Poštnina je plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 Dl«.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 6, četrtletno Din 18, polletno Din 36, celoletno Din 72; za inozemstvo Din 72 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
SOCIALIST
lo Socialistične stranke Ju*‘ j na-^ros
Štev. 54.
Glasilo Socialistične stranke Ju«
V Ljubljani, dne 31. decembra 1925.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska a štev. 2, pritličje.
li ce j • ro&7e:’ •
'Jll. teto.
Po strankinem zboru.
V nedeljo, 20. decembra 1925 se jo vršil v Celju pokrajinski zbor SSJ. -S ponosom in radostjo lahko rečemo:	pokrajinski zbor SSJ je
pokazal in dokazal, da stopa stranka znova na pot resnega dela in nastopa znova pot napredka. Na kongresu ni bilo več mesta za prerekanja, za razkrajajoče tendence v socijalističnih vrstah in resnemu delu, rosnim razmotrivanjem so posvetili sodrugi-delegati svoj dragoceni in pičlo odmerjeni čas.
Že v soboto je pričelo s predpripravami in posvetovanji pokrajinsko načelstvo. Ob pregledu poslovanja in delovanja v tekočem letu je bila pač vsem skupna zavest: drugačne uspehe bi lahko dosegel socialistični pokret, če ne bi razdvojenost delavskih vrst in socialističnih organizacij omogočila najstrašnejši reakciji v državi popolnega razmaha.
Vladajoči reakciji je zato veljal tudi prvi protest pokrajinskega zbora. In tej reakciji je napovedal pokrajinski zbor najbrezobzirnejši boj. SiSJ bo vodilna sila v boju proti vladajoči reakciji.
Pokrajinski zbor je dalje obravnaval vsa pereča gospodarska, politična in socialna vprašanja. S strokovnjaško izdelanim referatom jo uvedel s. Viktor Grčar razpravo o agrarnem programu naše stranke. V «trari'ki je zmagalo načelo, da je treba čim preje upostaviti tudi v vrstah kmečkega delavstva in v vrstah malih kmetov socialistične organizacije. Da ponese stranka socialistično misel tudi na deželo in pritegne v socialistično fronto tudi kmečki proletarijat, to nalogo je prevzel nase zadnji strankini zbor.
Prav tako važno in temeljito je razpravljal kongres o samoupravi ljudstva. Po referatu s. dr. Celestina Jelenca je bilo kaj lahko, da je
pokrajinski zbor našel tudi v tem pravcu pravo smer in sprejel resolucijo, ki jasno začrtava strankino taktiko v pogledu oblastnih in srez-kih samouprav.
'Samo ob sebi se razume, da pokrajinski zbor ni mogel prezreti socialno političnih ustanov in splošnega stanja socialne politike ,v državi. In, zato se je kongres obširno bavil s socialnim zavarovanjem, pasivnostjo bolniškega zavarovanja in za prvo zahtevo si je postavil takojšnjo izvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja.
Na drugem mestu prinašamo resolucijo, ki jo je sprejel pokrajinski zbor glede bodoče strankine taktike. Dobro se je zavedal zbor, da se odslej stranka ne sme več cepiti lin drobiti na taktičnih vprašanjih. Zato mora biti jasna in določna strankina taktična linija in izvoljenega načelstva naloga je, da po tej resoluciji uravna svojo taktiko.
Že gori naštete razprave pričajo, da pomeni zadnji pokrajinski zbor važen'mejnik v našem socialističnem pokretu. iSedaj velja le, da bodo postale vse besede meso in krd, pa bo prihodnji pokrajinski zbor lahko ugotovil: stranka je delala, se uveljavljala, napredovala in socialistična nrisel je zmagovala.
Pxeko vseh nergačev in vseh razbijačev stopa stranka zdrava in čvrsta v fronto boja, v fronto onih, ki hočejo zmage socialistične misli in zmage socializma. Medsebojna blatenja in medsebojna prerekanja pa prepušča stranka onim, ki jim je tuja socialistična miisel in tuja zmaga delavskega razreda. S parolo razrednega boja bo pridobivala stranka, to je najlepše spoznanje, ki ga je znova utrdil pokrajinski zbor.
Delavska Politika".
Na drugem mestu prinašamo oglas Konzorcija »Delavske Politike«, ki vabi delavce, da ta nov delavski dnevnik naroče, ga čitajo, širijo in vanj dopisujejo.
Ker oglas sam popolnoma točno oriše potrebo delavskega, v socialistično razrednem duhu pisanega dnevnika v Sloveniji, nam topo-gledno pač ni treba dostaviti nobene besede. Zamoremo samo tudi mi najtoplejše priporočiti, da bodi vsak član naše stranke naročnik novega dnevnika in agitator zanj. Če hoče delavstvo, da bo njegov glas čula široka javnost, mora imeti svoj dnevnik in za tem dnevnikom mora stati celokupno razredno delavstvo v (Sloveniji.
Ce smo se kljub temu odločili, da napišemo ob rojstvu »Delavske Politike« še posebej nekaj vrstic, nas vodijo k temu sledeči razlogi:
»Delavska Politika« bo sicer socialistično pisan dnevnik, ne bo pa glasilo Socialistične stranke Jugoslavije, kajti strankino glasilo za 'Slovenijo ostaneta še za naprej; »iSo-cialist« in »Volkstimme«. Tako je tudi prav in potrebno. Ce kljub temu podpiramo z vso silo »Delavsko Politiko«, je to samo znamenje zaupanja v pravilnost našega političnega gledanja. Mi se zavedamo, da ne more nobena sila delavskega političnega gledanja usmeriti v drug pravec, kakor sta program in tak-
svobodnega razgovora ne bojimo, mi vemo, da ni nobena delavska stranka radi sebe same na svetu, ampak radi delavstva: Zato se delavskega gibanja, pa naj še tako vre, ne bojimo, kajti vemo, da se bo iz tega kaosa izkristaliziralo konečno zdravo socialistično gibanje, v katerem bo mesta za vse, ki se razredno zavedajo in ki so dobre volje.
Vemo tudi, da bo mnogo prigovorov k dnevniku, češ, izdaja ga ta in ta. Povedati moramo, da lista ne izdaja ena posamezna oseba in povedati moramo tudi, da ni nobena posamezna oseba dala niti ficka za »Delavsko Politiko«. Delavske organizacije so one, ki so žrtvovale za list in delavstvo ima pravico od svojih organizacij zahtevati, da jim nudijo za delavski denar to, kar delavstvo najnujneše rabi in to je danes dnevnik. Delavske organizacije pa bodo tudi vršile kontrolo nad pisavo lista, v čemur je naj-jačja garancija za to, da bo list zastopal le delavske interese.
Kadar naročate in čitate meščanske liste (»Jutro«, »(Slovenec«
i.	dr.), ki so v tisočih izvodov razširjeni med delavci: ali se kdaj p raža te, kdo piše in izdaja te liste?
Pni teh listih si stavi ja j te taka -vprašanja in se zavedajte, da jih izdajajo Vaši razredni nasprotniki! Vi nimate na pisavo teh listov najmanjšega vpliva, pri »Delavski Politiki« pa ima vsak delavec možnost in celo dolžnost, da potom svoje organizacije kontrolira pisavo svojega dnevnika!
Upamo in zahtevamo, da bo »Delavska Politika« svojo težko nalogo v polni meri izpolnila in postala najjačja obramba delavcem proti napadom meščanskih strank. Ce bo »Delavska Politika« to svojo nalogo izpolnjevala vestno in dobro, nas bo vedno našla ob svoji strani! #
Uprava »Delavske Politike« bo pošiljala nekaj časa vsem naročnikom »(Socialista« »Delavsko Politiko« na ogled. Ker bo izhajal poslej »Socialist« samo enkrat mesečno, poživljamo vse naročnike »Socialista«, da naroče takoj »Delavsko Politiko«, bodisi po pošti ali pa pri kolporterju. »Delavska Politika« stane mesečno: v Ljubljani z dostavljanjem na dom Din 20, izven Ljubljane po pošti Din 22, posamezna številka Din 1.25.
Pozdravljen^ sodrugi v Šoštanju.
tika SSJ. Zato se sicer neodvisnega, toda v socialistično-razrednem duhu pisanega lista ne bojimo, ampak ga pozdravljamo. Neodvisen list, ki ni glasilo kake stranke, ima možnost in celo dolžnost, da zavzame svoje objektivno stališče na-pram vsem pojavom javnega življenja, on zamore v krog svojih čita-teljev in naročnikov pritegniti tudi ono delavstvo, ki danes, iz kakršnegakoli razloga, še ni v vrstah iSlSJ, neodvisen delavski list zamore tudi lažje odpreti svoje predale diskusijam, ki se jih udeleže somišljeniki raznih delavsko-razrednih struj v 'Sloveniji. Tak list pa nujno rabimo, da se razbiti drobci zopet najdejo in vidijo, da razlike v njihovem gledanju vendar niso tako velike, da bi onemogočale skupno delo in skupno akcijo, ki naj bosta predhodnica duševnega in organizacijskega edinstva delavstva na Slovenskem.
