Št. 121 (16.466) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-' Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni lob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri v 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla ■a številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul.Montecchi6-Tel.0407786300,fax040772418 • GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel, 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 -Tel. 0432/731190________________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 LIR 0,77 EVRA POSININA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma M, legge 66296 - Filiale dl Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO , -z/UJ-A TOREK, 25. MAJA 1999 Kdaj zares »zjakon Meni«? Marjan Kemperle Poslanska zbornica je na nedeljskem posebnem zasedanju z veliko večino glasov izglasovala zakon, ki v prvem členu predvideva uvedbo pouka slovenščine in slovenske kulture na italijanskih šolah z obmejnega območja, kjer živi slovenska manjšina. Za zakon je glasovalo 360 »poslancev«, proti 56. Popravek, ki je omogočil vključitev slovenskega vprašanja v pomembni zakon, je predlagal »poslanec« Peter Verri, pripadnik stranke slovenskega trgovskega zavoda Žige Zoisa iz Trsta. Spregovoril je najprej v slovenščini, kar sploh ni motilo predsedujočega in njegovih mladih poslanskih kolegov, nato pa je svoj poseg prevedel še v italijanščino. Dejstvo, da je slovenska beseda odjeknila iz sedežev, ki jih ob delavnikih zasedajo poslanci Nacionalnega zavezništva, je spravilo ministra za šolstvo Luigija Berlinguerja v smeh. Prav tako v slo- venščini in italijanščini je posegla tudi Verrijeva go-tiska kolegica Mateja Černič stranke slovenskega pedagoškega liceja Simona Gregorčiča. »Verrijev zakon«, kot bi §a lahko poimenovah po Predlagatelju, ne bo, žal, objavljen v Uradnem listu m ne bo stopil v veljavo. Izglasovala ga je namreč »le« posebna, dijaška skupščina. Sestavljali so jo višjesolci z vseh koncev nalije, ki so se v nedeljo dopoldne udeležili dneva odprtih vrat v poslanski mornici. Pobuda predsednika zbornice Luciana violanteja je tudi letos Požela zaželjeni uspeh: dijake je približala eni najbolj pomembnih italijan-skih političnih institucij, btlndi so spoznali, kako poteka parlamentarno de-l0’ za nekaj ur so se sami »sli« poslance. Svoje delo so opravili resno: vladnim predstavnikom so zastavili vPrašanja, pripravili so ikonske predloge in o Ojm vneto razpravljali. Ze-0 omikano, brez nestr-^Osti, besednih napadov n kričanja, kot se mno-®pkrat dogaja z »odrash-oti«. Slovenska »poslan-o« sta prispevala svoje, 5bi izboljšala zakonske y i loge. Spregovorila sta ^slovenščini, in dvorana > " v brk vsem, ki jim je '■)ven.ski jezik trn v ušesu "'Podrla. tarHadi »poslanci« so 0 v nedeljo prestali v j^otecitcnii svoj politični pit ^1 Pa »odrasli«? Iz-sj0 12 Predmeta »zaščita liii^ske manjšine v Ita-lfL" °pravljajo že pol sto-izdei a i*m Sa 86 m uspelo ____________VOJNA / OB ZAČETKU TRETJEGA MESECA BOMBARDIRANJ ZRJ___ Zahteve po stopnjevanju ob predlogih za premor Nato tokrat napadel srbske elektrarne z navadnimi bombami in Srbijo pahnil v mrak BRUSELJ, MOSKVA, BEOGRAD - V začetku tretjega meseca Natovih zračnih napadov na Jugoslavijo se ob zahtevah po stopnjevanju bombardiranj širi krog držav, ki predlagajo premor v zračnih napadih, tako da bi dali novega zagona diplomaciji. Za stopnjevanje bombardiranj so poleg ZDA in Velike Britanije tudi nemški obrambni minister Rudolf Scharping in voditelji Osvobodilne vojske Kosova. S tem pa se ne strinja nizozemski zunanji minister Jozias van Aarsen, ki se strinja z D’Alemovim predlogom o premoru. Ob tem je nedvomno zanimiva vest, da se je po Štirih tednih odnostnosti vrnil v Beograd italijanski veleposlanik Riccardo Sessa. Nedvomno pa se za politično rešitev spopada najbolj trudi ruski odposlanec Čemomirdin. V sredo se bo sestal z namestnikom ameriške sekretarke Talbottom in s finskim predsednikom Ahtisaarijem, s katerim se bo v Četrtek vrnil v Beograd. Medtem so bombardiranja v Srbiji povzročila pravi električni mrk, saj so tokrat namesto grafitnih uporabili navadne bombe. Na 3. strani TRAGEDIJA / IZ BESA, KER SO NAZADOVALI V B LIGO Navijači podtaknili požar štirje mrtvi v vagonu vlaka SALERNO - Štirje mrtvi, od katerih dva 15-letnika, 21-letnik in 23-letnik, ter devet ranjenih, je obračun navijaškega nasilja, ki je izbruhnil na posebnem vlaku, s katerim so se navijači Salemitane po tekmi s Piacenzo vračali domov. Po koncu tekme z izenačenim rezultatom, zaradi katere je Saler-nitana nazadovala v B ligo, so navijači poškodovali nekaj avtov in avtobusov. Do tragedije pa je prišlo v predoru, ki loči postaji Nocera Inferiore in Salerno, saj so navijači podtaknili požar v petem vagonu. Eden od potnikov je povlekel prisilno zavoro, a strojevodja je z zmanjšanje hitrostjo nadaljeval pot do salernske železniške postaje. Na 20. strani Morilec D’Antone izpraznil ves šaržer RIM - Massima D’Antono so ubili s Šestimi streli v prsi in druge dele telesa. Morilec, ki ga je napadel, je spraznil celoten saržer. Izsledki obdukcije so eden od redkih konkretnih rezultatov preiskave o terorističnem napadu, ki je tako dramatično odjeknil v italijanskem javnem mnenju. Predsednik vlade Massimo D’Alema je vCeraj med redno tedensko novinarsko konferenco dejal, da ne bo zamenjal vodstva obveščevalnih služb. Predsednik vlade je dodal, da ne bo klonil ustrahovanju, potem ko so neznanci popackali vhodna vrata njegovega stanovanja v Gallipoliju z dvema rdečima zvezdama. Nekoliko se je polegla tudi politična polemika na levici. Na 2. strani V Milanu umrl policist iz Trsta MILAN, TRST - V milanski bolnišnici Niguarda je včeraj umrl 27-letni policist Vincenzo Raiola iz Trsta. S smrtjo se je boril deset dni. Ranjen je bil 14. t.m. v Milanu v spopadu s kriminalci, ki so skušali izropati blindirano vozilo, kar pa jim ni uspelo zaradi hitrega posega policistov. Sarsi so pristali na darovanje njegovih organov. Na 5. strani V železarni v Trstu grozijo odpusti TRST - V skedenjski železarni je 120 do 130 delavcev odveC. Tako je povedal odgovorni za osebje v škedenjskem obratu inž. Marzolini na včerajšnjem srečanju s sindikati. Marzolini je na tak način potrdil govorice, ki so se že dalj Časa pojavljale med delavci in katerim so minuli teden dali javni izraz predstavniki nekaterih političnih strank. Na 5. strani POSLANSKA ZBORNICA "Dan odprtih vrat« s slovensko besedo in pomembnim sklepom RIM - »Dan odprtih vrat« v poslanski zbornici je med drugim prinesel predlog, da bi morali na narodnostno meSanem območju tudi v večinskih šolah poučevati jezike manjšin. Tako so, na predlog dijaka Trgovskega zavoda Žige Zoisa Petra Verrija, skl cenili dijaki na nedeljski skupščini v poslanski zbornici: 500 dijakov iz vse Italije je namreč v parlamentu taz-pravljalo o številnih »zakonskih osnitkih«, ki zadevajo aktualne teme. med temi je tudi besedilo o priseljencih, v katerega so z veliko večino glasov (360 za, 56 proti) vključili tudi popravek o jezikih manjšin. Sicer pa je bilo iz klopi tokrat slišati tudi slovenske besede. Poleg Verrija je v slovenščini spregovorila tudi Mateja Černič, dijakinja pedagoškega liceja Simona Gregorčiča. Na 4. strani Na 1. pevskem maratonu v Mačkoljah je nastopilo več kot dvajset zborov TRST - V okviru praznovanja 50-letni-ce delovanja društvenega in cerkvenega mešanega pevskega zbora pri društvu MaCkolje je v nedeljo potekal skoraj štiri ure trajajoči Prvi zamejski pevski maraton, na katerem je nastopilo enaindvajset zborov s Tržaškega. Prireditev kljub naslovu ni bila tekmovalna, ampak je bil njen namen, poleg proslave omenjene obletnice, predvsem v prijateljstvu med pevci. Na 6. strani RIM / PREISKAVA O UMORU BASSOLINOVEGA SVETOVALCA Morilski napad na D’Antono je bil skrbno pripravljen Napada na sedež LD v Bologni, rdeči zvezdi na D 'Alemovih vratih v Gallipoliju RIM - Terorist, ki