In ter - Volley 80 Duke 3:1; Prevenire - NPT 1:3; Roz-zol - Prevenire 0:3; NPT - Inter 1:3; Volley 80 Duke VIS 3:0; Bor Volley 80 Duke 3:0; VIS - NPT 0:3; Inter -Rozzol 3:0.
KONČNA	LESTVICA			
Inter	12 12 0		36 4	24
Nuova Pali. TS	12	8 4	28 15	16
Volley 80 Duke	12	8 4	26 16	16
Prevenire	12	6 6	19 21	12
BOR	12	6 6	22 19	10
VIS	12	2 10	9 31	4
Rozzol	12	0 12	2 36	0
Danes igra za vas
Sonja Lutman
Ascoli - Fiorentina	X	2
Lazio - Genoa	X
Milan - Roma	2Xl
Napoli - Juventus	2 X
Pisa - Verona	X
Sampdoria - Catania	1
Torino - Inter	1X3
Udinese - Avellino	1
Atalanta - Cagliari	X	1
Palermo - Triestina	1
Pescara - Campobasso X Francavilla - Taranto	2 X
Siracusa - Nocerina	X
Namiznoteniška igralka goriškega Doma Sonja Lutman že več let 'f' spešno nastopa v tej panogi. Doslej največji uspeh je dosegla z osvojitvi!” prvenstva na mladinskih igrah in s sedmim mestom na vsedržavnem prve" stvu v Rimu.
Dorče Okretič je prejšnji teden pravilno napovedal devet izidov.

Pogovor s trenerjem združene odbojkarske ekipe Meblo Aleksandrom Logarjem
»V skupini za napredovanje v A-2 ligo ni več slabih ekip«
Realno lahko pričakujemo uvrstitev okrog četrtega mesta - Vida Legiša ne bo igrala
Posnetek s tekme Orna Olympic - Meblo
Do začetka drugega dela ženskega odbojkarskega prvenstva B lige manj ka še deset dni. Odmor je bil letos daljši kot ponavadi, saj so bili boji prekinjeni kar za dva tedna, ki so ju ekipe izkoristile za temeljitejše priprave na odločilne tekme. Med temi je tudi združena šesterka Mebla. O tem, kako potekajo priprave smo se Pogovorili s trenerjem Aleksandrom Logarjem, ki po mesecu dni vadbe v novem okolju že zelo dobro pozna razmere, v katerih deluje.
»Žal je najaktualnejša tema tedna Pri Meblu poškodba Vide Legiše, ki s* je prejšnjo soboto zlomila nogo na smučanju...«
»Nanjo žal ne moremo več računati. Mavec bo nosila mesec dni in tudi Potem ne b0 mogla tekmovati, tako da je do konca prvenstva ne bo. Njeno mesto bo prevzela Viviana Kus, F je Proti Nervesi igrala dobro. Žal ima tudi ona velike težave z ramenom. Lahko pričakujemo tako, da bosta blok in obramba boljša kot doslej, napad pa slabši.«
»Napad pa je gonilna sila Mebla...«
»Res je. Bomo pač okrepili obram-oo, saj drugih alternativ tudi nima-
mo. V tej situaciji ne moremo iskati novih kombinacij.«
»Boste v drugem delu spremenili koncept igre.«
»Popolnoma bomo spremenili o-brambni sistem, tako da bomo pred vsem izboljšali kritje za blokom. Od igralk zahtevam tudi drugačen servis. Tistim, ki leži oster servis, naj kar bodo napadalne, tiste, ki servirajo kratko pa naj tudi vztrajajo, saj smo z raznolikimi servisi dosegli že dobre rezultate v Nervesi in pa z Albatrosom.«
»Bo Meblo z boljšo obrambo in slabšim napadom v absolutnem merilu boljši od ekipe, ki smo jo videli v prvem delu?«
»Mislim, da bi moral biti močnejši. Sicer ne vem, kako bomo shajali brez ene napadalke. Drugače velja v od bojki pravilo, da obramba gradi napad. Če bo obramba boljša, bo tudi napad učinkovitejši.«