Da se bodo vse te danes razbite in razdvojene sile znašle enkrat na skupni poti, o tem ne dvomimo, k temu naj pripomore ravno dnevnik. Da bo pa ta pot socialistična, o tem pa tudi ne dvomimo, ker smo prepričani, da je edino možna razredna delavska politika ona, ki gre po socialistični poti.
Mi nismo nikaki nestrpneži ali sektaši, ki bi se ograj ali s kitajskim zidom, mi se življenja, boja,
Poslali ste nam zapisnik skupne seje odborov obeli socijalističnih skupin, ki se je vršila dne 12. decembra 1925.
Odkrito rečeno: z veseljem smo prebrali sklepe skupne seje in v ravnanje in v vednost vsem sodru-gom objavljamo podani zapisnik.
Pred objavo pa moramo pribiti par stvari:	razdvojeni	ste bili; v
dveh organizacijah ste živeli. Vendar pa iste ostali zvesti socialistič-, ni misli, zvesti socializmu. Vas niso uklonili, Vas niso prestrašili težki dnevi, ki jih je preživljal v zadnjih letih socijalistični pokret v Sloveniji. To bodi v izpodbudo vsem ostalim sodrugom in Šoštanj-ski sodrugi so lahko za vzor celi Sloveniji.
O seji, ki se je vršila, so sestavili šoštanjski sodrugi nastopni
zapisnik
skupne seje odborov obeh socijalističnih skupin v Šoštanju, ki se je vršila dne 12. dec. 1925 ob 18. uri.
Sejo otvori sodr. A. Božič, v predsedstvo pa sta izvoljena na predlog sodr. Arzenšeka ss. Jesenšek in Štraus.
Kot predmet, razprave predlaga s. Štraus sledeči dnevni red:
1. Poročilo načelnikov, tajnikov in blagajnikov.
2. Predlogi in sklepi k združitvi obeh skupin v SSJ.
3. iSiučajnosti.
Ad. 1. iSodr. Jesenšek kot načelnik bivše Naprejeve skupine poroča, da se je razbila stranka v dve skupini vsled nekaterih načelnih vprašanj, predvsem pa vsled neenotnega plačevanja progresivnega davka. Ob prihodu s. Štrausa v Šoštanj se je bilo načelno sklenilo, da :se obe organizaciji združita v eno soc. stranko iSPJ. Ta sklep je objavil (Socialist, ni ga pa hotel priobčiti Naprej, kar nam je dalo povod, da smo še bolj izgubili zaupanje v načelo javnosti Naprejeve .skupine. Mi se med seboj nismo nikdar prepirali, zato je združitev
tem lažja. Naš odbor je to sklenil in vam sporočil in uri smo pripravljeni izročiti skupni organizaciji ,ves naš inventar in gotovino.
Isto poudarja tudi s. Arzenšek z naglasom, da smo bili razdvojeni le zato, ker so bili sprti vodilni organi, naša organizacija je sedaj razpuščena in smo za združitev. ,S. Rožič odobrava izjave obeh govornikov ter poudarja, da je bilo naše stališče vedno za združitev.
Tajnika ss. Ferderer in Szal>o poročata, da sta pripravila vse za • medsebojno predajo odnosno prevzem tajniških poslov, arhiva in spisov.
S.	Arzenšek, blagajnik Naprejeve skupine poroča, da ima v 'blagajni Din 616.83 gotovine. Predlaga, da se izvolita dva člana, ki bosta pregledala dohodke in izdatke .s prilogami blagajnikov obeh sku-pin.
'S. Bolha poroča, da ima v blagajni in naloženo v konzumnem društvu gotovine Din 386.18. Nato se izvolita za pregled blagajniških knjig ss. K orade j in Štraus. Po pregledu, ki se je v navzočnosti vseh takoj izvršil, poročata, da sta našla vse v popolnem redu.
. S. Arzenšek stavi kot pogoj k združitvi predlog, da se priznajo članom Naprejeve skupine, ki so redno plačevali prispevke vse pravice starih članov, ako plačajo članske prispevke za januar 1926.
Predlog se sprejme soglasno. Istotako se enoglasno potrdi predlog za sprejem vseh članov skupine v SP J. Na predlog s. Koradeja ostanejo funkcijonarji stranke isti kot so bili, novi se naj izvolijo na .občnem zboru, ki se naj vrši, dne ,6. jan. 1926 ob 9. uri v hotelu »Jugoslavija«.	v
;S. Štraus stavi za občni zbor sledeči dnevni red:
1. Poročilo odbora; a) načelnika, h) tajnika, c) blagajnika, (d) revizorjev.
2. Čitanje zapisnika seje združitve obeh soc. skupin.
3. Volitev odboru.
4. Organizacija in tisk.
5. Slučajnosti.
Ad. 3. Prireditev Silvestrovega
večera se prepusti kulturni organizaciji Svobodi v krogu z vsemi organizacijami. Ob 21. uri zaključi predsednik sejo.
Brez trinajste plače.
V zadnjih letih se je ustanovil v pogledu plačevanja zasebnih nameščencev sledeči sistem:	poleg
rednih mesečnih prejemkov so dobivali zasebni nameščenci za božične praznike tudi posebno nagrado, ki je odgovarjala običajno enomesečni plači. Ta način se ji' tekom let tako ustalil, da je postala tudi trinajsta plača del rednih prejemkov. Še več. Zasebni nameščenec je tekom časa popustil na redni mesečni plači, računajoč, da mu trinajsta plača izravna na prejemkih ono, kar tekom leta premalo prejema na plači.
Trinajsto plačo je zasebni nameščenec tekom leta prihranil, s tem, da je prejemal celo leto manjšo plačo, kakor pa bi mu pritikala. Edino napako pa ji' žal napravil zasebni nameščenec:	svoje trinajste plače
običajno ni pogodbeno, pismeno ustanovil in verujoč delodajalčevi poštenosti pustil to vprašanje nerešeno. Dejanski si je trinajsto plačo sam prihranil, pravno pa je to pravico le redko ugotovil.
ITa vera v delodajalčevo žene-rozhost in dobrotljivost pa .se je letos nad zasebnimi nameščenci kruto in bridko maščevala.
Za letošnje božične praznike so lahko videli tudi zasebni nameščenci, kako dobrotljivi in. zas. nameščencem naklonjeni so g. čestiti delodajalci.
Dogovorjeni, so ukinili ,za božične praznike skoro vsem zasebnim nameščencem trinajste plače. Tako so delodajalci izvedli ponovno redukcijo plač zasebnih nameščencev.
Najhujšim preganjanjem so izročeni zasebni nameščenci. Brezposelnost je v vrstah zasebnih nameščencev največja. Zato so se delodajalci poslužili ugodne prilike in že tekom leta izVedli skoro breziz-jemno v vseh podjetjih in obratih redukcijo mesečnih plač. Ogabnih
sredstev so se poslužili in se še poslužujejo. Vsakdanje je, da jemljejo delodajalci moške in ženske moči brezplačno na poizkušnjo, pa jih po par mesecih zopet o d sit) ve, potem pa dobe druge in nove volonterje.
Ker pa lahko dobi delodajalec zasebnega nameščenca zastonj v službo, kaj čuda, če potem reducira plače, že zaposlenim ljudem. —
Dvakrat grda je zato ukinitev božičnice. Vsaj je to božičnico zasebni nameščenec krvavo in pošteno zaslužil. Poleg redukcije mesečnih plač pa je sedaj odvzeta, zasebnim nameščencem tudi božičnica. —
Minuli so že davno časi, ko si je lahko zasebni nameščenec z božičnico privoščil razvedrilo in zabavo. Za najnujnejše istvari potrebuje sedaj zasebni nameščenec trinajsto plačo. Da bi kupil otroku gorkega perila, ženi nove čevlje, zato potrebuje zasebni nameščenec trinajsto plačo. In ne za zabavo, ne za razvedrilo!
Pribiti moramo, da se je postavil na čelo onih, ki so odvzeli nameščencem trinajsto plačo, ravno ljubljanski mestni magistrat. Dasi nihče ne trdi, da so plače magistratoih uslužbencev, mestnih profesijoni-stov in paznikov dohodarstvenega urada take, da si more z rednimi prejemki oskrbeti najpotrebnejše za preživljanje.
Povedati moramo, da mi ne zastopamo miloščinarjev. Mi ne prosimo nagrad. Zasebni nameščenec upravičeno zahteva zahtevam, delu in potrebam odgovarjajoče plače kot plačilo za težko in odgovarno delo.