je ubil svetovalca ministra za delo Antonia Bassolina Massima D’Antono, ni streljal odvetniku v hrbet ampak v prsi. Tako so ugotovili z obdukcijo, ki je pokazala tudi, da je morilec sprožil vseh Sest strelov, od katerih je eden zadel D’Antono v srce, ostah pa v druge dele telesa. Morilec je streljal z revolverjem brez dušilca, ki bi mu bil očitno v napoto na ozkem pločniku, na katerem so teroristi čakali na D’An-tono v zasedi. Rezultat obdukcije kaže, da so morilci hoteli ubiti Massima D’Antono in so dokaj skrbno pripravili morilsko zasedo. Tudi kombije, iz katerih so baje nadzorovali D’Antono in preverjali njegove navade preden so izvedli morilski načrt, so morda namenoma pustili na prizorišču zločina z originalnimi tablicami. Poteza je bila tvegana, vendar bi lahko omogočila teroristom, da ugotovijo kolikšno je bilo nadzorstvo v tistem mestnem predelu. Vse kaže skratka, da je morilska skupina skrbno pripravila atentat. Na razpolago je po domnevi preiskovalcev imela vsaj 4 »opazovalce«, ki so nadzorovali področje, in dva napadalca, od katerih pa je streljal samo eden. »Opazovalce« so morda opazile neke priče, na osnovi njihovega pričevanja pa so preiskovalci pripravili identikita, ki so lahko osnova za nadalnje delo. Preiskovalci lahko v tem trenutku računajo z 10 pričami, medtem ko se zdi, da jim ne bodo v pomoč posnetki kamer, ki jih je na tistem območju veliko in ki snemajo vhod univerze in drugih palač. Tudi včeraj so preiskovalci na- daljevali s preiskavami v italijanskih zaporih, kjer so še zaprti pripadniki prvih Rdečih brigad. Toda domneva, da so novi rdeči bri-gadisti tesno povezani s starimi, je vse manj verodostojna. Dokument, s katerim so novi brigadisti prevzeti odgovornost za zločin, se sklicuje na sheme starih brigadi-stičnih dokumentov, vendar je to edina jasna vez s starimi RB. Medtem ko preiskovalci iščejo nit, ki bi jim omogočila, da pridejo na sled teroristom, se nadaljujejo napadi na sedeže Levih demokratov in napisne akcije. Tako so neznanci v noči na ponedeljek zažgati vhod sedeža LD, ki je poimenovan po Antoniu Gramsciju. To je bil tretji zaporedni atentat proti sedežem bolonjskega Hrasta v treh dneh. V Vidmu so pomazali vhod v sedež LD, v nedeljo pa je kdo narisal asimetrični rdeči zvezdi in A (simbol anarhije) na vrata stanovanja, ki ga ima v Gallipoliju v najemu predsednik vlade Massi-mo D’Alema. Neznanci so tudi narisali peterokrako zvezdo na pročelje stolne cerkve v Comu, toda po mnenju policije gre samo za »pobalinsko provokacijo«, ne pa za resnejše opozorilo škofu. Prav tako nejasen je dogodek v Margheri, kjer so blizu socialnega centra Rivolta odkrili opoščen BMW z dvema vojaškima kombinezonoma in dvema praznima saržerjema za brzostrelno puško M16. Avto je baje last nekega ameriškega dezerterja, ki je pred nekaj meseci služboval v Vicenzi. Morda je dejstvo, da je bil njegov avto v bližini socialnega centra golo naključje, prav tako pa bi lahko bil tudi poskus provokacije. V soboto v Rimu in Bologni sindikat proti terorizmu RIM - Z Massimom D’Anto-no so teroristi »streljali tudi proti simbolu, proti človeku, ki je najprej sodeloval s sindikatom in ki je sedaj imel zelo zahtevno vlogo v vladi«. Tako je poudaril med drugim vsedržavni sekretar CGIL Sergio Cofferati, ki je včeraj tudi napovedal za soboto vsedržavni manifestaciji proti terorizmu. Vodja CGIL, ki je govoril tudi v imenu kolegov Sergia D'Antonij a (C1SL) in Pietra Larizze (UIL), je dejal, da sindikat ne bo klonil politiki ustrahovanja in zato je za ta konec tedna organiziral vsedržavni manifestaciji v Bologni in v Rimu kot odgovor na terorizem. K manifestaciji, bo pristopila tudi zveza neodvisnih sindikatov UGL. Cofferati je dejal, da sindikat vabi k sodelovanju vse, ki jim je pri srcu demokracija in ki se prepoznavajo v geslih sindikalnih konfederacij, saj »morata biti zaščita demokracije in boj proti terorizmu cilja vseh«. Organizator manifestacij pa je vsekakor sindikat in govorili bodo zato samo sindikalisti. Medtem ko sindikat pripravlja vsedržavno manifestacijo proti terorizmu, ki bo prvi množični odgovor na morilski napad na prof. Massima D'Anteno, se je med levičarskimi strankami nekoliko polegla po- lemika, ki jo je izzval tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti, ko je izjavil, da je v dokumentu novih Rdečih brigad nekaj analiz, s katerimi bi lahko soglašali. SKP je včeraj z dokumentom direkcije neodvoumno izjavila, da je terorizem »neizprosen sovražnik«. Po oceni SKP ni neke vezi med »družbeno napetostjo in oživljanjem terorizma«. Po tem dokumentu je terorizem »kompleksen pojav, ki ima kot temelj blodnje o vseogočnosti ljudi, ki kultivirajo strašno oblastniško nadutost«. Prav za-taradi tega je »umor Massima D'Antone zaskrbljujoč pojav, ki ga ne kaže podcenjevati«. Po tem dokumentu je Pie-tro Polena, ki je drugi človek pri Levih demokratih, Berti-nottiju predlagal skupno akcijo proti terorizmu, predsednik vlade Massimo D’Alema, ki je v nedeljo kritiziral tajnika SKP med nastopom na kongresu SIK, pa je menil, da je tako Bertinottijevo izvajanje nedvomno pozitivno. Nekaj napetosti pa je odstalo v odnosu med SIK in SKP. Bertinotti je Cossuttovim somišljenikom očital, da vodijo proti SKP »ostudno kampanjo«, vodstvo SIK pa mu je odgovorilo, naj ne meče kamnov in nato skriva roke. Ministrski predsednik sprejel delegacijo ribičev RIM - Predsednik vlade Massimo D’Alema je včeraj sprejel delegacijo ribičev iz Chioggie in iz bližnjih obalnih mest, ki so ga opozoriti na kočljivo vprašanje odvrženih bomb Nata v severnem Jadranu. Premier je obljubil, da bodo v doglednem času bonificirati prizadeta območje in hkrati zagotovili varnost ribičem, ki so pri teh dogajanjih največ nastradati. D’Alema je delegaciji ribičev tudi povedal, da bo Italija uradno zahtevala od atlantskega pakta revizijo načrtov, po katerih ameriška letala odmetavajo bombe v morje. Dodal je, da so v Bruslju priznati nekatere napake in zlasti dejstvo, da Italija sploh ni bila informirana o vseh teh zadevah. Na srečanju je bilo tudi povedano, da bo »čistilna akcija« stala približno 60 milijard tir. Sredstva bo, kot kaže, dala na razpolago Evropska unija. * V novem vodstvu SIK tudi predstavniki FJK RIM - V novem centralnem komiteju Stranke italijanskih komunistov, ki je bil izvoljen na kongresu v Fiuggiju, so bili izvoljeni tudi nekateri predstavniki stranke iz Furlanije-Jutijske krajine. To so vladni podtajnik Antonino Cuffaro, Videmčanka Nedei-da Ponte ter Tržačani Fausto Monfalcon, Stojan Spetič in Jacopo Venier. Za predsednika stranke je bil potrjen Armando Gos-sutta, ki bo v petek, 28.5. na predvolilnem obisku v Trstu. Cossutta bo govoril ob 19.uri v hotelu Jolly. V Rimu so sežgali avto sina Bettina Craxija RIM - Požar je popolnoma uničil avtomobil, ki ga je Bobo Craxi najel za volilno kampanjo za evropske volitve. Sin nekdanjega voditelja PSI, ki kandidira za Strasbourg, je požar prijavil policiji, ki ne izključuje možnosti, da je bil namerno podtaknjen. Avto je bil parkiran pred sedežem radiotelevizijske ustanove RAL Prejšnjo noč so ognjeni zublji poškodovati tudi avtomobil Massima Pinija, ki je bil svojčas med tesnimi sodelavci Bettina Craxija. Pini je prepričan, da sta požara tesno povezana in da gre v obeh primerih za politični vandalizem. Delodajalci in kovinarji bližji novi delovni pogodbi RIM - Umor univerzitetnega profesorja in konzulen-ta ministra za delo Massima D'Antone bo morda spodbudil delodajalce in sindikate k podpisu nove delovne pogodbe kovinarjev. V to je prepričan predsednik Finmeccanice Andrea Pininfarina, ki je vsekakor dodal, da zamude in zastoje pri pogajanjih ne gre pripisati izključno industrijcem. Dal je razumeti, da so odgovornosti enakomerno porazdeljene med pogajalce. Sindikati računajo, da bo nova pogodba sklenjena še ta mesec, v nasprotnem primeru bo gotovo prišlo do novih stavk in protestov. PO ATENTATU NA MASSIMA D’ANTONO