»Rezultate v drugem delu seveda ne bo tako lahko doseči, ker je tudi konkurenca boljša. Lahko pc. priča kujemo napredek v igri Mebla...«
»Mislim, da bq igra boljša, če bo Kusova več blokirala. S tem bo igra
hitrejša, kar je vsekakor koristno. Bo pa žal manj uspešnih udarcev, ker Kusova ne bo mogla udarjati z vso močjo.«
»Kaj lahko pričakujemo od ekipe v drugem delu?«
»Realna je uvrstitev nekje okrog četrtega mesta. Prvi dve mesti bi morali biti oddani CUS Padovi in Nervesi. Sicer pa velja, da v tej skupini ni več slabih ekipi. Vsaka je
sposobna tako doma, kot na gostovanju pripraviti presenečenje. Konkretno: lahko se zgodi, da bo Meblo zrna gai v Padovi in nato z istim nasprotnikom izgubil v Nabrežini. Velikih favoritov pravzaprav ni. Prav lahko se zgodi, da bo o končnem zmagovalcu odločal količnik v setih in ne izključujem, da bo o tem, kdo bo šel v A-2 ligo, sodil prav Meblo.«
«Kako ste se med odmorom pripravljali na drugi del?«
»Dve igralki sta bili na smučanju. Sedaj je ekipa kompletna. Do pričetka prvenstva bomo trenirali po štirikrat na teden. Prejšnji teden smo vadili skok, udarec in sprejem servisa. Sedaj pa se bomo izrazito posvetili obrambi in se dokončno domenili, kje bo katera igrala.«
^Kakšno pa je ozračje v ekipi?«
«Kar se tiče poškodbe Legišove so seveda igralke nekoliko prizadete. Na voljo imam tudi manj menjav oziroma na centru nimam prav nobene. Drugače sem z delom na treningu zadovoljen in moram igralke glede tega pohvaliti.«
»Bodo priložnost za igro dobile tudi mlajše igralke?«
»Glede na to, da smo Paulinovo odstopili Kontovelu, je v ekipi sedaj le devet igralk. Verjetno bodo torej igrale vse. Grazia Legiša se je na zadnjih treningih izkazala. Vesna Klemše pa tudi napreduje, še zlasti kar zadeva servis. Skratka, lahko računam na vse, čeprav bo najbrž v ključnih trenutkih in proti boljšim nasprotnikom vendarle igrala standardna postava.« (ak)
Statistični pregled naših nogometnih ekip v 2. amaterski ligi
Zarja odlična, Kras povprečen, Primorje prav na dnu
Statistični pregled ob koncu prvega dela amaterskih nogometnih prvenstev nadaljujemo danes s pregledom 2. nge. V sredo so namreč igrali še zad nJo zaostalo tekmo Primorje - Verme-guano in s tem imamo sedaj popolno sliko prvega dela prvenstva, ki se Je sicer že nadaljevalo v nedeljo s pa n Prvega povratnega kola.
Prvenstvo 2. AL se je začelo 18. septembra lani. Po predvidevanju bi w mo.ra*° končati 8. L, vendar tudi letos je v zimskem času vreme pre-SfJ oviralo reden potek prvenstva. Odložili so kar 10 tekem, poleg tega Pa je nogometna zveza še 18. 12. (14. kolo) odložila vse tekme zaradi blat-juh in zasneženih igrišč. Omeniti bi tudi veljalo, da tekmo Opicina - Campi Lhsi so odložili kar trikrat, CGS -ortitudo pa dvakrat. Disciplinska komisija nogometne zveze je spremendo rezultat ene tekme. Srečanje ampi Elisi - Stock, ki se je končalo ■L so spremenili v 2:0 v korist točka, ker Campi Elisi ni upošteval ovih pravil glede zamenjave nogometašev.