Naj ta izkušnja rodi v vrstah zasebnih nameščencev spoznanje, da delodajalci grdo in kruto izrabljajo njihovo zaupljivost. Na mesto nagrad mora stopiti plačilo za težko in odgovorno delo.
Iz stranke.
Pokrajinsko načelstvo je imelo dne 27. t. m. svojo prvo sejo v Ljubljani.
Na seji so bili sprejeti važni sklepi, ki se nanašajo na organizacijo stranke, članske prispevke in »'Socialista«.	I	I
1. V smislu pooblastila strankinega kongresa je načelstvo sklenilo priporočati krajevnim organizacijam, da izvedejo svojo organizacijo po navodilih, ki jih vsebuje predlog celjske krajevne organizacije, ki ga prinašamo na drugem mestu. Tozadevno razpošlje pokrajinsko tajništvo še posebno okrožnico.
2. V smislu istega pooblastila se zviša najnižji meseni članski prispevek na 5 Din. Od 1. jan. 1926 morajo torej kraj. organizacije pobrati od vsakega člana mesečno mesto prispevka po Din 2.50 prispevek po Din 5 in ga obračunati tajništvu. Tozadevna navodila izidejo v posebni okrožnici. Prispevek po 2.50 Din plačujejo odslej le rodbinski člani onih »odrugov (sodružic), kjer je iz ene .skupaj stanujoče rodbine organiziranih več članov. V tem slučaju plačuje glavar rodbine 5 dinarjev, ostali člani pa Din >2.50 mesečnega prispevka. Višina ostalih prispevkov i(10, 20, 30 Din in več) ostane neizpremenjena.
3. Najnižji mesečni prispevek je sklenilo načelstvo stranke zato zvišati, da bo zamoglo ugoditi želji članstva, da dobi vsak član strankino glasilo »Socialist« enkrat mesečno brezplačno, tako, da bo vsak organizirani pristaš stranke odslej sprejemal strankino glasilo.
4. Ker začne s 1. januarjem 1926 izhajati v Ljubljani delavski dnevnik »Delavska Politika«, ki bo pisan v 'socialističnem duhu, odpade potreba, da izdaja stranka svoje glasilo vsak teden. Za to bo od 1. januarja 1926 izhajal »Socialist le en-
krat na mesec in ga bo vsak organizirani član stranke sprejemal brezplačno. Za nečlane-naročnike stane od 1. januarja 1926 naprej vs.aka številka »iSocialista« Din 3.
5. Strankinim članom in somišljenikom priporočamo, da vsi naro-če »Delavsko Politiko«.
6. Za predsednika načelstva se. izvoli s. dr. Korun, ki mu je načelstvo razun tega izreklo še posebno zaupanje in to z ozirom na neko proti njemu v zadnjem času nastalo kampanjo, potem, ko se je o ne-osnovanosti očitkov prepričalo; vodstvo tajniške pisarne pa se je poverilo še za naprej s. Andreju Svetku.
2. Sklep deželnega ali okrožnega sodišča, da mu je priznana ali odmerjena pokojnina in event. drugi pripadki. Kdor ima ta sklep poleg gori navedenega potrdila ministrstva socijalne politike, naj ga vseeno predloži.
Kdor pa nima potrdila ministrstva o reviziji specijalne komisije in ni' sklepa deželnega ali okrožnega sodišča o pokojnini, naj to sodišču navede, izkaže pa naj se z invalidskim uverenjem, vdove, sirote ali ‘ pa svojci s plačilno polo nekdanje vojaške intendence ali odrezkom nakaznice.
3. Potrdilo pristojne finančne uprave, to je Računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da mu pokojnina ni ustavljena. Kdor se zglasi sam pri računovodstvu v Šoaitpeterski vojašnici v Ljubljani, mu bodo tako potrdilo takoj izstavili. 'Sicer je pa izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov izposloval, da bo omenjeno računovodstvo uradno razposlalo taka potrdila vsem, ki jim pokojnina ni ustavljena odnosno nekaterim navedlo, zakaj je prekinjena. Oni pa, katerim je ministrstvo ustavilo pokojnino, računovodstvo ne bo izdalo ali poslalo takih potrdil. 'S tem bodo nekako obveščeni, da so predlagani potom specijalne komisije za redukcijo.
Kdor bi od onih, ki prejemajo redno pokojnino slučajno ne prejel takega potrdila do 25. januarja 1926 si ga mora poskrbeti pred 10. februarjem sam, da more prijavo še toliko' pravočasno izvršiti, da bo lahko poslal potrdilo okr. sodišču, da se je prijavil računovodstvu v svrho nadaljnega neprekinjenega nakazovanja. Računovodstvo more imeti vsa potrdila sodišč v rokah do 21. februarja 1926.
4. Potrdilo, koliko je plačal
davka za časa onesposobljenosti (pri vdovah in sirotah tudi mož in oče) in koliko ga plačuje sedaj. To potrdilo si mora priskrbeti pri davčnem uradu vsak sam. Davkarije so jih dolžne po zakonu izstaviti brez takse. Nekateri bodo event. morali iskati taka potrdila pri dveh davčnih uradih in sicer tam, kjer so bivali stalno za časa onesposob-Ijenja in tam kjer prebivajo sedaj.
Aktivni vpokojeni oficirji invalidi morajo poleg vsega gori navedenega predložiti še dekret o vpo-kojitvi.
Družinski očetje in matere ter oni, ki vzdržujejo »stariše ali svojce naj vprašajo pri prijavi, katere dokumente jim je treba še naknadno predložiti glede priznanja dodatkov.
Potrdila, fei jih izdajajo sodišča (pri prijavi, je treba brezpogojno Jiajkasnenje do 21. februarja 1926 poslati Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mirovine v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica najbolje priporočeno ali osebno. Kdor ne predloži potrdila do tega dne, se mu pokojnina prekine.
Sodišča morajo sprejemati sploh vsako prijavo. Ker ne ve nihče, kdo je predlagan za redukcijo, posebno državni nameščenci, ki ne prejemajo pokojnin in se jim ni mogla ustaviti, naj se vsak prijavi šodi-šču.
Reducirani bodo po novem zakonu šele dobili obvestila, ali je redukcija potrjena ali ne. Vsak redu-ciranec bo imel pravico 6 mesecev za obnovo postopanja.
Izvršilni odbor v Ljubljani.
je najboljša žitna kava.
Resolucija sprejeta rta pokrajinskem zboru.
Prijava vojrtili žrtev za prevedbo po novem invalidskem zakonu.
Vsi vojni invalidi, vdove iin sirote se morajo po novem invalidskem zakonu prijaviti v svrho prevedbe. Rok za prijave traja le tri mesece po sprejemu zakona in mine dne 17. februarja 1926.
Po tem roku vložene prijave se ne bodo več vpoštevale, zato naj vsak pazi, da ga ne zamudi. Prijave sprejemajo pristojna okrajna sodišča (kjer pri javljen ec sedaj stalno stanuje). Vsak kdor se prijavi mora prinesti s seboj:
1.	Potrdilo ministrstva za so-cijalno politiko, da mu je od specijalne komisije priznana pokojnina. Ker specijalno sodišče v Beogradu še dosti slučajev ni rešilo in še mnogo invalidov, vdov in sirot ni dobilo takih potrdil ministrstva za soci jalno politiko, naj vsi dotični pri prijavi pred sodiščem izjavijo, da še nimajo teh potrdil in da jih predlože kadar jih bodo dobili, bodisi tudi že po preteku roka. za prijavo, to je 17. febr. 1926.
I.
Socialistična stranka J ugosla-vije je razredna politična organizacija, koje jedro tvori delavski razred. Ona je edina zastopnica vseli telesnih in duševnih delavcev v mestu in na deželi, ki so navezani na donos lastnega dela, ter je edina realna delavska stranka.
Od vseh meščanskih in fevdalnih strank jo nepremostljivo loči njen politični, gospodarski, socijab ni in kulturni ter internacijonalni program, ki temelji na načelu razrednega boja.
Od komunistov se loči progra-matično in taktično.
Ostale grupe, ki se pojavljajo v delavskem gibanju, se ločijo od nje po svojih politično nerealnih in utopičnih programih.
Upoistaviti, razširiti, poglobiti in utrditi strankino gibanje in strankino organizacijo v smislu programa in z inicijativnim nastopanjem v vsem političnem 'in javnem življenju sploh, brez koalicij in »vezanja s kakoršnokoli politično stranko ali grupo.
Vsaik vpliv na strankino politiko, tako grupe kakor posameznikov, ki bi bil v stanu zavesti stranko >s programatično-taktične (linije in jo spraviti pod vpliv strank, grup, ali posameznikov, je izključiti.