Preiskovalci so ubrali jasno pot: izvor rdečih brigadistov, ki so se po več kot desetih letih spet oglasili s svojim sporočilom krvi in smrti, ko so prejšnji teden ubili pravnika Massima D’Antona, iščejo med starimi brigadisti. Na muhi imajo predvsem tiste, Id so Se v zaporu in se niso skesali ter se ogradili od oboroženega boja, obenem pa iSčejo tudi tiste manj znane, ki so po porazu Rdečih brigad in njihovemu razpustu izginili, se morebiti potuhnili v pričakovanju priložnosti za maščevanje in revanSo. Novinarju, tudi tistemu, ki neposredno sledi delu preiskovalcev, je težko oceniti, ali je izbira pravilna, saj nima na razpolago vseh elementov, ki jih imajo preiskovalci. Oceniti mora na fragmentih resnice (ali samo na osnovi govoric), ki pronicnejo skozi zid preiskovalne tajnosti. Vendar prvi vtis je, da preiskovalci pravo smer Se iSčejo in v teh prvih dneh preverjajo razne možnosti. Morilski atentat je presenetil tudi njih, nihče ni posumil, da bi v nekaj dneh lahko bil narejen tolikšen kakovostni skok, saj so se pred umorom Massima D’Antone teroristi omejili na požige avtomobilov (kot v primeru uslužbencev in vojakov oporišča v Avianu) ali pa na zažigalne napade na sedeže Levih demokratov in sindikatov, vendar vselej ko so bili sedeži prazni in ni bilo nevarnosti, da bi atentati zahtevali žrtve. Nekdanje Rdeče brigade (pa tudi druge sigle ultralevega terorizma, ki so se pojavljavlje v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let) so prehodile veliko bolj postopno pot. Potem ko so se po dolgih večletnih debatah opredelile za ilegalo in pot oboroženega boja, so začele z letaki, z nekajurnimi ugrabitvami najbolj osovraženih delovodij v tovarnah, z ugmbit-vijo sodnikov preden So sploh stopile na pot neposrednega streljanja zoper tiste, la so jih brigadisti imeli za razredne sovražnike ali njihove pomagače. In tudi v tem primeru so brigadisti prehodili dokaj dolgo pot saj so najprej veliko ljudi samo ranili s strelom v nogo, Sele nato so se odločili za krvavo pot umorov. Ko je prevladalo militaristično krilo Maria Morettija, so z ugrabitvijo in umorom Alda Mora skušali pomeriti državi naravnost v srce. Sedanji brigadisti so preskočili vse te vmesne stopnje, prešli so od dokaj »nedolžne« faze atentatov z molotovkami k morilskemu napadu na človeka, ki med drugim ni niti sumil, da bi lahko bil tarča teroristov. Kaj ta velik preskok pomeni? Ali je to eden od znakov, da so se nekdanji terorristi, ki so potuhnjeni čakali na svoj trenutek, spet vrnili v areno? Letak, s katerim so si novi brigadisti prilastili očetovstvo zločinskega atentata, spominja na način izražanja in na analize nekdanjih brigadistov. Očitno je avtor (ali avtorji) poleg neposredne povezave z nekdanjimi Rdečimi brigadami, katerih simbol je povzel, tudi z načinom izražanja hotel podčrtati, da je prevzel »dediščino« nekdanjih teroristov. Lahko se tudi vprašamo, ali je to samo poskus, da bi preselepil preiskovalce ali pa dokaz resnične povezave z nekdanjimi teroristi, dejstvo pa je, da letak tako s svojo dolžino kot z -razčlenjeno »analizo« dokazuje, da morilci Massima D’Antone ne improvizirajo, so organizirani in so zelo dobro informirani o tem, kaj so govorili na sestankih socialnih partnerjev z ministrstvom za delo. Nobenega dvoma najbrž tudi.ni o tem, da so teroristi zelo zavestno izbrali tarčo napada. Sporočilo je jasno, teroristi so želeli udariti po levičarskem reformizmu in so zato ubili Massima D Antona, ki je kot pravnik in »tehnik« poosebljal tako politično izbiro levega reformizma kot možnost njegovega udejanjenja. Tudi s tega vidika so novi brigadisti ravnali kot njihovi predhodniki, ki so streljali na tiste predstavtiike levice, ki so s svojim delom in vzorom osmišljali italijansko demokracijo. Se-najbolj soroden napadu na DAntono je umor ekonomnista Ezia Tarantellija pred skoraj 15 leti, marsikaj skupnega pa imajo tudi umor De Mitovega sveto- Podobnosti in razlike s terorizmom 70 let valca Roberta Rufjillija, sodnikov Emili a Alessandrinija in Roberta Gollija, novinarja turinske La Stampe Carla Casalegna in mnogih drugih. Teroristi so udarili po tistih, ki so jim bili s svojim reformističnim pristom najbolj nevarni, ker so bili žive priče, da je pot reformizma možna, pot oboroženega boja in političnega nasilja za reformiranje družbe povsem zgrešena. Ultralevi terorizem je imel v sedemdesetih letih v Italiji več vzrokov. Nekateri so bili ideološki, saj so brigadisti ekstremizirali (tudi s sklicevanjem na latinskoameriška osvobodilna in revolucionarna gibanja) in privedli do skrajnih posledic nekatere prvine uporov oseminšetdesetega leta, po drugi strani pa je bila vsaj pri nekaterih opredelitev za oboroženi boj odgovor na desničarski terorizem tistih let, na bombne atentate, na pokole, na poskuse državnega udara in na tisto »rožljnaje s sabljami«, ki ga je bilo slišati v nekaterih vojaških krogih. Svoje so dodale velike družbene napetosti tistih let in najbrž tudi blokovska delitev sveta. Terorizem pa Je bil, kot so ugotovili z razčlenjeno in analitično študijo raziskovalci turinske fakultete za sociologijo, tudi posledica dejstva, da je bil italijanski politični sistem bloldran. Tudi politika nacionalne solidarnosti, ki je morda imela kot per-pektivo odpiranje italijanske družbe in izmeničnost za krmilom oblasti, je v začetni fazi bila predvsem odgovor na teroristično ofenzivo in torej predvsem zaščitnik tiste državne ureditve. Ugrabitev in umor Alda Mora pa sta imela kot posledico to, da se je sistem Se bolj zaprl in da je bila kmalu izničena vsaka možnost sprememb. Terorizem je po tedanjih ugotovitvah turinskih raziskovalcev tudi odraz in znak neke patologije družbenega in političnega sistema, nek »kratek stik«, do katerega pride predvsem v imobilnih blokiranih sistemih. In Italija je vsaj z nekaterih vidikov spet v neki blokirani situaciji kljub temu, da je prav ob koncu prejšnjega leta prevzel krmilo oblasti tajnik Levih demokratov Massimo DAle-ma, ki je z mnogih vidikov naslednik in dedič Komunistične partije Enrica Ber-linguerja. V teh letih je bUo nekaj izme-ničnosti za vladnim krmilom (prej vlada Pola svoboščin, nato prehodno Dinijevo obdobje in nato vladi leve sredine), toda kljub temu je italijanski politični sistem blokiran, saj ne uspe izoblikovati in sprejeti tistih bistvenih reform, ki bi mu omogočile, da preseže temeljne slabosti. Italija je že nekaj let v nekem nedorečenem limbu. izplula je iz portiča prve republike, ni pa znala namvnati jader, da bi zaplula v varnejši pristan druge republike: obtičala je sredi poti s pmznimi jadri in izpostavljena tokovom in valovom. Seveda pa »kratki stik« terorizma ni nujen v vsakem blokiranem političnem sistemu. V tem ni nobenega avtomatizma. V sedemdesetih letih je terorizem Rdečih brigad vzklil v krogih levih skrajnežev, razvil se je, ker je imel nek so-mišljeniški krog in neko osnovo v organizacijah kotna primer Autonomia ope-raia, mčunal je lahko na zmoten odnos izvenparlamentarne levice, ki je svoje stališče strnila v geslo »ne z brigadisti, a tudi ne z državo«. Toda terorizem je lahko zrasel tudi zato, ker mu je nekdo ustvaril prostor, ker se ni odločno bodi proti njemu. No, morda so prve akcije stanh rdečih bngadistov koga lahko presenetile, organi prehona sprva niso bili pnpravljeni. Toda težko je misliti, da po aretaciji zgodovinskega jedra rdečih brigadistov, ni bila vsaj kazniva nepazljivost tista, ki je omogočila Curciovim in Franceschinijevim naslednikom, da so se reorganizirali in se vojaško ter kadrovsko okrepili. Primer Alda Mora in vse, kar se je takrat zgodilo, kaže, da se pristojna državna telesa niso angažirala do kraja v naporu, da bi rešili najvidnejšega italijanskega politika in državnika. Tajna framazonska loža P2 in njeni predstavniki, ki so tedaj vodili obveščevalne službe in organe pregona, najbrž niso imeli interesa, da bi Aldo Moro preživel ugrabitve. Rdeče brigade so po ugrabitvi