Y, 120 odigranih tekmah je skupno Padlo 242 golov (lani 243), povprečno n °. t°rej (kot lani) videli dva gola ,a tokmo. Največ golov je padlo v 8. rv, ut (23), najmanj (10) v 1. kolu.
teh je 9 padlo iz avtogola (lani 8)
, gometaši so skupno imeli na raz podani 31) 11-metrovk, od ka-
lago 21 torih
so jih zastreljali 6 (lani 3). met t-em 'to'11 Prvenstva so bili nogo-zaK^i81 tudi precej živčni, skupno smo knwi • 11 40 ‘Vključitev (lani 47). Rešitve - u*^juéenih (7) pripada Krasu, mi lì.? Giarizzole s šestimi izključitvama" , ?slov zimskega prvaka si delijo Srnina ekipe; Opicina, Domio, Radio točk t so v 1® tekmah zbrale 20 Mum.Lani s* Je to naslov zagotovila neif-6Sana s 23 točkami. Najprodor-Soimanapaci (21 golov) ima Radio lovi Q’ Hdjsolidnejšo obrambo (8 gona imPa Opicina. ki je tudi doživela najV(vnJt9i1) P°razov- ter izbojevala JF.ec (8) remijev. Cela negativna je	Pripada ekipi Primorja, ki
seela^Jela nai.več (25) golov, jih do-Več n?ajmani (9) in doživela naj-tasnrvV • P°razov. Skupno z Liberili r„L. si Primorje deli še negativnem	tor z Vermeglia
rptr.j. L. Elisijem negativni rekord gnujev (3). Prav zaradi tega je pro-Prvpri /materica končala prvi del O stVa osamljena na repu lestvice, tos /Uigranih tekem jih je le-(lani <S?a1?, 45 Pri neodločenem izidu beWir c aiveč remijev (5) smo za-streW„V 5" kolu- Na lestvici najboljših Egon ir Vj mladi nogometaš Zarje (Dami,,\°n?a 2 11 zadetki, sledi Cerra dalj Kri ? ®°*ov- Po 6 golov pa so percaKf?fyta (^as), Bagattin (Op. Su Sed • m P°lto (Radio Sound), ko soii ?a Poglejmo podrobneje, ka-odrezale naše enajsterice.
KRAS
točkuj n °bUčala mi U- mestu s 13 4. mestu) Je,z 19 točkami bila na ^ral osUimVNat domačih Ueh je Kras EUsi A?,Ìlkrat: Premagal je Campi Proti Or„nSlna m stock, remiziral" Percaffč ?UU' Glarizzolam in Op. Su-rJi. V R„ P^egel Libertasu in Za-«epnu je torej Kras zbral 9
točk, dal 8, prejel pa 4 gole. V gosteh je igral Kras sedemkrat, premagal je le Fortitudo, remiziral proti Verme-glianu in Primorju, ter izgubil proti Zaulam, Radio Soundu, Domiu in CGS. Na tujem je torej Kras zbral 4 točke, dal 2, prejel pa 9 golov. Skupno je Kras zbral 13 točk, dal 10, prejel pa 13 golov.
V štirih tekmah so Kraševci ostali zaradi izključitve v 10 na igrišču, enkrat celo v devetih. Izključeni so bili Samec (Vermegliano), Gnesda (Zaule in Domio), P. Terčon (R. Sound), Su-gan (Libertas), Covi (Domio). Na razpolago je Kras imel dve 11 metrovki. Medtem ko je bil Ferfoglia uspešen proti Giarizzolam, je Olivo v isti tekmi zgrešil. Vermegliano je proti Krasu enajstmetrovko zastreljal.
Trener Mikuš je do sedaj poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih je le Škabar igral vse tekme.
(Številka v oklepaju se nanaša na dosežene gole).
15 odigranih tekem Škabar ; 14 P. Terčon; 13 Samec (2) in Vidali (1); 12 Sugan, Puntar, Ferfoglia (1) in Gnesda; 11 Olivo in Covi; 10 Lo Faro; 9 Paulin in Villalta; 8 Košuta (6); 7 Rossetti; 6 Blasina, M. Terčon in Di-noi; 1 Klun in L. Milič.