•Stranka priznava organizato-rično neodvisnost razrednih strokovnih organizacij, smatra pa se za politično predstavnico vsega delavskega gibanja in določa svojo taktiko v politiki, delavskem gibanju in v javnem življenju sploh, le v' smislu strankinega programa, neodvisno od metod in sredstev, ki jih uporabljajo strokovne organizacije.
Delavske gospodarske organizacije so važna opora proletarskemu razrednemu boju, dokler služijo svojemu namenu in cilju, priznavajoč gospodarsko demokracijo. Izrabljanje gospodarskega vpliva, teh organizacij na kakršenkoli način,
bodisi kolektivno ali po posameznikih, v stranki ali nuprarn stranki, mora biti onemogočeno.
Proti politični in socialni reakciji, proti birokratičnemu, policijskemu in militarističnemu režimu in fašizmu naj stranka koncentrira (osredotoči) vse isvoje sile in smatra to. nalogo za svojo prvo dolžnost.
UL
Pokrajinski .strankin zbor dSSJ za Slovenijo stoji pred dejstvom, da je delavsko gibanje v Sloveniji številčno šibko, vkljub temu pa organ,izatorično do skrajnosti razcepljeno in desorganizirano.
Pokrajinski odbor ugotavlja, da je obsojeno delavsko gibanje v Sloveniji iz teh razlogov v vseh svojih panogah organizacijsko in družabno v nemoč.
Zato odobrava konferenca vsa stremljenja, ki gredo za vpostavit-vijo organizacijskega edinstva celega delavskega gibanja, ki stoji na temelju razrednega boja.
Tako edinstvo bo po njenem mnenju samo na sebi močna privlačna sila za delavstvo, ki se izgublja danes po organizacijah, ki se ne grupirajo na zbiralnicah dela, razrednega boja in stanovske skupnosti, temveč po drugih načelih. Iz teh organizacij je delavstvo treba iztrgati, ker take organizacije, ne morejo pokazati udarne sile pri reševanju vprašanj njegove gmotne eksistence in socialne povzdige, med tem ko jim je borba za nov družabni red docela onemogočen.
Zbor priznava napore strokovnih organizacij, ki so ustvarile na
SBgSSBggeSjgg
>BU0DHA<  --------------------1
piješ Buddha čaj. SM2»žiMš že na zemlji raj!
TRftOE MARS C
Prevzetnost
je preveč se zanašati na srečo zdravja misleč: »Meni se ne more ničesar zgoditi!« Nikomur še mi 'bilo ob zibelki sojeno, da ga ravno nikdar ne bodo zadele bolečine. Najmanji prepih često
zadostuje, da ise dobe občutne reuma-tične bolečine, trganje, zbadanje, zabo-bol ali nadležen nabod Previdni ljudje imajo vedno v hiši Fellerje blago-dišeči »Elsaflujd«, ki jih zavaruje zoper nemile slučaje. Tudi našim čitate-Ijem priporočamo to preizkušeno, staro dobro domače sredstvo in Ikosmetikum.
Močnejše in večjega delovanja tkot francosko žganje in je najboljše sredstvo te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 9!) Din, JU! dvojnatih ali 12 specijal-nih steklenic za 250 Din že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po po-
vizetju ali proti v naprej poslanemu denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg tor. 202, Hrvat^ iska. Elsa preparati dobijo se po vseh podružnicah .konzumnega društva za Slovenijo. Posamezna steklenica Elsa*-flujda je 10 'Din, dobi se po vseh lekarnah in sorodnih trgoivinah.
državnem strokovnem .kongresu v Beogradu z dne 10., 11., in 12. okt. t. 1. temelje za strokovno enotnost razredno zavednega delavstva.
Konferenca pooblašča novo pokrajinsko načelstvo SSJ, da vzdržuje v Centralnem delavskem svetu zvezo z nepolitičnimi, ina razrednem temelju stoječimi strokovnimi, zadružnimi in kulturnimi organizacijami v svrho skujpne obrambe delavskih interesov.
Dopisi.
Ptuj. Zopetna škoda za mestno upravo (občino) pri kopališču.
Mestno kopališče ima vsestransko smolo. Pred nekaj dnevi, to je 11. in 12. t. m. je kopališče zamrznilo in vsled tega bilo zaprto. Dne 1(5. t. m. ob 4. uri zjutraj je izbruhnil požar. Krivda leži ina upravnem vodstvu, ker se premalo briga za najprave v kopališču. Vodne cevi
so premalo zavarovane pred mrazom, drugič so pločevinaste cevi od peči in drugih takih naprav, premalo zavarovane pred deskami in žaganjem. Tako potem lahko nastane' požar. Dobro je h1, da ni bil katastrofalen.
Zanimivo je tudi, alko se kdo vpraša, kako je ,s požarom v kopališču? Eh, kaj bode led gorel. Take in podobne odgovore ise dobi. Pri tem slučaju zopet vidimo, da se
brigajo.mestni očetje za vse druge stvani, dobrobit mestne občine 'in občinskih podjetij pa jim je deveta
briga.
Gospodinje ali se zavedate svojih dolžnosti? Ali veste, da je zdravje Vašo družine v Vaših rokah? Nesnaga in umazanija sta največja sovražnika zdravja, pobijte jih uspešno le’ ako uporabljate za pranje in čiščenje samo milo »Gazela«.
Srečno in veseio
IVovo ieto 1920
želi cenjenim naročnikom in bralcem
Uredništvo in uprava.
Srečno in veselo novo leto
želi
gostilna „PRI KOLOVIUTARJU" prei škofijo
T. in M. Bizil.
Srečno in veselo novo leto
želi
kavarna VOSPERNIK, Stari trg
JAKOB in N ARIJA VOSSEPNIK.
Srečno in veselo novo leto
želi svojim odjemalcem
trgovina T. GROŠELJ, Poljanska c. 7.
Srečno in veselo novo leto
želi
gostilna pri ..NAGETIT, Martinova cesta
IGNAC BANKO.
Srečno in veselo novo leto 1
želi svojim odjemalcem
Srečho Potnik in drog, Ljubljana, Metelkova ni. 13
Parna destilacija esenc, električnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov i. t. d.
Srečno in veselo novo leto
želi
„VINOTOČ“, Viktor Sedej
Kolodvorska ul. 26.
Srečno in veselo novo leto
želi
restavracija „N0VI SVET", Gosposvetska cesta
IVAN GORŠE.
Srečno in veselo novo leto
želi
gostilna „KAJFEŽ“, Florjanska ul. 26.
Srečno in veselo novo leto
želi
kavarna ,.PREŠEREN”, Sv. Petra nasip
Karl in Leopoldina Polajnar.
Restavracija ..LJURLMHSRI 09011“
želi svojim gostom
srečno in veselo novo leto!
Bogdan lMipavec.
%
%
O
0	^	>o
^	•«	s
£	=	*
0	s.	;=
E S	-	s
» A
; g i
* C -
•M S
-S	0	5
A JS	S
Hi *	m.	\	ca
o ^
I—H
bc
»tei
Srečno in veselo novo leto želi
Restavracija pri
»■6.
L30RL39H9.
Prav srečno novo leto 1926
želi svojim naročnikom in znancem
tvrtka „JUGOMETALIJE‘
Centrala: LJUBIM.
r. z. z o. z.
Podružnico: TRBOVLJE.
Srečno in veselo novo leto želi
Restavracija pri „LEVU“
IVAN in ROŽA HERCOG, lastnika.
Srečno in veselo novo leto želi ŽARGl IGNAC, trgovina
V LJUBLJANI, Sv. Petra cesta.
Srečno in veselo novo leto
želi in se priporoča za obilen obisk
kavarna In restavracijo ..LEON*', Kolodvorsko nlico
Leon in Fani Pogačnik.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
JOSIP in LEOPOLDINA MASTNAK,
restavrater hotela „SLON“ v Ljubljani.
Srečno in veselo novo leto
želi in se priporoča
hotel in restavracijo „LL0Y0“. Ljubliono, Sv. Petra cesta
Marija Tauzes - Mille.
Srečno in veselo novo leto
žel,ta Peter in 3osipina RbSah
restavracija pri „KOŠAKU“
Srečno in veselo novo leto
želita vsem obiskovalcem
NARODNE KAVARNE!
Gosposka nlica.	J.	in	A.	CARL
Srečno in veselo novo leto
želi vsem odjemalcem detajlna trgovina konf. tovarne
Fran Derenda & Cie.
Ljubljana	Erjavčeva	o. iti 2.
Srečno in veselo novo leto
želi
restavracija ..BLMIll ROLOflJOR" g Ljubljani.
Josip in Marija Majdič.