Mora zašle v krizo predvsem zato, ker je bil primer Moro zanje prevelik zalogaj in je vnesel v organizacijo hude napetosti, ta notranja kriza je prispevala h končnemu porazu brigadistov vsaj toliko, kot udarci organov pregona. Odločilnega pomena pa sta bili predvsem nepopustljivost levice in delavskih organizacij v odklanjanju terorističnih metod. Politični sistem je tudi danes blokiran, toda razmere so drugačne, ni videti tiste »vode«, v kateri so plavali stari brigadisti. Do družbenih napetosti - tudi hudih - prihaja (na primer v Venetu z zasedbo zvonika sv. Marka), toda do predvčerajšnjim je vse kazalo, da je terorizem z izdeološkim predznakom levičarskega skmjnistva izginil. Kaj vse se skriva za oživljeno siglo Rdečih brigad je težko presoditi, kot je težko presoditi, pri katerih zakulisnih dejavnikih je levi reformizem tako osovražen, da se proti njemu borijo s terorističnimi prijemi. Jasno pa je, da v boju z novimi brigadisti država ne sme ponoviti istih napak kot v preteklosti, predvsem pa se je treba izogniti skušnjavi, da bi morebitno krivdo valili na antagonistično levico in socialne centre samo zato, ker ne soglašajo z opcijo političnega reformizma, jasno pa je, da je treba od teh krogov (in mnogi so to že nore dihi zahtevati odločno obsodbo terorizma. Ob jasni policijski akciji proti terorizma je potrebna zato tudi kulturna bitka, da bodo vsi imeli tudi kulturno orodje za boj proti terorizmu, seveda pa je najboljše orožje proti terorizmu prav uresničitev najnujnejših reform, ki naj deblokirajo politični sistem. Vojmir Tavčar VOJNA / MEDTEM KO SE SPOPADI NADALJUJEJO, IZGON KOSOVARJEV PA STOPNJUJE Cernomirdin še vedno upa v politično rešitev vojne v ZRJ MOSKVA, BRUSELJ, BEOGRAD - Posebni odposlanec ruskega predsednika za ZRJ Viktor Čemomirdin bo pred četrtkom ponovno odpotoval na pogovore v Beograd, je včeraj sporočil njegov predstavnik za tisk Valentin Sergejev. Ta je tudi potrdil novo tristransko posvetovanje Cemomirdina s finskim predsednikom Marttijem Ahtisaarijem in z namestnikom ameriške državne sekretarke Stro-bom Talbottom. »Sele po tem tristranskem srečanju je predviden Cernomirdi-nov obisk v Beogradu, na katerem bi ga lahko spremljal tudi finski predsednik Martti Ahtisaari,« je sporočil Cernomirdinov predstavnik. Po pogovorih z indijskim zunanjim ministrom Jasvvantom Singhom pa je Čemomirdin dejal, da bi bilo »katastrofalno« sedaj končati pogajanja o kosovski krizi, dodal pa je, da se je izjemno težko pogajati, medtem ko potekajo napadi na ZRJ. Čemomirdin je Se povedal, da bi morale Rusija, Indija in Kitajska uskladiti prizadevanja za poravnavo spora na Kosovu in da je Rusija pripravljena na taksno usklajeno delovanje. Poudaril je še, da morajo v sredo na tristranskih pogovorih doseči »konec Natovega bombardiranja«. Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je izjavil, »da se lahko mir zagotovi le z resnimi pogajanji in ne s čakanjem, da kdo odide, ali pa spremeni svoje mnenje«. S tem je odgovoril na pisanje ameriškega tiska, po katerem bi ZDA SRBIJA / PO GRAFITNIH Eksplozivne bombe povzročile izpod elektrike v Srbiji Vzpostava oskrbe bo zelo težka BEOGRAD - Predsi-nočnje bombardiranje elektroenergetskih inštalacij v Novem sadu in Nišu ter termoelektrarne v Kostolcu je po napadu na termoelektrarno v Obrenovcu le še ogrozilo delovanje elektroenergetskega sistema v Srbiji. Beograjski izvedenec za energetiko Jovan Mandič je v pogovom za radio Svobodna Evropa ocenil, da trenutno ne obratuje več kot polovica elektroenergetskih inštalacij v Srbiji. Zaradi težav pri oskrbi z električno energijo pa so se zaloge vode v Beogradu zmanjšale na deset odstotkov. Letala zveze Nato so predsinoči ob približno 22. uri skoraj sočasno bombardirala elektroenergetske naprave v Novem Sadu, Nišu in v ter-moelektarni blizu Kostnica vzhodno od jugoslovanske prestolnice, zaradi česar je prišlo do ponovnega razpada elektroenergetskega sistema v Srbiji. Velike težave pri vzpostavljanju normalnega oskrbovanja z elektriko je povzročilo že sobotno bombardiranje razdelilnih naprav termoelektrarne Kolubara pri La-zarevcu, še hujši pa je bil predvčerajšnji napad na največjo srbsko ter-nioelektramo Nikola Tesla v Obrenovcu. Po Mandičevih besedah je bil delež elektrike iz termoelektrarne v Obrenovcu v srbskem elektroenergetskem sistemu 33 odstotkov, samo Beograd pa naj bi iz te termoeletrarne dobival 90 odstotkov električnega toka. Elektrgospodarstvo Srbije je po prejšnjih bombardiranjih elektroenergetskih instalacij s t.i. grafitnimi bombami vsakič v razmeroma kratkem času vzpostavilo normalno oskrbo z električno energijo. Vendar Mandič opozarja, da sedanjih okvar, ki so jih povzročile t.i. plave bombe (eksplozivne), ne bo mogoče odpraviti tako hitro. Poškodovane dele bi bilo treba namreč uvoziti, ZRJ pa je trenutno pod sankcijami. Tako je za zdaj nemogoče napovedati, kdaj bodo odpravljene okvare. Po mnenju Mandiča napad na termoelektrarne Kolubara, v Obrenovcu in blizu Kostolca ter druge elektroenergetske inštalacije pomeni, da se je Nato odločil za resno uničenje prenosnega sistema srbskega elektrogospodarstva. Mandič še opozarja, da je z bombardiranjem transformatorskih postaj v Novem Sadu in Nišu resno ogrožena tudi distribucija elektrike. Po Mandičevih trditvah bodo nujne redukcije elektrike, sočasno pa srbski strokovnjak opozarja na posledice, to je na zelo otežkočeno oskrbovanje Beograda z vodo. Pristojni iz vodovoda pozivajo ljudi, ki trenutno imajo vodo, naj jo uporabljajo za nanuj-nejše potrebe. Tudi srbsko elektrogospodarstvo svetuje potrošnikom, ki imajo električno energijo, naj jo uporabljajo zelo varčno. Brez elektrike so številni predeli Beograda, Niš, Novi Sad in številna druga srbska mesta. (STA) načrtovale zrušenje jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Generalni sekretar zveze Nato Javier Solana je včeraj izjavil, da prihaja do napredka pri diplomatski rešitvi kosovske krize in da bodo prihodnji dnevi zelo pozitivni, »ker je obračun iz dneva v dan boljši, ker je Miloševič vedno bolj osamljen tako na mednarodnem kot notranjem prizorišču«. Danes se bo Solana sestal s španskim premierom Aznarjem in s predsednikom albanske vlade Majkom. Včeraj pa je nemški obrambni minister Schar-ping izrazil prepričanje, da bo Nato zastavljene cilje dosegel s sedanjo strategijo letalskega posredovanja. V izjavi, ki jo je dal v Makedoniji, je nemški minister izrazil prepričanje, da bo mednarodna skupnost kosovsko krizo uspela rešiti z Natovo vojaško strategijo v kombinaciji z diplomatskimi prizadevanji skupine držav G-8. Diplomacija bo imela po Sharpingovem mnenju do- datno možnost na vrhunskem zasedanju G-8, ki bo sredi junija v Kolnu. Zavezniška letala so v minulih 24 urah nadaljevala napade na cilje v ZRJ, vendar ti zaradi slabšega vremena niso bili tako intenzivni kot prejšnja dva dni. Letala so poletela v 554 misijah, bombe so odvrgla v 175 primerih ter v 63 primerih napadla jugoslovansko protiletalsko obrambo. Na Kosovu so po poročanju zavezništva med drugim uničil sedem oklepnih vozil. Med strateškimi cilji so na zavezništvu našteli skladišča streliva v Nišu in električno centralo v Novem Sadu. Letala so bombardirala tudi radijski pretvornik v Prištini in skladišče goriva v Somborju. Zavezništvo je zatrdilo, da so se vsa letala, ki so v minulih 24 urah sodelovala v napadih, vrnila v oporišča. Tanjug pa je poročal, da so pri Prištini sestrelili ameriški A-10. Srbski viri so obenem poročali, da so zavezniška letala v dosedanjih bombardiranjih zapora v kosovskem Istoku ubila kakih sto kaznjencev in paznikov, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih. Včeraj popoldne pa je osem raket zadelo rafinerijo pri Novem Sadu. Medtem se nadaljuje izgon kosovskih Albancev, tako je včeraj prestopilo mejni prehod pri Morini 1.500 Kosovarjev, med temi je 166 moških, ki so bili v zaporu. V nedeljo so Srbi izpustili 800 zapornikov. Se