PRIMORJE
S sedmimi točkami je proseška e-najsterica osamljena na repu lestvice
(lani 3. mesto, 21 točk). Na Proseku je Primorje igralo sedemkrat ter premagalo le Aurisino, remiziralo proti Stocku in Krasu, podleglo pa Giarizzolam, Domiu, Zaulam in Vermeglianu. Osvojilo je" le 4 točke, dalo 3, prejelo pa 8 golov. V gosteh je igralo osemkrat in premagalo le Zarjo ter remiziralo proti Radio Soundu, zgubilo pa proti CGS, Op. Supercaffè, Fortitudu, Campi Elisiju, Libertasu in Opicini. Zbralo je 3 točke, dalo 6, prejelo pa 17 golov. Skupni obračun Primorja znaša torej 7 osvojenih točk, 9 danih in kar 25 prejetih golov.
V vrstah Primorja so zabeležili samo izključitev Štoke (O. Supercaffè), isti nogometaš je zakrivil edini avtogol proti Campi Elisiju. Eno 11 metro v-ko je uspešno izvedel Samese proti Libertasu, medtem ko je Primorje imelo proti kar tri 11-metrovke (Op. Su percaffè, Opicina, Vermegliano). Pro-sečani pa so zadetek dosegli iz avtogola Naldija (Stock).
Trener Stulle je do sedaj poslal na igrišče kar 23 nogometašev, od katerih so kar trije igrali vse tekme.
15 odigranih tekem Micor, Samese (1) in Pugliese; 13 Antoni (2), 12 Ca-striotta (2) in W. Husu, 11 Štoka, Di Benedetto, W. Pertot (1) in Chizzo; 9 Bortolotti ; 8 L. Caharija, Lenarduzzi in Rustja; 6 P. Milič; 5 Roiaz (1); 4 Olivieri; 3 S. Husu in Boscolo (1); 2 V. Pertot; 1 Sardoč, Celca in Tavčar.
ZARJA
Bazovci so z 19 točkami na 4. mestu (lani so z 12 točkami bili na 11. mestu). V Bazovici je Zarja igrala sedemkrat. Premagala je Campi Elisi, Stock in Giarizzole, remizirala z Li-bertasom in Domiom, zgubila pa proti Radio Soundu in Primorju. Doma je torej Zarja zbrala 8 točk, dala 8, prejela pa 6 golov. V osmih nastopih v gosteh je premagala Zaule, Aurisino, Fortitudo in Kras, remizirala proti Opicini, Vermeglianu in Op. Super-caffè, zgubila pa le proti CGS. V gosteh je torej Zarja zbrala 11 točk, dala 12, prejela pa 6 golov. Skupno je Zarja osvojila 19 točk, dala 20, prejela pa 12 golov.
Pri Zarji smo zabeležili samo izključitev I. Grgiča (Vermegliano), Bazovci so imeli na razpolago 11-metrovko, katero je uspešno izvedel Sossi proti Campi Elisiju.
Trener Vojko Križmančič, ki tudi igra, je doslej poslal na igrišče le 16 nogometašev, od katerih je le Bon igral vse tekme.
15 odigranih tekem Bon; 14 Pozzer, Tognetti (1), Križmančič in E. Fonda (11); 13 Bencich, D. Fonda, Sossi (2), Ražem (1) in Udovicich (2); 12 Franco in Perosa (1); 10 I. Grgič; 4 D. Marc in Bessi (2); 1 Racman.
Pripravil: BRUNO RUPEL
SK Kras
vabi člane in prijatelje danes, 27. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu na 20. redni občni zbor.
SK Devin
priredi v nedeljo, 29. januarja, smučarski izlet na Trbiž. Odhodi avtobusov iz Bazovice ob 6. uri ter iz Saleža (Bajta) ob 6.10. Dnevne karte 10 tisoč lir. Informacije: Bruno Škprk (200236) in Lucijan Sosič (208551).
SD Mladina smučarski odsek
organizira avtobusni izlet na Matajur v nedeljo, 5. februarja, ob zamejskem prvenstvu. Vpisovanje tekmovalcev zapade 2. februarja. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu vsak dan. Odhod avtobusa z Opčin, ob 6.15 in iz Križa ob 6.30.