Srečno in veselo novo leto
želi
ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani
Srečno in veselo novo leto
želi svojim odjemalcem
konfekcijska trgovina DRAGO SGHWAB
Židovska ulica.
Srečno in veselo novo leto
želi
restavracija »ZADRUŽNI DOM“
GLINCE, Tržaška c. 10.
Srečno in veselo novo leto
želi
mannfaktuma trgovina MARIJA ROGELJ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 26.
Vsem zadružnikom in zadrugaricam želi
veselo novo leto Konzumno društvo zn Slovenijo.
Vsem našim cenjenim odjemalcem želim
srečno in veselo novo leto
Kolinska cikorija
 U----------------------------
Srečno in veselo novo leto
želita
vsem cenjenim odjemalcem in obiskovalcem
Jakob in Malči Zalaznik
pekarna — slaščičarna — kavarna
S1EGEL & DRUG
d. z o. as.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Lubljana, Dunajska ces. 31
Svitavy
(Č. S. R.)
wien
(Nem. Avstr.)
c=a
9-4
J£*si
<3?
cti co >S od|
OP
ccS
P-H
Ph
E
O) U
E •Si, -o
o
=3 E
c
•Si.
c1
<L>
O
o
>
trt
o
4-»
0)
O
>
o
c
(D
cn
(D
>
S L. MIKUŠ
Ljubljana. Mestni trg IS.
priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo toino in solidno.
»Zora1* sveče,
,,Zora“ pralni prašek, „Zoralf nočne lučice dobiva
se v vseh trgovinah konzumnega društva.
Kai" ne ve& vprašaj
Univerzalni informativni Biro
„A R G U S'1	.
Knez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
Stilno zadnje novosti
v damskih in moških file in velour klobukih
ter moderniziranje istih
po najnovejših modelih v tovarni
slamnikov in Silobubov
FRANC CERAR
Domžale.
A. &E. SKABERNE
manufakturna - veletrgovina Na debelo! Ljubljana. Na drobnoi
r
Klobuke
trpežni volneni D 63, fini D 80, fini in moderni D 108, krasni u pristne dlake D 190, najfinejša specialiteta „lta“ D 240 — 270
razpošilja velet: govina
R.
STEIIECM
Celje, št. 56
llustrovani conik z cez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dobi na kupu primerno povrnitev vožnje. Kar ne ugaja in ‘ ni odrezano, se zamenja ali vrne denar. Naročila čez D 500 poštnine proste. Trgovci en groscene.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi vsem kino - obiskovalcem
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani.
Srečno in veselo novo leto
želi
SPLOŠNO KREDITNO DRUŠTVO g Ljubljani.
Srečno in veselo novo leto želi
KAVARNA „EM0NA“
JAN FIALA, kavarnar in restavrater.
Srečno in veselo novo leto
želi
DruSton za prudajn ..SINGER*' Šivalnih stroju
BOURNE A COMP.
Srečno in veselo novo leto
želi
FRANC BAB, trgovina pisalnih strojev.
Srečno in veselo novo leto
želi
IVAN JAX in sin, Ljubljana.
Srečno in veselo novo leto.
Vinko Jamnik
paromlin
Meža-Dravo grad
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa
kavni nadomestek
temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
ENR1LO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi Zagreb.
IYjW ijf SlJf
Ljubljana. Baspcsmtslia testa St. Z.
Najboljši šivalni in pletilni stroji.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno: Posamezni deli koles in šivalnih strojev. 10 letna garancija. Pisalne stroje Adler in Urania. Kolesa iz prvih tovarn. Durkopp, Styria. Waffenrad, Kayser
Svetovno
znano
99
FOX
6t
čistilo je za čevlje vendar najboljše.
IzJajatelj: Poikraj. načel. SSJ za Slovenijo po predstav, in ured. Jože Berdajsu. — Tisk J. Blaznika nasl. v Ljubljani. Za tiskamo odgovoren Mih. Rožanec.
\
Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila! — Naposled se boste odločili vendar le za Elsa-nuila.
Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi
še medicinsko preizkušene, dobro de-ilujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubojočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se pet vrst Elsa-mil. Elsa-lilijino mlečno milo, Elsa-
glicer insko milo, Elsa-boraksno milo, Klsa-milo za britje, Elsa-katransko ali šampon milo. Za preizkušnjo 5 kosov Elsa-mila že ob enem z zavojnino in poštnino za 52 Din. Proti vnaprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila upraviti:
lekarnarju Eugen V. Feller v Donjoj Stubici, Elsa trg 202, Hrvatska. Elsa preparati dobijo se po vseh podružnicah konzumnega društva za Slovenijo. Posamezna steklenica Elsaflujda je 10 Din, dobi se po vseh lekarnah in sorodnih trgovinah.
t. 1. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Večer bo trajal •izjemoma 2 uri. Na sporedu je kratko elementarno predavanje, nato pa je na sporedu glasba im petje. Akademija bo izdala za ta večer poseben spored, na katerem bodo natisnjene vse posamezne točke tega večera.
Pevski zbor »Grafika«, ki priredi 21. t. m. v filharmonični dvorani svoj prvi .javni koncert, je mlad zbor, sestavljen iz samih članov grafičnega društva. Razveseljivo je za človeka, ki opazuje naše glasbeno življenje, 'dejstvo, da je v teh materijalističnih časih še toliko idealnih in požrtvovalnih .pevcev, ki navzlic temu, da prebijejo skoro ves dan v nezdravih delavnicah, posvetijo še del svojega prostega časa umetnosti. Kaj premore dobra volja, je pokazal »bor že na zagrebškem koncertu grafičnih pevskih društev, kjer je nastopil skupno z »Jedinstvom« iz Beograda in »Sloge« iz Zagreba Dasi najmlajši zbor, jo vendar odnesel lovor zmage, kar ni priznala le kritika, ampak tudi zagrebško občinstvo, ki je z burnim aplavzom zahtevalo ponovitev vsake pesmi. Nadejamo se, da bo tudi ljubljansko občinstvo znalo ceniti trud mladega zbora in da ga bo z obilnim posetom koncerta moralno in gmotno podpnlo v njegovem stremljenju.
Dopisi.
Črna. (Proračunska seja občine Črna). V inedelio, dne 6. septembra fie je vršila v Cimi javna občinska seja, ki je obravnavala proračun za leto 1926. Z ozirom na to vprašanje imamo socialisti sledeče mnenj«- .
Po županu predloženem proračunu se je ugotovilo, da ni bilo treba nobenih izprememb razen postavke XIII., ki se nanaša na potrebo Cerkvenika, katero se je popolnoma črtalo in sicer na predlog s. Brumena. S. Brumen je po-vdaril, da cekvena občina in politična oblast nimata nič skupnega, torej politična občina nima s cerkveno upravo nobenega razmerja. Posebno ponosni smo na nekatere postavke, ki jih tukaj navajamo.
1.	Ubožni proračun znese eno tretjino vsega proračuna; v ta namen je stavljena v proračunu svota Din 138.200. 2. Za kmetijske namene je predvidenih iDin 25.000. Posebno v ta namen bo treba vsako leto velikih svot, da se podpre kmeta pri živinoreji, pomore pri nabavi umetnih gnojil, da bo lažje prenašal ogromne izdatke, s katerimi se mora boriti naš revni kmet.
3.	Posebno hvalevredna je ustanovitev obrtne šole v Orni, v kateri imajo obrtniški vajenci priliko, da se poučujejo potrebnih stvari, ^katere bodo rabili pri svojem bodočem poklicu.
To šolo bi lahko posečali tudi mladi rudarji, žal, da imajo ravno mladi fantje tako malo zanimanja za izobrazbo.
Šolo vzdržuje v celoti občina in ni treba nikomur nič prispevati za njo. Proračun je bil odobren in sicer v znesku 15.000 Din za izobraževalne namene sploh. Za stroške, ki jih ima občina s cestami, je predvidenih Din 100.000. Ogromne stroške ima imenovana občina vsako leto s cestami vsled tega, ker se je iste prej zanemarilo; posebno mostove so morali v zadnjih letih zgraditi na novo. V tekočem letu je tudi neurje napravilo precej škode in ■epotrebnih izdatkov.
Ves predloženi proračun znaša 365.990 Din; ako odračunamo navedene postavke, ki znesejo 278.200 dinarjev, potem dobimo jasno sliko, da ni vseeno, kdo sedi v občinskem odboru. Ljudje, ki bi ne imeli
■smisla za uboge, za kmete, izobrazbo itd., bi gotovo izdelali drug proračun, kakor se to že sliši. V prihodnje bomo poročali, kdo plača občinske doklade in kdo ima potem pravico biti zastopan v občinskem odboru.	Občinar.