huje je bilo v Makedoniji, kamor je včeraj prispelo več kot 10 tisoč Kosovarjev. Povzetek poslovanja v letu 1998 NARAŠČANJE DOBIČKA v milijardah lir 1996 1997 1998 * brez upoštevanja izredne plusvalence v višini 643,3 milijarde zaradi prodaje deleža v družbi AXA SKUPINA GENERALI V ŠTEVILKAH_______________________ 120 zavarovalnih družb v 50 državah 48 holding družb 7 nepremičninskih družb 326 nekonsolidiranih raznih nadzorovanih družb 62.754 milijard premij (+54% v primerjavi z letom 1997) 233.614 milijard tehničnih akantonacij 257.586 milijard investicij 1.731 milijard konsolidiranega dobička 65.000 zavarovalniških izvedencev na razpolago strankam RAZDELITEV KONSOLIDIRANIH PREMIJ v milijardah lir ŽIVLJENJSKO ŠKODNO Italija 11.480 Italija 4.725 Druge Države 2.627. Nemčija 8.708 Francija 3.936 Avstrija 2.478 Španija 1.729 Švica 322 Izrael 588 Druge Države 3.333 Grupa Generali je utrdila položaj tretje evropske zavarovalnice Grupa ♦ Dobiček konsolidirane bilance za leto 1998, za vsote pripadajoče glavni družbi, je znašal 1.731 milijard lir (+68%, po homogenih pogojih + 24,4%). ♦ Konsolidirane premije - 62.754 milijard (+54%, na osnovi nespremenjene konsolidacije +10,6%) - so porazdeljene: Italija 25,8%, Nemčija 32,3%, Francija 15,7%, Avstrija 5,6%, Španija 5,3%, druge države 15,3% in se nanašajo za 58,9% na življenjska zavarovanja in za 41,1% na škodna zavarovanja. ♦ Investicije - ki so dosegle 257.586 milijard - so registrirale prirastek 76,8% (brez pridobitev leta 1998 + 12%). ♦ Cisti dobiček glavne družbe znaša 13.122 milijard. ♦ Indeks donosnosti lastnih sredstev (ROE) je dosegel 15,2% (11,3% po odbitku izrednih dobičkov). ♦ Na koncu leta 1998 je bilo 64.851 sodelavcev grupe Generali. ♦ Leta 1998 so pristopile k grupi družba Aachener und Munchener Beteiligungs (AMB), ki je na Čelu integrirane zavaroval-nisko-finanCne grupe (slednja je na tretjem mestu po obsegu premij na nemškem tržišču), francoske družbe GPA-Vie, GPA-lard in Proxima, zavod Banca della Svizzera Italiana (BSI), ki upravlja aktivo nad 40.000 milijard lir. ♦ Nadaljevali so procesi reorganizacije in preureditve struktur grupe na različnih operativnih področjih. Cilj slednjih je doseči večjo učinkovitost in elastičnost delovanja ob istočasnem omejevanju stroškov. ♦ Operativa grupe na področju upravljanega varčevanja s pomembnimi sinergijami med zavarovalniškimi, finančnimi in socialnimi produkti, se je obogatila z začetkom delovanja zavoda Banca Generali in s pridobljenimi avtorizacijami v Italiji za pokojninske sklade Previgen Valore in Previgen Valore Garantito. ♦ V prvih mesecih 1999 se je nadaljeval proces širjenja grupe: v Argentini je Generali postala leader na tržišču s kontrolirano udeležbo v Gaja de Ahorro z Seguro; v Švici je prevzela dve družbi - življenjsko in škodno -od grupe Migros, leader velike distribucije, s katero je uvedla zanimive delovne perspektive; na Daljnem vzhodu je bilo vpeljano strateško partnerstvo z Grupo Kuok, pomemben finančni, nepremičninski in industrijski konglomerat. Prva skupna pobuda je ustanovitev dveh zavarovalniških družb na Filipinih. Glavna družba ♦ Cisti dobiček je 604,5 milijard lir (+7.85%). Enotna dividenda dodeljena delničarjem je 425 lir za delnico s skupnim izplačilom 436 milijard. ♦ Premije znašajo 12.585 milijard (+7,2% v homogenih pogojih). Od teh pripada 6.628 milijard življenjskemu zavarovanju in 5.957 milijard škodnemu zavarovanju. ♦ Proizvodni in upravni stroški glede na premije so se znižali od 22,5% na 22%. ♦ Investicije so dosegle 49.991 milijard (+9,7%); prihodki so presegli 3.380 milijard. ♦ Cisto knjigovodsko premoženje, vključno s poslovnim dobičkom, znaša 11.363 milijard (+37,3%). ♦ Družbena glavnica, v kateri je prisotnih nad 130.000 delničarjev, znaša 2.051,7 milijard lir. ♦ Borzna kvotacija vrednostnega papirja Generali je v letu 1998 registrirala porastek vrednosh za 70% v primerjavi s 41% splošnega delniškega indeksa. ♦ Upravni odbor, ki se je sestal po obenem zboru prejšnjega 30. aprila, je odločil, da bo predsedniško funkcijo opravljal Alfonso Desiata in potrdil podpredsednika in pooblaščenega upravitelja Gianfranca Gutty, podpredsednika Francesca Cingano in pooblaščenega upravitelja Fabia Cerchiai. GENERALI: KJER IMA DENAR TRDNO VREDNOST. Druge družbe Generali v Italiji AdriaVita, Agricoltura Assicurazioni, Alleanza Assicurazioni, AssiBa, Aurora Assicurazioni, Casse e Generali Vita, Europ Assistance, Friuli-Venezia Giulia Assicurazioni La Carnica, La Venezia Assicurazioni, Navale Assicurazioni, Prime Augusta Vita, Risparmio Assicurazioni, Risparmio Vita, Trieste e Venezia Assicurazioni Genertel, UMS Generali Marine. mu i*m GENERALI RIM / »DAN ODPRTIH VRAT« V POSLANSKI ZBORNICI ČEDAD / PRISOTNIH VEČ STROKOVNJAKOV »Parlament« odobril zakon: slovenščina v italijanski šoli Slovenska dijak in dijakinja spregovorila v Montecitoriu v slovenščini Seminar o odnosu med manjšinskimi in večinskimi kulturami Položaj Slovencev v FJK orisala Franco Fornasaro in Jože Pirjevec RIM - »Gospod predsednik, spoštovani kolegi, v imenu vseh slovenskih šol na Tržaškem, kjer Slovenci živimo že več stoletij, a še zdaj čakamo na zaščitni zakon, ki nam ga jamči 6. člen italijanske ustave, vas lepo pozdravljam.« S temi besedami, izrečenimi v slovenščini, je v nedeljo dopoldne Peter Verri, dijak 2. A razreda trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa nagovoril predsednika poslanske zbornice Luciana Vio-lanteja, predstavnike italijanske vlade in več kot 500 višješolcev iz vseh italijanskih pokrajin, ki so se v palači Montecitorio udeležili »dneva odprtih vrat«. Predsedujoči v poslanski zbornici je prisluhnil pozdravu v slovenščin in ga ni prekinil, kot je to storil Violante pred tremi leti, ko je ob prvi izvedbi odprtih vrat v poslanski zbornici odvzel besedo dijakinji pedagoškega liceja Antona Martina Slomška iz Trsta, ker je začela svoj pozdrav v slovenščini. Prisotnim predstavnikom vlade -podpredsedniku Mattarelli, ministru za šolstvo Berlin-guerju, ministrici za zdravstvo Bindijevi in ministrici za socialne zadeve Livii Turco -se je verjetno zdelo zelo čudno, da so slovenske besede v poslanski zbornici privrele na dan iz sedežev Nacionalnega zavezništva: slovenski dijak je namreč govoril z mesta, ki ga običajno zaseda vročekrvni poslanec Finije-ve stranke Francesco Stora-ce, in tudi njegov sošolec Peter Ferluga, ki se je skupno s prof. Dunjo Albi udeležil dijaškega srečanja v parlamentu, je sedel v prostorih postfašistov, ker je bilo tako določeno po pravilniku o teritorialni porazdelitvi dijakov. Malo stran je dogajanju prisostvovala še slovenska šolska delegacija z Goriškega, ki so jo sestavljali dijakinji pedagoškega liceja Simona Gregorčiča Mateja Černič in Sara Devetak ter prof. Livio Semolič. Verri je včeraj pojasnil, da je pred začetkom razprave, ki so jo v celoti oddajali po državni televiziji RAI, samega ministra za šolstvo Luigija Berlinguerja vprašal, ali lahko spregovori v slovenščini; minister mu je odgovoril pritrdilno, skoraj spodbujevalno, ko pa mu je slovenski dijak namignil, da njegovo mesto verjetno ni najbolj pravšnje za podoben dvojezični poseg, se mu je Berlinguer prešerno zasmejal. V poslanski zbornici so bili dijaki priča pravcatemu parlamentarnemu zasedanju, kar je tudi namen pobude »odprta vrata«. Po vprašanjih in interpelacijah, na katera so odgovarjali ministri, je prišla na vrsto predstavitev šestih zakonskih osnutkov, kolikor so jih za »dan odprtih vrat« izbrali iz stotine, ki so jih predhodno pripravili dijaki z vse Italije. Verri je v minuto dolgem slovenskem posegu z italijanskim prevodom predlagal razširitev prvega člena zakonskega osnutka o priseljencih, ki so ga pripravili dijaki iz Riccioneja. Slednji so menili, da bi morali priseljencem nuditi dopolnilni pouk za poznavanje italijanske stvarnosti, poleg tega pa bi se morali tudi italijanski dijaki učiti jezika in kulture priseljencev, da