TRK Sirena
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsako soboto od 15. do 16. ure.
ZSŠDI
obvešča, da v torek, 31. t.m., odpade plavalni tečaj v Lipici. Tečaj bo zopet v torek, 7. februarja 1984.
SD Polet
vabi člane na izredni in redni občni zbor, ki bosta v ponedeljek, 30. januarja 1984, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Izredni občni zbor bo v prvem sklicanju ob 19.30, v drugem ob 20. uri, redni občni zbor pa bo ob 20.30. Vse člane vabimo, da se občnih zborov polnoštevilno udeležijo.
| < # |
Naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
s	H
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA B
Z zmago v četrtem kolu je Naš prapor utrdil svoj položaj na vrhu lestvice. V zadnjih dveh za vrtljajih pa je ugodno presenetila tudi goriška Oympia, ki se je tako vključila v boj za napredovanje. Delno pa je razočaral Val, od katerega je bilo pričakovati več.
IZIDI
Naš prapor - Mossa 3:1; Val - O-lympia 1:3; Olympia - Libertas Captava 3:0; Naš prapor - Libertas Gorica 3:0.
LESTVICA
Naš prapor 8; Olympia 4; Val in Libertas Capriva 2; Mossa, Lucinico in Libertas GO 0.
PRIHODNJE KOLO
Lucinico - Val (jutri ob 18. uri v Ločniku).
1, ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
Sovodnje — Dom Agorest 3:0 (15:11, 15:7, 15:9)
DOM AGOREST: Orel, Roner, Za-vadlal, Mulič, Plet, Kocjančič, E. in S. Humar, Primožič, Kojanec in De-grassi.
SOVODNJE: A. in L. Vižintin, Leo-presti I. in IL, Gian, Lovisutti, I. in C. Cotič, A. in M. Pete jan.
Tudi v povratnem derbiju je žela uspeh šesterka Sovodenj, ki je le v treh setih odpravila goriški Dom A-gorest.
Z novima točkama so Sovodenjke u-trdile svoj položaj na vrhu lestvice; domovke pa bodo v naslednjih nastopih s požrtvovalno igro morale težiti k pridobivanju potrebnih igralnih izkušenj.
IZIDI
Libertas Krmin - Soča 3:1; Intrepila Mariano - Soča 3:0; Libertas Krmin -Sovodnje 1:3.
LESTVICA
Sovodnje 6; Intrepida Mariano 4, Libertas Krmin 2; Dom Agorest ir Soča 0.
DEČKI
Le Olympia se še poteguje za vrh lestvice, štandreški Val si je z zmago v derbiju nekoliko opomogel, igralci Našega prapor ja pa nizajo poraz za porazom.
IZIDI
Libertas GO - Naš prapor 3:0; Ital-cantieri - Tomana 3:1; Naš prapor -Val 0:3.
LESTVICA
Ita’cantieri 14; Olympia 8; Libertas GO 6; Tomana in Val 4; Lucinico 2; Naš prapor 0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas GO - Olympia (jutri ob 17.30 v Gorici); Olympia - Lucinico (31. januarja ob 19.30 v Gorici).
DEKLICE
Še vedno vodi Canon iz Tržiča, čeprav je zaradi številnih preložitev lestvica nepopana. Sovodenjke so še na prej predzadnje.
IZIDI
Grado - Pieris 2:3; Italcantieri -Volley Canon 0:3; Sovodnje - Krmin 2:3; Libertas GO - Italcantieri 3:0.
LESTVICA
Volley Canon Tržič 16; Libertas Krmin 12; Corridoni in Libertas GO .10; Pieris 6; Sovodnje 4; Giudo 0.
PRIHODNJE KOLO
Ita’cantieri - Sovodnje (jutri ob 15.30 v Tržiču).
NA TRŽAŠKEM
1, MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A
V	tej skupini zastopa slovensko odbojko Sloga, ki je v prvem kolu premagala mlado šesterico Rozzola. Ker se je ASPAV nastopu odpovedal, ko je bil razpored že sestavljen, bosta v vsakem kolu počivali dve ekipi.