Iz Velenja. V »Napreju« št. 50. dne 12. decembra t. 1. smo čitali hvalno pesem dopisnika iz Velenja, da so namreč Korunovei in komunisti popolnoma pogoreli. Baha se, češ ida so imeli 8. decembra shod, ki je bil precej dobro obiskan in na katerem je razvijal program in idejo »Sloge« odnosno »Skupnega doma« in tudi agitacijo za samostojni nastop pri volitvah v Delavsko zbornico g. Leskovšek iz Celja. Dopisnik pravi, da je imela naša stranka s komunisti dne 6. decembra skupni shod, na katerem je bilo navzočih samo 6 ljudi. To je navadna laž, dopisnik zavija in namenoma laže. Res pa je, da se je vršila 6. decembra seja odbora strokovno organiziranega delavstva v podružnici »Zveze rudarjev Jugoslavije« v prostorih g. Drobeža v Pesjem in da je prišlo na sejo vseh šest funkcionarjev; nobenega ni manjkalo, preveč je bil le Pevec, kateri pride vsako stvar kontrolirat, če mu ugaja ostane, drugače pa gre. Za nas je merodajno samo to, da naša organizacija nima nobenih stikov s komunisti, tem manje pa, da bi sklicevala skupne shode; ona gre po svoji začrtani poti naprej do cilja za zmago delavskega razreda. Dejstvo pa je, da so gg. Berno-tovci faktično pogoreli. Na omenjenem shodu je bilo od 600 zaposlenih rudarjev 20—25 članov, to je znak, da so siti samo obljubljanja in fanatizma in da je pri sedanjem težkem obstanku našega velenjskega rudarja, kateri je najbolj izkoriščan in .najslabše plačan v celi Sloveniji zločin, da jih odvajajo od strokovne enotnosti. Nočejo čakati tudi na tovarne, katere misli zidati Martinček v »Skupnem domu«. Začeli so se oprijemati strokovne organizacije »Zveze rudarjev Jug.«, katera ima trdno podlago za izboljšanje gmotnega položaja delavstva. Zato najiskrenejše pozdravljamo in želimo, da se ideja strokovnega ujedinjenja uresniči, da se sodrugi z leve in desne jekleno oprimejo organizatoričnega dela, da se podružnici Z. R. ,T. Velenje postavi na ono stališče, kakor je bilo 1. 1919. Potem bodo lahko delavski zastopniki na merodajnem mestu odločneje hranili delavske pravice. — Odbor SSJ v Velenju.
Škofjavas pri Celju. Teharskim šoti rugom! Pri Vas imate občinskega odbornika Šušteršiča, ki zastopa SLS, katero zastopa obenem, poleg drugih, tudi v celjskem okrajnem .zastopu, kjer se kaže velikega »prijatelja« delavcev, o čemur vesta mnogo povedati ss. Lebič in Lešnik, ki se morata energično boriti za delavske koristi. Delavci! Kjer Vas ne marajo, ne marajo gotovo tudi Vašega denarja, po tem se ravnajte! Imate tudi občinskega tajnika, če se ne motimo, Stojan-a, ki menda zastopu narodno socialno stranko, ki je sedaj ni več. Ta gospod se kaj rad druži s Šušteršičem in je tudi velik »prijatelj« delavcev. Delavci, ali zna na 'Peharjih samo Stojan pisati? Seveda imajo gotovi ljudje sedaj korajžo na delavce in to vsled nesrečnega razpora med delavci, ali tudi to bo minilo. Da, da dinarji so od delavcev dobri, vse drugo jih pa ne briga! Delavci iz Te-harjev: mi moramo izpolnjevati vse postave in predpise, pazite ali tudi razni gostilničarji in mesarji izpolnjujejo vse gostilniške in mesarske predpise in postave? Če ne, ali veste kaj vam je storiti, naznaniti kršitelje predpisov! Se še vidimo!
Opazovalec na vse strani.
Brežice. Resnica hčerka božja,
kje si? »Naprej« razlaga na dolgo in široko v 49 štev. »Napreja« kon-kuTz Sloge. Razlaga seveda ,po svoje, ta njegova razlaga je polna za-
z besedico fakta. V prvi vrsti in prva ‘beseda, ki jo je »Naprej« zapisal je: Kristanovci se že pet let trudijo, da bi spravili Naprej v grob. Zakaj »Naprej« ne pove resnice, — da je prišla Sloga v kon-kurz vsled tega, ker ni mogla izplačati dolga, ki ga je naredil Bernot. Resnica je, da je s. Varlec pristal na vse ugodnosti napram Slogi in da je bil tako potrpežljiv, da je čakal celo leto na izplačilo. Ko je pa potekel zadnji rok izplačila, je čakal še 14 dni ter šel k omenjenemu rudarju, naj mu jamči, v tem slučaju, da bo čakal Slogo do takrat, da mi bo dolg lahko izplačala. Toda omenjeni rudar ni hotel nič slišati o kakem jamstvu za Slogo. Sedaj je pa omenjeni rudar dal neko vodeno izjavo, da jamči za Slogo, ta izjava pa ni tič ne miš. Omenjeni rudar tudi ne more jamčiti, kajti njegovo posestvo ni vredno niti ene četrtine tega, kar dolgu-
je Sloga s. Varlecu. Tora j vse, kar piše »Naprej«, je farbarija članov in javnosti sploh. »Naprej« tituli vse mogoče v to vprašanje, kakor delavsko zbornico, napredek njegovih članov, samo tega ne pove, kar bi moral, namreč da Sloga in vsi člani ne morejo izplačati dolga, ki je nastal vsled iBernotovega gospodarstva. Ako bi si bila Sloga nabavila kako imetje, kupila kako hišo* itd. ne bi bilo nič posebnega, če bi bila imela dolg, toda Sloga nima najmanjše vrednosti. Mi samo obžalujemo člane Sloge, da ne izpre-vidijo, kam vse to pelje. Delavec žrtvuje danes mnogo, pritrguje svojim ustam, ali kaj pomaga, ko pride vse to v neprave roke. Kadar bodo delavci pri Slogi spoznali, da j (v njihovo gospodarstvo slabo vodeno, jo bodo zapustili. Iztirjanje dolgov za »Naprej«, kakor Bernot omenja, bo prineslo malo vspeha, o tem bodemo pozneje pisali. Seveda velemožje a la Umek in drugi taki lahko jamčijo za Slogo, če treba tudi za 2 milijona, pa ne mislite z vrednostjo, ki jo nimajo, ampak z besedo. V sedmi koloni »Napreja« se piše, da se Varlec ne zadovoljuje z jamstvom, seveda ne s takim, ki nima nobene druge vrednosti kakor prazna beseda.
Varlec je omenjenemu rudarju in g. Langofu izrecno povdarjal, da bo čakal poljubno dolgo na plačilo, če mu jamčijo s protivrednostjo njegovega dolga. Tako je, g. Bernot in nič drugače! Toda omenjena dva gospoda sta se umaknila, ko je bilo treba dati jamstvo dejansko. V isti štev. »Napreja« piše Pomot na Jeramov odgovor: Mnogo jih je že odletelo, mi na pravimo, da jih bo še mnogo odletelo, pa ne med pleve, kakor pravi Bernot, ampak odleteli bodo na rodovitna tla, kadar bodejo spoznali »Naprej« in njegove metode.
Izjava.
Naprej me napada radi tega, ker sem predlagal otvoritev konkurza nad Slogo in trdi, da sem imel jamstvo za isvojo terjatev napram Slogi*
Tozadevno izjavljam sledeče:
11.	septembra 1925 sem bil pri Pen-celju in Rinaldu v Trbovljah in dal Pencelju jamstveno izjavo v podpis. Oii mi je odgovoril, da ne more za Slogo jamčiti. Dva meseca pozneje mi pa pošlje Pencelj neko izjavo, ki pa je bila brez vsake vrednosti, ker ni bila taka, kakor mora biti. Na to izjavo seveda nisem niti odgovoril. Ko sem že predlagal otvoritev konkurza nad Slogo, je Pencelj pri sodniji izjavil, da bo gledal, da se bo moj dolg plačal in da je- za to že več tisoč Din nabranih, ali do danes še od tega nisem
daj dal na sodišču izjavo, da umaknem svoj predlog na otvoritev kon-.kurza, če dobim do 20. nov. 1925 plačilo in da bom to sodišču javil. Toda plačila ni bilo. če tudi je sodišče to Slogi naznanilo. Ali sem torej jaz kriv konkurza Sloge?
F. Varlec.
Prosveta.