bi bil odnos med njimi enakopraven. Slovenski dijak je predlagal, naj bi podobno veljalo tudi za šole na območjih, v katerih živijo manjšine: tako naj bi v italijanskih šolah na Tržaškem in Goriškem uvedli pouk manjšinskega jezika in kulture, da bi imeli italijanski dijaki možnost za boljše spoznavanje manjšinske stvarnosti. Ko je sklenil svoj poseg, se mu je predsedujoči zahvalil, »kolegi« pa so mu odobravajoče zaploskali. Tako razširjen zakonski predlog je dal predsedujoči na glasovanje in mlada poslanska skupščina ga je odobrila s 360 glasovi, medtem ko je proti zakonu glasovalo 56 prisotnih. Več glasov (411) je prejel le zakon o darovanju kostnega mozga, ki naj bi ga - tako je zapisano v »pravilniku« odprtih vrat - parlament izglasoval v teku leta. V slovenščini (z italijanskim prevodom) je spregovorila tudi dijakinja goriške-ga pedagoškega liceja S. Gregorčiča Mateja Cemic. Posegla je v zvezi s predlogom zakona za pomoč podvrženim anoreksiji. Predsedujoči Alfredo Biondi jo je sicer prekinil, a ne zato, ker ni govorila v uradnem državnem jeziku, temveč, ker se je njej odmerjeni čas iztekel. Verri in Černičeva sta bila edina predstavnika manjšin, ki sta spregovorila v materinem jeziku. Ladinski, francoski dijaki iz Aoste in nemški iz Južne Tirolske so posegli v italijanščini. KOMEN / NA POABILO DRUŠTVA SLOVENCEV »Stmčki v mineštri« v Parizu Z igro, ki jo je režiral Sergej Verč, bodo nastopili tudi na Linhartovem srečanju KOMEN - Na povabilo Društva Slovencev v Parizu se dvajsetčlanski ansambel gledališke skupine KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu odpravlja na štiridnevno turnejo v Francijo, kjer bo v soboto, ob 20. uri v dvorani Slovenskega doma v Chatillonu, v Parizu, uprizoril letošnjo uspešno predstavo »Stmčki v mineštri«, avtorja in režiserja Sergeja Verča. S skupino potuje tudi ansambel »Plima«, ki bo s svojim repertoarjem plesne glasbe poskrbel za prijetno vzdušje na družabnem večeru, ki bo sledil predstavi. Uprizoritev »Stmčkov v mineštri« si je na dosedanjih petnajstih ponovitvah po številnih krajih primorskd regije, med drugim tudi na Opčinah, v Kopru in Sežani, ogledalo skoraj tri tisoč gledalcev, prav v teh dneh pa so gabrovčanski gledališčniki prejeli še eno nepričakovano povabilo. Selektor Alen Jelen je namreč med skoraj stotimi ogledanimi predstavami po vsej Sloveniji izbral »Stmčke v mineštri« za zaključni nastop na Linhartovem srečanju - 38. srečanje gledaliških skupin Slovenije, v Ljubljani. Tako bo gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu po vrnitvi iz Pariza že naslendjo nedeljo, 6. junija spet potovala na gostovanje, to pot v Ljubljano, kjer bo ob 17. uri na velikem odru Lutkovnega gledališča predstava »Stmčkov v mineštri«. Ob tem naj še dodamo, da se nadebudni in neutrudljivi gabrovčanski gledališčniki pod režijskim vodstvom Sre-geja Verča že vneto pripravljajo na novo premiero, veseli večer »Pa po lojtrici gor...«, ki bo konec junija na domačem odru pod zvezdami. SPETER - Z nastopom tria šole Glasbene matice iz Spetra se je v soboto v Čedadu zaključil seminar o večinskih in manjšinskih kulturah. Srečanja se je z referati udeležilo več strokovnjakov iz Italije in nekaterih evropskih držav. Teme so bile zanimive, čeprav morda zaradi prikaza obilice primerov in argumentov ni bilo enostavno obdržati vodilne niti, ki se je nanašala na »Srečanja in spopade med večinskimi in manjšinskimi kultruami«. Tako je bilo med drugim možno slediti referatom o Ukrajincih kot manjšincih v lastni deželi; ali o Ukrajincih na Poljskem med obema vojnama, o Judih iz Dubrovnika, o narodih na Slovaškem in različnih narodih srednjega vzhoda. O slovenski manjšini v naši deželi sta spregovorila Franco Fornasaro in Jože Pirjevec. Franco Fornasaro je podal razmišljanje o »geo-et-ničnih posebnostih Na-diških dolin na pragu leta 2000«. Fornasaro je svoja opažanja osnoval na strnjenem zgodovinskem pregledu dogajanj v Benečiji ter na ugotavljanju, da so v teh krajih še po petdesetih letih od konca druge svetovne vojne prisotne sledi političnih nasprotij. Zato sta po Foma-sarovi oceni med samimi avtohtonimi prebivalci Benečije značilna dva pristopa, ki sta si pogosto v nasprotju: po eni strani gre za potrebo po jezikovni in kulturni navezanosti na slovensko realnost kot tako, z ustreznim priznanjem statusa narodne manjšine; po drugi strani pa se zagovarja potreba po obrambi neke izvirne zgodovinske stvarnosti, predvsem jezikovne, z dosego priznanja statusa manjšinskega jezika. Fornasaro je vsekakor izrazil željo, da bi se proces nazadovanja manjšine v obmejnem pasu videmske pokrajine zaustavil in da bi bila ta skupnost sposobna določene revitalizacije, tudi ob nespornih znamenjih, ki jih je opažati v tej smeri. Jože Pirjevec se je držal tematike srečanja o konfliktih in srečanjih med kulturami in je za ilustracijo svojih misli posegel daleč nazaj v zgodovino. Tako je ugotovil, da je bilo med slovensko in italijansko kulturo v skupnem obračunu zgodovine več konfliktov kot srečanj. Po srečanju Trubar - Bonomo so v naslednjih stoletjih dejansko prevladovali konflikti. Ti so izhajali iz vizije, da so Slovani v bistvu barbari, do katerih se je treba zapreti. Zato je bilo po Pirjevčevi oceni za srečanja bolj malo priložnosti. Eno od teh so v začetku tega stoletja ustvarili slovenski in italijanski socialisti. Drugo krajše obdobje je na Tržaškem in Goriškem potekalo po drugi svetovni vojni v znamenju gesla o ”slovensko-italijanskem bratstvu". Drugače so se Slovenci vseskozi čutili pod udarom in so se zaradi tega zapirali vase. Pirjevec je v tem okviru kot značilen primer navedel nekdanji Narodni dom v Trstu, ki je bil zamišljen kot nekakšna trdnjavica v sovražnem mestu, (du) PRIREDITVE / NA POBUDO OBČIN MILJE IN KOPER Drugič »odprta meja« v Cereju Na mejnem prehodu sta govorila župana Dipiazza in Fister KRANJ / PREISKAVA KRANJSKIH KRIMINALISTOV n Ogoljufala podjetja in ljudi Hrvaška zakonca sta prodajala izmišljene turistične ugodnosti MITJE, KOPER - To nedeljo dopoldne sta občini Milje in Koper drugič priredili odprto mejo na bivšem pešaškem mejnem prehodu v Cereju nad Miljami. Na krajši slovesnosti na državni meji sta govorila miljski župan Roberto Dipiazza in koprska županja Irena Fister, pozdravil pa je tudi dolinski župan Boris Pangerc. Srečanja so se udeležili še drugi ugledni gostje, med njimi tržaški prefekt Michele De Feis, po- pestril pa jo je pevski zbor Jadran iz Milj. Po slovesnosti na meji so se udeleženci podali peš k Božičem pri Hrvatinih, kjer je bil na sporedu bogat kulturni program. Na njem so se zvrstile glasbene in recitacijske točke, sodelovale pa so tudi krajevne šole. Omenimo naj, da sta »odprto mejo« hotela izkoristiti dva romunska državljana za ilegalen prihod v Italijo, a so ju karabinjerji prijeli.