IZIDA 1. KOLA
Sloga - Rozzol 3:0; VIS - Nuova Pallavolo TS 3:0.
LESTVICA
Sloga in VIS 2; Rozzol, Nuova Pali. TS, In ter in Volley 80 Duke 0.
V	prihodnjem kolu bo Sloga počivala.
SKUPINA B
Borovci so bili v prvem kolu pro-
sti, tako bomo kaj več o njihovih možnostih v tem prvenstvu zvedeli šele čez teden dni. Vsekakor gre za precej mlado ekipo, ki naj bi si v glavnem nabirala dragocene izkušnje za prihodnjo sezono.
IZIDI 1. KOLA
Pali. Sistiana - S. Sergio 0:3; VM -Gretta 0:3; Ferr. Opicina - Radio Telex 3:0.
LESTVICA
S. Sergio, Gretta in Ferr. Opicina 2; Bor, Pali. Sistiana, VM in Radio Telex 0.
PRIHODNJE KOLO
Radio Telex - Bor (jutri ob 20.30 v Trstu, šola Galilei).
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Naši dve ekipi sta starta"! različno. Sokol je v gosteh dosegel spodbudno zmago, Kontovelke pa so morale poražene z igrišča, saj so se pomerile z enim od favoritov aa prestop v D ligo.
IZIDI 1. KOLA
Club Altura - Kontovel 3:1; Cortina Sport B - Sokol 2:3; S. Sergio - CUS 3:1; Cortina Sport A - Le Volpi 3:0.
LESTVICA
Cortina Sport A, Club Altura, . Sergio in Sokol 2; Cortina Sport B, Kontovel, CUS in Le Volpi 0.
PRIHODNJE KOLO
Sokol - Club Altura (jutri ob 17.00 v Nabrežini); Kontovel - Cortina Sport A (29. januarja ob 11.30 na Proseku).
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250,00, letno 2 500.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
dnevnik
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	-A ZTT	^,an ',allianske
in tiska ^ Trst	|[| SR zveze časopisnih
založnikov FIEG
V zadnjem mestecu je bilo že 35 atentatov
Napetost na Korziki ob vsakdanjih demonstracijah in bombnih atentatih
PARIZ — Korziški krajevni dejavniki opozarjajo na čedalje naraščajočo napetost, ki je v zadnjem mesecu, poleg številnih groženj in demonstracij povzročila tudi 35 bombnih atentatov. Med najbolj zaskrbljujočimi pojavi so tudi demonstracije avtonomistov, do katerih je prišlo na pogrebu Etienna Cardi ja, ki je bil ob življenje, medtem ko je pripravljal di-namitni atentat. Posledica vzdušja napetosti in nasilja je bil tudi odhod
dveh francoskih učiteljev s Korzike po vrsti groženj, ki sta jih bila deležna.
Med prvimi, ki so opozorili na naraščanje napetosti in nasilja so bili pripadniki avtonomističnega gibanja, ki se združujejo v »zvezi korziškega ljudstva«. Slednji obtožujejo ilegalno korziško osvobodilno fronto, ki da je prvi krivec nasilja, istočasno pa obtožujejo tudi konservativce posameznih klanov, ki se v političnih krogih
Ribolov na ledu
Južni Korejci se velikokrat kratkočasijo s tem, da zvrtajo luknjo v ledu in čakajo na nbe...	(Telefoto AP)
sklicujejo predvsem na stališča levičarskega radikalnega senatorja Fran-coisa Giacobbija ter neogolističnega poslanca Jean-Paula Rocca Serra. Avtonomisti trdijo, da ima samo država na razpolago sredstva za boj proti nasilju, obenem pa obtožujejo osrednjo oblast, da ni nikoli začela izvajati posebnega statuta, ki ga ima Korzika in da je zato krajevna vlada izgubila na ugledu.