»Svoboda« na Jesenicah se zelo marljivo giblje. Ima številen tam-buraški in kovinarski orkester, marljiv telovadni odsek, ki ima trikrat na teden redno telovadbo. Telovadni odsek tima enoten kroj, ki ga je glavni kongres »Svobode« v Ljubljani sprejel z majhnimi izpremem-bami za obvezen za vso »Svobodo«. Zelo številna je knjižnica, ki se vsled izrednega zanimanja jeseniškega delavstva čimdalje bolj veča. Dramatični odsek se pod spretnim vodstvom s. režiserja lepo razvija in ima pokazati že precej lepih uspehov. Glavna zasluga lepega »Svobodic ega« razvoja gre vsekakor predsedniku s. Lagoji, tajniku s. Morettiju ter s. režiserju Škrlju. Dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer je priredila ta marljiva podružnica v jeseniškem Delavskem domu zelo lepo uspel Cankarjev večer, na katerem sta složno sodelovala tambura-ški in dramatični odsek. Poročilo o tem večeru prinašamo v drugem delu lista.
Delavska akademija. Deseto predavanje Delavske akademije se je vršilo v četrtek 3. t. m. v Mestnem domu ob navzočnosti 290 poslušalcev. Predaval je s. Golouh o leposlovju. Predavatelj je k svojem predavanju vzel kriterij socializma in je tudi -naglušni vedino le socialne poteze ipri umetnosti. Na kratko je povdaril, da se leposlovje in umetnost ni mogla nikdar popolnoma iznebiti socialnih motivov. Najbolj pa se je približal pravemu pojmovanju življenja, kakor je realizem in naturalizem, katerega .velika mojstra sta Francoza Flaubert in Zola s svojim nesmrtnim »Germinalom«. Drugi veliki izraževatelj velikega ljudskega trpljenja je francoski kipar Meunier. Tudi slovenska umetnost in leposlovje, čast jima, izobilujeta socialnih motivov. Največji slovenski sin, Ivan Cankar, je hkrati tudi besednik vsega slovenskega trpečega ljudstva, njegov »Hlapec Jernej« pa je simbol našega pro-letarijata. Po svetovni vojni prihaja v leposlovje novo življenje, ki bo dalo poeziji tudi pristno socialen 'značaj. Z rusko revolucijo je nastala na vzhodu tudi duševna revolucija. Nastaja nova ruska literatura, ki ne zaostaja za klasično. S. Golouh je prebral par pesmi ruskih pesnikov Orješina in Mariculo-va, ki so napravile globok vtis. Končal je s pozivom na slovensko mladino, naj se obrne do socialnih motivov in naj nam ustvari slovensko socialno leposlovje. Daisi predavanje ni bilo izčrpno in strogo 'znanstveno zasnovano, je vendar s. predavatelj častno izpolnil svojo nalogo.	—br	.
NAROČAJTE I)ELAVSKI_ŽEP NI KOLEDAR 1926, KI JE ŽE IZŠEL!
je najboljša Sitna l«ava.
SggSSgSggSižgg
>BUDDHA< I-----------------------  1
y$£Sto pijeS Buddha Saj, i'wtužiuaž it na zemlji raj!
lav- *-*8»)
ijanj in laži, on se ne dotakne mitiniti vinarja dobil. Jaz sem celo te-
TRADFMAP"
LISTEK. Stockholmska spomenica.
(Dalje.)
Poleg minama zahtevkov pri sklepu miru mora socialna demokracija imeti |pred očmi tudi cilj daljših mirovnih stremljenj. Socialna demokracija mora imeti pri tem pogled ne le na avtonomijo nacijo-nalitet kot nastajajoče gospodarske in prometne enote, ampak tudi na mogočnost, da si dotični novi politični stvori tudi z lastno močjo ohranijo državno eksistenco ter jo samostojno razvijejo.
Najlažji problem je Belgija.
Vzpostavitev Belgije, kolikor se tiče vprašanja krivde, je stvar Nemčije. Zasedenje je bilo namero-ma žalitev ljudstev po Nemčiji. Belgija kot nevtralna država med Nemčijo, Francosko iin Anglijo, je bila za ravnovesje teh držav ob severnem morju potrebna. V interesu konečne ureditve po načelu avtonomije narodov in vzpostavitve krepkega nevtralnega ozemlja, pa je potrebno, da se francosko-valonski del Belgije \z istočasno ureditvijo meje proti Nemčiji, v dvomljivem slučaju po glasovanju dotičnih občin, loči od Belgije ter zveže s Francijo, kakor flamski severni del s Holandsko. Priznanje lastne avtonomije Flamcem na Holandskem je, veliko lažje doseči, kakor med Flamci ih Valonci, različni po plemenu. Po tej razdelitvi Belgije se doseže popolno edinstvo francoskega in holand s k o-f 1 am s k eg a plemena ter zavarovanje in okreplje-nje centralnega pasu mod evropejskimi glavnimi silami v Holandski. Francoska bi dosegla s tem stopnjevanje za 3,832.000, nevtralna Holandska pa za 4,158.080 duš prebivalstva.
Vprašanje je na sebi toliko enostavno, kolikor se da kraljevina Srbija v celem prejšnjem obsegu takoj vzpostaviti, z istočasno združitvijo s Črno goro, kar je itak želja obojnega ljudstva. Bistveno vprašanje Srbije pa se ne more urediti drugače, nego istočasno z Avstro-Ogrskim in Balkanskim problemom.
Srbija kakor je bila pred balkansko vojno 1912, pa tudi razširjena ,Srbija po Bukareškem miru ni vitalna toliko časa, dokler ne dobi y/veze z Adrijo ali pa z Egejskim morjem preko 'Soluna. Močna Srbija je brez dragega'sposobna, da prepreči daljši razvoj Avstro-Ogrske, po drugi strani pa predstavlja iredento ter je ureditev makedonskega vprašanja žrvljensko vprašanje za Srbijo in Bulgarijo. iS tem postane srbsko vprašanje, vprašanji' cele Evrope in trajna rešitev miru je mogoča le z združitvijo vseh Jugoslovanov v demokratičnem za razvoj sposobnem državnem stvoru, v okviru gospodarske in prometne enote Adrija-Donava-Balkan.
J ugoslovansko vprašanje sili na vzpostavitev etnografično enote Slovencev, Hrvatov in iSrbov in istočasno zemljepisne enote Soške doline, vsega avstrijskega Primorja od izteka Timava na severu Adrije pa do izteka Bojane na jugu Čraegore, proti vzhodu Savske, Dravske in Murske doline, po katerih prebivajo Slovenci ogrskega gričevja, ravnine med Dravo, Savo ■in Donavo, dela Potisja, koder pretežno bivajo Srbi, proti Bolgarom
j.imo&Ka dolina Ler Stara Srbija, vključivši Skoplje. To ozemlje na katerem biva 14—15 milijonov ljudi, ne tvori le geografične kulturne enote, ampak najde v Srbih tudi družeči element. S priklopi tvi j o bogate agrarne dežele kot ozadja na jako razvito morsko obrežje Adrije, na katerem stanuje ljudstvo Hrvatov in Srbov pomorščakov, par excellence, ter s tvoritvijo narodne države so dane vse garancije, katere zahteva samostojna država, ki se več ne da pripeti, ne vojaški, ne gospodarski na rep Nemčiji ali Italiji ali Rusiji. Ako se ta država vključi v veliko gospodarsko skupino Adrija-Donava-Balkan v zvezo, dana je stvoritev nove sile, katera bi dala konežno ravnovesje Evrope in bi bila ob enem prvi korak za stvoritev državnega edinstva cele Evrope.
Razmerje Bolgarije proti Srbiji, Avstro-Ogrski in Rumuniji je bilo doslej moteno ravno 'Vsled podve-zanja Srbije po Avstro-Ogrski. Bolgarska je v severnem delu Donavska dežela. Vpadna dver Doli rudža potrebna je v varstvo Bolgarije. Le vsled samoljubnega postopanja Ruske in brezciljnega podpiranja Rumunske po centralnih državah 1. 1878. se je Dobrudža odtrgala od svojega geograf ion ega glavnega debla. Ljudska zmes v Dobrudži je taka, da se upravnim potom in po naravnem 'razvoju da v najkrajšem času bulgarizirati kakor je tudi Rumunija v kratkem času ondi mogla najti podlago.
Ako Srbija postane vsled »tvoritve jugoslovanske/enote svobodna, potem postane tudi rešitev macedonskega vprašanja precej enostavna. Ni res, da je etnografični živelj Macedonije kar tako brez drugega bolgarski. Tudi ni res, da je Makedonija vedno težila proti Bolgariji in je popolnoma neresnično, da je Macedonija koda j tvorila gospodarsko in prometno enoto z Bulgarijo. Macedonsko narečje prehodno narečje med srbščino in bolgarščino, s tako majhnimi razlikami, da bi državna uprava ali srbska ali bolgarska ne imela ni-kake težave. (!otovo je le toliko, da vzhodni del Macedonije na razvodju leve Vardarske doline do bolgarske Morave etnografično, geografi on o in gospodarsko teži k Bolgariji, 'del desno od Vardarja pa k Srbiji, posebno, ker odpira velikemu jugoslovanskemu kompleksu pot k Egejskemu morju, seveda z oprostitvijo Soluna kot samostojnega trgovskega mesta ter gospodarskega prometa vseh balkanskih dežel. {
iSolun ne spada ne geografično ne etnografično h Grčiji. Slovanski Macedonci so segali vedno tik do mesta, odkar sega zgodovina z gotovostjo na srednji vek nazaj. Vse ozadje Soluna je slovansko, Solun je izpadna dver Balkana na Egejsko morje.