(foto KROMA) KRANJ - Kranjski kriminalisti hrvaška državljana - zakonca, stara okoli 30 let - utemeljeno sumijo goljufije, s katero sta od leta 1992 do konca minulega leta oškodovala najmanj 32 pravnih oseb za najmanj 22, 5 milijona tolarjev in 7.500 nemških mark (skupno okoli 230 milijonov lir) ter za zdaj še neznano število fizičnih oseb. Kriminalisti so zoper 30-letno osumljeno hrvaško državljanko vložili kazensko ovadbo, po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku, ki je odredil ukrep javljanja na policijsko upravo, pa so jo izpustili, njenega zakonskega partnerja pa še iščejo. Glede na to, da preiskava še poteka, pa kriminalisti predvidevajo, da bo dokončna vsota oškodovanja še večja, je na novinarski konferenci dejal načel-, nik kranjskega urada kriminalistične službe Boštjan Sladič. Omenjena hrvaška državljana sta s svojo »dejavnostjo« začela leta 1992 v Kranjski Gori, ko sta vzpostavila sistem dajalcev in koristnikov turističnih popustov na podlagi včlanitve v nikoli registrirano in pravno legalizirano združenje. Vsem »včlanjenim« sta izdajala plastificirane kartice, za katere so morali lastniki pravnih oseb plačati 1.000 nemških mark, fizične osebe pa 2.500 tolarjev, z njimi pa naj bi jim omo- gočili popuste v domnevno 600 turističnih objektih v Sloveniji. Denar sta pobirala v gotovini ali pa so ga lastniki nakazovali na nerezidenčni račun, vse blago in storitve, ki sta ga potrebova pa sta naročala v imenu tujega podjetja s sedežem v Združenih državah Amerike, za katerega niti nista vodila knjigovodstva. Za opravljene storitve računov nista plačala, na ta način pa sta v imenu tujega podjetja oškodovala najmanj 15 podjetij za približno 11 milijonov tolarjev in 7.500 nemških mark. Ko so ju dolžniki začeli vztrajno preganjati k plačilu sta se iz Kranjske Gore preselila v okolico Ljubljane, kjer sta odkupila mirujoče podjetje in pridobila slovenskega državljana, ki je odigral vlogo vlagatelja vpisa sprememb v sodni register. S podjetjem sta takoj začela poslovati na enak način kot sta to prej počela s tujim, saj sta tudi preko tega podjetja naročala blago in storitve, ki sta jih potrebovala za širjenje sistema prodaje plastificiranih kartic in s tem oškodovala najmanj 13 podjetij za nekaj manj kot 11 milijonov tolarjev. V začetku januarja 1997 sta ustanovila turistično društvo in tudi z njim poslovala kot v prejšnjih primerih ter oškodovala najmanj 4 pravne osebe za nekaj manj kot 800.000 tolarjev. (STA) POLITIKA / PRIPRAVE NA UPRAVNE VOLITVE SKEDENJ / ODGOVORNI ZA OSEBJE SINDIKATOM V Dolini štiri kandidati za župansko mesto Boris Pangerc spet na čelu liste »Skupaj-lnsieme« V železarni 120 delavcev odveč Sindikati že zahtevali nujna pojasnila Od treh tržaških občin, kjer bodo 13.junija upravne volitve, je dolinska najveCja in edina, v kateri je lahko župan izvoljen v drugem volilnem krogu. V prvem krogu bo za župana izvoljen kandidat, ki bo dobili absolutno večino, v nasprotnem primeru bo 27.junija balotaža. Za župansko mesto se potegujejo dosedanji župan Boris Pangerc (Skupaj-lnsieme), zastopnica Julijske fronte-Fronte giu-liano Silvana Mergiani por. Mondo, ligaš Danilo Slokar in kandidat Pola svoboščin (Polo per S.Dorligo) Giorgio Cesar. PangerCeva koalicija je v glavnem ista, ki je zmagala na volitvah pred štirimi leti, novost pa predstavlja pristop zelenih in Ljudske stranke. Na vrh svojega programa je dosedanji župan postavil skrb za omikano sožitje in za pravični zaščitni zakon za Slovence, kar zadeva teritorij pa velja omeniti vsestransko podporo ustanovitvi Kraškega parka. V tem okviru si bo Pangerc, Ce bo izvoljen, prizadeval za ovrednotenje parka Doline GlinšCine, glede konkretnih pobud pa bo Občina nudila celovito podporo organizaciji Kmetijskih dnevov leta 2000. Program »Skupaj-lnsieme« vsebuje tudi obvezo, da se do konca izpelje postopek v zvezi z variantami regulacijskega načrta, na področju javnih del pa popravila in vzdrževalna dela na županstvu. Glede občinskega gledališča F.Preše- ren bo treba ustanoviti nadzorno službo in izvršiti nekatera vzdrževalna dela. Pangerc se obvezuje, da bo dopolnil informatizacijo občinskih uradov, na področju zdravja pa si bo med drugim prizadeval za ureditev zdravstvenega poliambulatorija v načrtovani zgradbi za storitve na področju obrtniške cone Dolina. Silvana Mondo, ki je bila svojcas občinska svetovalka KPI, se zavzema za sožitje, v novo občinsko upravo pa bi morali po njenem imenovati tudi odbornike, ki niso nujno slovenskega materinega jezika. Julijska fronta meni, da je treba v javnih ustanovah dati prednost občanom, ki živijo v Dolini najmanj vsaj pet let, odločno pa nasprotuje obalnim plinskim skladiščem pri Zavij ah. Končno bo Mondova, Ce bo izvoljena, pregledala zakonitost in prozornost poslovanja prejšnjih uprav, da niso bile morebiti vpletene v kakšno podkupinsko afero. Slokar je na predstavitvi svoje liste očital županu Pangercu in njegovim predhodnikom, da niso bili župani celotne skupnosti, ampak samo svojih volilcev. Splošna kakovost življenja v občini stalno pada, ceste so v slabem stanju in občinsko ozemlje postaja vse bolj neke vrsta spalnica za potrebe mesta. Po Slokarjevem mnenju je treba premostiti zaprto miselnost, ki spremlja upravno in politično življenje v tej občini, za Danilo Slokar (Sev. liga) kar po njegovem najvrž nastrada večinski slovenski živelj. Cesar, ki pripada For-za Italia, njegova lista pa je sad koalicije vseh desnosredinskih strank in komponent, se - kot pravi - predstavlja občanom z zelo konkretnim programom. Nobenih megalomanskih in neuresničljivih načrtov in projektov, ampak navidez majhne zadeve, med MiLAN / 27-LETNI VINCENZO RAIOLA PODLEGEL RANAM Ranjeni policist umrl Včeraj je iz Milaj spela Žalostna vest v tamkajšnji boln Niguarda umrl 27 policist Vincenzo ' iz Trsta. S smrtjo se celih deset dni. I J® namreč bil mir 14. maja v spopadu tibnalci, ki so skuš r°Pati blindidano ^ središču Milana oar jim to ni uspeh oi hitrega posega ] slov in karabinjer spopadu je bilo še rtrugih oseb ranje rtobena tako hudo. Zdravniki so v m rtesetih dneh nap Vse> kar je bilo v n Jrtoci, da bi Vine baioli rešili živi Mladeniča je zade Abelov v prša in v je takoj padel °ko nezavest, iz s® ni več prebudil. I . ku Za oživljanj , lsnice Niguarda ar petkrat opei ,artnjic minuli pete a Vs® je bilo zamai govo stanje se je stalno slabšalo in zdravniki so vCeraj ob 11. uri ugotovi-U, da je klinično oziroma možgansko mrtev. S tem se je tudi pričelo 6-urno opazovanje, ki ga predvideva zakon za izsaditev organov. Pristaviti namreč moramo, da so starši pobci-sta pristali na darovanje organov njihovega nesrečnega sinu. Včeraj so bili pri njem v bolnišnici vsi njegovi najdražji, mama, oCe, brat, zaročenka ter drugi sorodniki in prijatelji. Danes bodo izvedli obdukcijo na njegovem truplu, jutri pa bo ležal na parah v milanski kvesturi. Pokopali ga bodo v Trstu. Ob smrti agenta Vin-cenza Raiole je notranja ministrica Rosa Russo Jervolino poslala poveljniku policije Fernandu Masoneju sožalno brzojavko ter ga prosila, naj posreduje izraze svoje solidarnosti prizadetim svojcem. Tržaški in deželni avtonomni sindikat policije (SAP) sta objavila skupno tiskovno poročilo, v katerem sta izrazila globoko prizadetost ob smrti mladega agenta. Omenimo naj, da je Vincenzo Raiola stanoval s starši v Ul. Buozzi 4 pri Sv. Sergiju v Trstu. Družina je v Trst prišla iz kraja Torre Annunziata pri Neaplju. V škedenjski železarni naj bi bilo 120 do 130 delavcev odveč.Tako je povedal odgovorni za osebje pri škedenj-skem obratu inž. Marzolini, ko se je včeraj dopoldne sestal s predstavniki sindikatov na sedežu Združenja indu-strijcev v Trstu. Marzolini ni povedal nič o tem, kaj namerava storiti podjetje za odpravo domnevno odvečne delovne sile. Jasno pa je, da je s to svojo trditvijo v bistvu potrdil zle slutnje in zle napovedi, ki so se že dalj Časa širile med zainteresiranim delavstvom in ki so jih minuli teden tudi jasno izrazili predstavniki nekaterih političnih strank na krajevni in deželni ravni. Predstavniki sindikatov so seveda takoj hoteli imeti dodatna pojasnila. Toda Marzolini jih ni bil v stanju dati. V bistvu se je skliceval na slabe tržne razmere na evropski in svetovni ravni. Sindikati pa se s tem niso zadovoljili in so zahtevali čimprejšnji sestanek z najvišjimi predstavniki podjetja oziroma njegovega lastništva. Do tega dodatnega sestanka bo predvidoma prišlo na začetku junija. Sicer pa je Marzolini na včerajšnjem srečanju na tržaškem sedežu industrij-cev posredoval še marsikatero zanimi- vo informacijo. Posebej se je zaustavil pri dopolnilni blagajni, v katero je vse od lanskega decembra vpisanih kakih 300 od skupnih 700 zaposlenih. Blagajna bo zapadla 31. t.m. in podjetje ne namerava vprašati za njegovo podaljšanje, pa Čeprav objektivno ne bo dela za vse. Res je, da bo začela jeklarna ponovno obratovati, a vse kaže, da bo do konca tega leta železarna delovala samo z enim od obeh plavžev, s katerima razpolaga. Kaj pa bodo delali odvečni delavci, ko se bo iztekla