Avtonomisti trdijo, da je edina rešitev korziškega vprašanja možna v institucionalnem priznanju korziškega ljudstva in v avtonomiji znotraj republike. To pa pomeni zagotoviti dejanski družbeni in gospodarski razvoj, kot so socialistični disidenti zahtevali že spomladi 1981 med volilno kampanjo.
Odločno proti tem stališčem pa je politična organizacija, ki se zavzema za »francosko in republikansko Korziko«, in ki tudi obsoja nasilje, ki ga izvaja »peščica pustolovcev«. Kljub spravljivim stališčem pa je bilo na prvi javni manifestaciji te organizacije, sredi tega meseca, slišati vrsto zelo ostrih in pristranskih posegov. V koržiških krogih trdijo, da imata že omenjena Giacobbi in Rocca Serra odločilno besedo pri izbirah njenih političnih stališč. V prejšnjih dneh je tudi komunistični sindikat CGT organiziral demonstracijo proti nasilju, ki so se je udeležile tudi levičarske stranke, medtem ko so pripadniki Zveze za francosko in repu blikansko Korziko sledili demonstraciji le od daleč.
Konj z naočniki
Great Fortune je avstralski dirkalni konj, star devet let. Pravzaprav — svoji leta le težko prenaša, saj si mora natikati naočnike, da lahko na dirkah vidi kjc * ciU	(Telefoto AP)
Velik preplah pred izbruhom vulkana
SYDNEY — Na otoku New Bri-tain v Novi Gvineji iz dneva v dan pričakujejo vulkansko erupcijo ogromnih dimenzij in intenzivnosti. Strokovnjaki pravijo, naj bi do izbruha prišlo v teku treh mesecev.
Avstralsko obrambno ministrstvo je že za božič pripravilo načrt za evakuacijo 20 tisoč prebivalcev otoka, ki že čakajo v vrstah, da bi zapustili svoj rodni kraj.
Banke namreč ne dajejo več posojil, zavarovalnice ne zavarujejo, nihče nič ne kupuje, šole so zaprte, mesto Rabaul je mrtvo. Edini, ki služi mastne denarce je špediter, h kateremu se ljudje zatekajo, da bi odposlali na varno pohištvo...
Kakšne so razvojne možnosti lokalnih dnevnikov?
RIM — Naklada italijanskih lokalnih dnevnikov doseže okoli en milijon izvodov na dan. Samo listi, ki se tiskajo v severni in srednji Italiji imajo možnost, da svojo naklado povečajo na dva milijona. S tem podatkom Italija daleč zaostaja za Francijo, kjer so z naklado 10 milijonov izvodov pravi pravcati imperij. Še večjo težo imajo lokalni dnevniki v ZDA. Njihovi prihodki v višini 80 odstotkov prihajajo od reklame in samo 20 odstotkov od prodaje listov.
Znano.je, da se v Italiji dnevniki slabo berejo. Pred leti so vzrok za ta nezavidljivi primat našli v dejstvu, da so italijanski dnevniki pričeli izhajati v času zelo razširjene nepismenosti. Takrat je nastala tako imenovana tretja stran, ki je hotela ustreči maloštevilnim branja željnim državljanom. Revije so zagledale luč sveta, ko je bila pismenost večja, toda kaj, ko sta se pojavila najprej radio, potem pa še TV, ki sta na eter priklenila potencialne bralce.
Zaradi pomanjkanja tradicije, konkurence revij in radiotelevizije se danes v Italiji na dan proda
samo 5 milijonov dnevnih izvodov. Za primer naj navedemo Japonsko, ki jih proda 67 milijonov, odnosno 1.27 na osebo. Tudi v Italiji so razlike med Severom in Jugom. V Bazilikati, denimo, prodajo po 27 izvodov na 1.000 prebivalcev, podatek, ki bi bil primeren za osrčje Afrike.
Te podatke objavlja časnikar Vittorio Bruno v svoji anketi o položaju lokalnih dnevnikov z naslovom P0 človeški meri.