Macedonskega vprašanja niti Srbi, niti Bolgari ne razpravljajo stvarno in to vsled ideologij, ki obvladujejo intelektualce Mbeh strani. Evroma sama o tem silno malo ve. Med nemškim občinstvom je poznanje slovanskih razmer in dogodkov še tako majhno, da se najbolj čudežne kombinacije brez drugega verjamejo. Berlinski slavist Aleksander Briickner trdi: »Bolgari so ravno tako Slovani kakor Srbi in njih jezik kaže komaj par starih turško-tatarskih besedi.
iiaziienost med Bolgari in iSrbi je šelej tekom stoletja postala pomembna.« Prvotno je veljala Morava med Srbi in Bolgari kot meja. Prebivalci med Moravo in Timokom so tvorili početkom zgodovine posebno ljudstvo po narečju med Srbi in Bolgari, kar so še danes. Bolgari v ožjem pomenu v nekdanji Meziji in Slovani v Macedomiji pa niso bili nikoli identični. Srbi svoje preteklosti in samostojnosti niso nikdar tako popolnoma opustili kakor Bolgari, Srbi pa so tudi pred Bolgari po lastni moči zopet prišli do avtonomije in neodvisnosti. Dejanski je srbsko ozemlje nekdaj mnogo dalje segalo na jug in se je zožilo šele s prodiranjem Albancev. Srbi sedaj skušajo nedvomljive 'razlike v narečju, ki vladajo med Bolgari in Macedonci izkoristiti zase. Macedonija nastopa v srbski in bolgarski zgodovini precej sama zase. Najprej je bila zasedena od Bolgarov, pozneje od Srbov, konečno od Turkov. Zgodovinski spomini pa ne smejo biti merodajni, ne za en ne za drug narod. Ako pa bi bili zgodovinski spomini -merodajni, treba je ugotoviti, da je bila Bolgarija, predno so jo Turki docela uničili kot državo, premagana od Srbov, ter da se jo Macedonija .porazdelila med srbske vojvode. Tekom poznejše zgodovine se Srbi kraljevine in Bosne večkrat poskušali, da se osvo-bode turškega jarma in so se tudi čistejše etnografično obdržali, do-cim so Turki Bolgarsko, kot prehodno deželo proti Donavi posebno kolonizirali in popolnoma podjarmili. Za razmerje med Srbi, Bolgari in Macedonci je ta okoliščina posebno pa turška organizacija v 18. in 19. stoletju merodajna.
V Macedoniji in Bolgariji so Turki enakomerno potlačevali. Samoobramba narodnega življenja je v teh deželah bila izključno v rokah pravoslavne duhovščine, 'katero pa je upravljal grški eksarh v Carigradu. Posebno po osvoboditvi Srbije so Turki in Grki še bolj protezi rali bolgarski eksarhat. Tako šele je turško posalništvo in posebej organizirano duhovstvo vezalo Maeedonce in Bolgare. Pravoslavno duhovstvo je bilo na Balkanu sploh edini vzdrževalec šol. To pra-posla-v.no duhovstvo je macedonski živelj polagoma usmerilo proti bolgarščini. L. 1893 bilo je iv vilajetu Solun 211, Bi tol j 198, Štip 105, Odrin 97, Carigrad 3, skupaj 614 bolgarskih šol s 33.147 učenci in 863 učitelji. Sekundarnih šol bilo je: Solun 24, Bitolj 12, Štip 11, Carigrad 1, skupaj 48 šol s 2033 učenci in 130 učitelji, poleg tega deški in dekliški gimnazij v Solunu. Proti temu pa so imeli Srbi v Carigradu, Solunu, Bitolju in Skadru le po 1 ljudsko šolo, pač pa v vilajetu Kosovo 110 šol s 3512 učenci. Z intenzivnim osnovanjem ljudskih šol zadnjih 30 let so toraj Bolgari Srbe daleč prehiteli. Druga vez med Bolgari in Macedonci je bila politična zarotna organizacija s četovanjem v obeh/deželah proti turškemu nasilju poleg že osvobojene Srbije. Srbija je lahko lastno silo od menila lastni državi, dočim so Macedonci in Bolgari šele stremeli po osvobo-jenju, so toraj d otrli v zarotnih četah in pravoslavnemu duhovstvn stalne točke tesnega stika. Tako toraj so 1. 1878 stale vse simpatije macedonskega prebivalstva na strani Bolgarov. Ako ta okoliščina govori za aneksijo Macedonije Bolga-
roa}> JP° ■dmgi strani izhaja iz čisto politične vzgoje. Macedonski jezik se bliža v zapadnem in severnem delu Srbom, v vzhodnem pa tvori prehod _ na bolgarščino. Etnografično je Macedonija precej brez pomena ker je turška, vlaška in arnavtska zmes mnogo močnejša kakor pri Srbih in Bolgarih. Prva diforenoijacija med Srbi in Bolgari je nastala šele od 1. 1878 naprej, ter se^ je od zunaj umetno vedno pospeševala. Z organizatoričnim državnim delom po načrtu pa se da ta diferencijacija v eni sami generaciji docela odpraviti. Odločilno je koncem koncev edino le vprašanje gospodarske in prometne enote. Ne le, da je Srbija po prirodni poti zvezana v Moravsko in Vardarsko dolino preko Soluna z Egejskim morjem, ampak moravska-vardar-ska črta je sploh postala intema-cijonalna zvezna črta prve vrste za celo Evropo. Moravska-vardarska dolina loči ves balkanski potok na dve prometni polovici z mestoma Solun in Carigrad. Druga zveza Srbije z Adrijanskim morjem je sicer mogoča, zanjo pa mnogo manj koristna. Ako je Solun za Srbijo gospodarski za polni samostojni razvoj živi jensko vprašanje, je'to mesto za Bolgarijo poleg Kavale, Dedeagač in Carigrada le postranskega pomena.
(Dalje prih.)
ZA TISKOVNI IN VOLILNI SKLAD.
Do sedaj nabranih	Din	18.593.15
Ule Antoni., Zagorje	„	10.—
Šegrula Ivan, Ptuj	„	10.—
Na nabiralno polo št. 33 nabral s. Bolha med sledečimi sodrugi:
Vasle Ferdo	„	io,—
Leskošek Franc	„	6,—
Zajc Vincenc	„	2.—-
Hribar Franc	„	2.—
Tajnik Franc	„	2.—
Krivec Avgust	„	2.—
Kovač Anton	„	2,—
PukmeLster Jakob	„	2.—
Slemenšek Franc	„	3.—
Na nabiralno polo 6t. 44 nabral s. Salesaiik med sledečimi s o drugi:
J- J-	„	7.5#
Valenčak Ferdinand L	„	6.—
Marn Hinko	„	10,—
Salesnik Ivan	„	6,—
Kastiiik Hubert	„	5.—
Klaus Franc	„	5.—
Kuranda Franjo	_	10.—
Skupaj Din 18.G93.6fr
iMno zadnif novosti
IS
4*
■2
&
o
e
CD
m
o
v damskih in moških f lc in velour klobukih ter moderniziranje istih po najnovejših modelih v tovarni
slamnikov in klobukov
FRANC CERAR
Domžale.
L
»55
SIEGEL & DRUG
d. z o. z.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Lubljana, Dunajska ces. 31
9v!tavy
(Č. S. R.)
Wi6n
(Nem. Avstr.)
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa
kavni nadomestek
temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
ENRILO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Fmncka Sinovi
Zagreb.
r
Klobuke
trpežni volneni D 63, fini D 80, fini in moderni D 108, krasni il pristne dlake D 190, najfinejša specialiteta „Ita“ D 240 — 270
razpošilja
veletrgovina
STERIHECKI
Celje, št. 56
.ustrovani cenik z čez .000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za H dni na ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dobi na kupu primerno povrnitev vožnje. Kar ne ugaja in ni odrezano, se zamenja ali vrne denar. Naročila čez D 500 poštnine proste. Trgovci en groš cene.
Izdajatelj: Pokra j. načel. SSJ za Slovenijo po predstav, in ured. Jože Berdajsu. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Za tiskamo odgovoren Mik Rožanec.