Po časnikarjevi sodbi je samo v severni Italiji mogoče doseči dva milijona izvodov na dan. Toda pod pogojem, da bo iz tiskarne prišel boljši proizvod, da bolje izkoristijo posodobljeno tehnologijo, da se časopisi drugače dostavljajo bralcem kot doslej in da prihodki od gospodarske propagande postanejo izdatnejši.
Raziskava je pokazala, da so skoraj vsi krajevni dnevniki že uvedli sodobno tehnologijo. Po besedah Giovannija Giovanninija, predsednika federacije izdajateljev dnevnikov so založniške hiše v to vložile 250 milijard lir. Tiskarne so sicer res postale sodobnejše, proračunski primanjkljaj teh
založb pa se s tem ni zmanjšal. Hude pretrese italijanskega tiska v zadnjih letih so lokalni listi dobro prebredli in imajo dovolj moči in zdravja, da se uspešno spopadejo z drugimi mediji in se pri tem predvsem zanašajo na naraščajočo bral-nost posebno na podeželju.
Krajevni dnevniki bodo radiotelevizijskim medijem in oddajam, ki jih napovedujejo prek satelitov, uspešno konkurirali, če bodo med seboj sodelovali: skupno bodo morali sestavljati priloge, rubrike, ustvariti nov tip časnika in bralcu ponuditi zanimivosti, po katerih vedno bolj hlastajo. Seveda, vse to po dosegljivih cenah.
Perspektivo imajo listi, ki zabeležijo drobne vesti o športu, majhnem dogajanju, o mestnem prometu in življenjskih stroških, ki objavijo kakšno sliko mestnega kotička posneto prejšnji dan itd-Vse to je objavljivo tudi na prvi strani.
Položaj je časnikar Bruno zbral na podlagi odgovorov, ki jih je prejel od lokalnih dnevnikov, med katerimi so bili tudi takšni, kot, denimo Gazzetta di Parma, ki izhaja že 250 let.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
Prozorna piramida bo »krasila« Louvre
PARIZ — V bližnji prihodnosti bodo najbrž postavili na dvorišče tf&' menite palače Louvre (kjer je tudi svetovno znani muzej) orjaško piramid0, iz prozornega stekla, ob njej pa bodo še tri podobne piramidice. To vso) predvideva projekt ameriškega arhitekta kitajskega porekla, ki mora po na' logu francoske vlade predložiti načrt za nov »videz« stavbe.
Prav jutri bodo predstavili Mitterrandu maketo. Piramida bo im°la obseg tridesetih metrov, visoka pa bo dvajset metrov. Ostale značilnosti: m0' numentalen vhod s premičnimi stopnicami, ki bodo vodile v posebno balo-od koder bo vstop v znameniti muzej, ki ga bodo še dodatno razširili, talc0n da bo imel na razpolago kar 30 tisoč kvadratnih metrov več. Tu bo proštom za amfiteater, knjižnico, konferenčne sobe in restavracijo, kar bo gotovo povečalo obisk, ki danes šteje že preko 3 milijone obiskovalcev na
Arhitektov načrt predvideva med drugim tudi ogromno podzemno PaT^ rišče in dodatne nove prehode na površini. Resnici na ljubo pa je treba P°’ vedati, da je načrt že vzbudil nekaj polemik in nezadovoljstvo, predvse«j kar zadeva piramido. Sam arhitekt pa je dejal, da je sedaj dvorišče Louvm brez osebnosti, katero bo pridobil prav s svetlobnimi efekti prozorne ste^° ne piramide.
Dvanajst let za telefon
MOSKVA — V Sovjetski zvezi je treba tudi do dvanajst let čakati, da napeljejo telefon v stanovanje ali hišo zasebnika. Te podatke objavlja >i>. vjetskaja Rosija«, ki se zaustavlja predvsem ob primeru Astrahana (p0'01' li jonskega mesta ob Kaspiškem morju), kjer preko 45 tisoč ljudi čaka n telefon.
Telefon so izumili 70 let pred televizijo, polemično ugotavlja mosk°^ ski dnevnik, a v Sovjetski zvezi kaže, da se je širil mnogo počasneje 0 malega ekrana.