dopolnilna blagajna? Marzolini je dejal, da bo podjetje skušalo v prvi fazi rešiti zadevo z dopusti. Očitno pa bo to le prehodna rešitev. Kaj namerava podjetje storiti v drugi fazi pa si, žal, ni težko predstavljati. Marzolini je govoril o potrebi po osnovanju programa za drugo polovico leta, ki naj omogoči veCjo proizvodno učinkovitost in znižanje proizvodnih stroškov in ki naj sloni na večji »fleksibilnosti dela«. Odgovorni za osebje se je v svojih izvajanjih, kot rečeno, hote zadržal na splošni ravni. Za spoznanje konkretnih potez, ki jih ima podjetje v načrtih, bo treba počakati do prihodnjega sestanka. ________POBUDA DRUŠTVA EDINOST___________ Volilna potrdila in slovenščina Prijava odgovornih za samo italijansko ime občin na volilnih potrdilih Silvana Mondo (Jul. fronta) Giorgio Cesar (Pol) katerimi omenja boljše vzdrževanje cest. Cesar predlaga tudi boljše odnose med odborom in občinskimi uslužbenci, ki doslej očitno niso bili najboljši. Franco Majcen (CCD), ki bo v primeru Cesarjeve izvolitve postal podžupan, predlaga večjo skrb za valorizacijo Glinščice in v tudi okrepitev vsestranskih odnosov sodelovanja z Občino Milje. Društvo Edinost nam je poslalo tiskovno sporočilo, ki ga v celoti objavljamo. »Na prošnjo občine Dolina, da bi bilo ime občine na volilnih potrdilih napisano v uradni obliki v obeh jezikih, je prefektura tržaške pokrajine odgovorila z navajanjem predpisov, ki urejajo postopek za spremembo imen občin, kot da bi občina Dolina ne nosila tega imena že od ustmovitve leta 1811 in bi kraljevi odlok št. 800 z dne 29. marca 1923 ne dopuščal rabe izvirnega imena Dolina ob sicer izmišljenemu imenu San Dorligo della Valle. Prefektura je prezrla tudi ukaz Z.V.U. št. 83 z dne 2.9.1949 in Posebni statut z dne 5.10.1954, katerega vsebina je z zakonom št. 73 z dne 14. 3.1977 postala brez dvoma sestavni del pravnega reda italijanske države. Prefektura je tudi prezrla dejstvo, da je ime občine na dvojezičnih osebnih izkaznicah uradno zapisano v obeh jezikih, o tem, da je urad- no rabo imena v obeh jezikih potrdil tudi občinski svet z odobritvijo občinskega statuta pa se je izrazila prezirljivo. Da je tako ravnanje tudi kršitev 22. člena Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, ki je bila ratificirana z zakonom št. 302 z dne 27.8.1997, se verjetno odgovornim na prefekturi niti ne sanja. Da bi se Italijanska republika lahko izkazala kot pravna država, ki spoštuje lastno ustavo, mednarodne pogodbe in seveda človekove pravice, med katere spadajo po 1. Členu navedene Okvirne konvencije tudi pravice manjšin, je družbeno politično društvo Edinost pripravilo prijavo odgovornih za tako ravnanje sodnim oblastem. Da bi kandidatom za župana občine Dolina in kandidatom za občinske svetovalce nudila možnost, da se izkažejo kot pobomiki obstoječega pravnega reda in človekovih pravic, je društvo ponudilo štirim županskim kandidatom možnost, da postanejo prvi podpisniki navedene prijave, obenem pa jih je povabilo, da povabijo k podpisu prijave tudi vse kandidate za občinske svetovalce, ki kandidirajo na njihovih listah«. Predstavitev knjige Zlati svečnik V židovskem muzeju v Ul. del Monte 5 bodo da-•nes ob 18.30 predstavili knjigo Zlati svečnik, ki sta jo napisala Josy Eisen-berg in Adin Steinsaltz in ki je izšla pri založbi Ecig. Predstavila jo bosta glavni rabin tržaške židovske skupnosti dr. Umberto Piperno in ravnatelj muzeja Rav Ariel Haddad. BOLJUNEC / FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA SKR proti vojni in terorizmu Govori Paola Cacciarija, Igorja Cancianija in Maurizia Sigonija S sklepnim političnim shodom (na sliki-FOTO KROMA) se je v Boljuncu v nedeljo zvečer konCal pokrajinski festival tiska Stranke komunistične prenove. O vsedržavnih in o krajevnih političnih temah so govorili Paolo Cac-ciari, predstavnik SKP iz Dežele Vene-to, ki je brat beneškega župana Massi-ma, tajnik dolinske sekcije in kandidat na skorajšnjih občinskih volitvah Mau-rizio Sigoni ter Igor Canciani, ki kandidira za evropski parlament. Vsi govorniki so brez oklevanj odločno obsodili nedavni teroristični umor rdečih brigad, veliko pozornost pa so namenili stopnjevanju vojne na Balkanu. SKP, kot znano, odločno nasprotuje letalskim napadom na Zvezno republiko Jugoslavijo in meni, da bi se morala italijanska vlada odločneje zavzeti za miroljubno rešitev krize. V Dolini je SKP sestavni del komponente »Skupaj-lnsieme« in podpira ponovno izvolitev dosedanjega župana Borisa Pangerca. Torek, 25. maja 1999 TRST 6 NOVICE V stolnici danes zadnji pozdrav Fulviu Tomizzi Mestna skupnost se bo danes dopoldne v stolnici Sv.Justa poslovila od istrskega pisatelja Fulvia Tomizze. Krsto bodo pripeljali ob 10.uri, žalna slovesnost pa bo uro kasneje. Tomizzo bodo soboto, 5.junija poko-, pali v rodni Materadi. V soboto bo krenil vlak Prodijevih Demokratov V soboto, 29.5. bo s tržaške železniške postaje krenil volilni vlak Demokratov. Odhod je napovedan za lO.uro, uro prej pa se bodo Romano Prodi, Antonio Di Pietro, Massimo Cacciari in drugi ugledni kandidati te stranke srečali z vo-lilkami in volilci. Jutri pride Paciottijeva V konferenčni dvorani glavne Železniške postaje bo jutri ob 16.uri govorila bivša sodnica Elena Paciotti, nosilka kandidatne liste LD za Strasbourg. Gostinjo bo predstavil pokrajinski tajnik stranke Stelio Spadaro. Na koprskii TV oddaja o težavah Glasbene matice Koprska televizija (italijanski program) bo jutrišnjo oddajo iz ciklusa »Meridiani« posvetila finančni krizi Glasbene matice. Oddaja, ki jo vodi Maurizio Bekar, bo na sporedu ob 21.uri, ponovili pa jo bodo v Četrtek ob 17.uri. V televizijskem studiu bodo o krizi GM debatirali predsednik Drago Stoka, ravnatelj Bogdan Kralj in Ravel Kodrič, ki bo zastopal pedagoge. Po telefonu se bodo oglasili deželni odbornik Franco Franzutti, državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar, poročevalec zaščitnega zakona poslanec Domenico Maselli ter predsednik glasbenega centra Emil Komel Martin Srebrnic. Krožna dirka invalidov Tržaški župan Riccardo Illy je skupno s sodelavci vCeraj sprejel udeležence krožne dirke po Italiji za invalide. »Nore dirke«, kot se uradno imenuje, se udeležujejo Fabrizio Rossi, Claudio Azara, Manlio Nogaro in Giovanni Angeli. Zupan je pohvalil pogum udeležencev in velik družbeni pomen te in podobnih pobud. Udeležence, ki so dospeli v Trst iz Portogruara (na vozičkih so opravili kar 90 kilometrov dolgo pot), so pozdravili tudi številni tržaški invalidi in njihovi spremljevalci (FOTO KROMA). Casini govoril v Savoii V hotelu Savoia je sinoči v okviru volilne kampanje govoril vodja CCD-KDC Pierferdi-nando Casini, ki ga je predstavil deželni svetovalec Bruno Marini. Slednji je kandidat v našem okrožju za evropski parlament. Casini je rekel, da je proti pomilostitvi nekdanjih rdečih brigadistov. Javno soočenje CISL o vstopu Slovenije v EU V hotelu Jolly bo danes z začetkom ob 9.30 javna razprava o evropski Agendi 2000 ter o posledicah vstopa Slovenije v Evropsko unijo. O tem bodo uvodoma poročali Giorgio Tessarolo, predstavnik Dežele FJK, Hamende Benoit, strokovnjak zavoda ISDEE in Giuseppe Casale, ravnatelj mednarodnega urada za delo, ki ima sedež v Budimpešti. Med begunci iz Kosova tudi znani nogometaš Med begunci, ki so zaradi vojne vihre iz Kosova pribežali v Trst, je tudi 25-letni Emin D., ki je do pred kratkim igral za nogometni klub Priština v jugoslovanski A ligi. Iz Kosova je zbežal pred sbrsko policijo, ki'ga je hotela prisilno vključiti v jugoslovansko vojsko. Emin je pribežal v Trst brez družine, ki se je umaknila v Albanijo. Emin sedaj isce »službo« v Italiji, kjer bi rad nadaljeval svojo športno kariero. Povedal je, da so v moštvu Prištine nastopali Albanci in Srbi ter da med njimi ni bilo trenj in napetosti. Pred nekaj meseci je ekipa Prištine v Beogradu igrala proti Obilicu zloglasnega komandanta Arkana. Tekma je bila športna in brez incidentov. MAČKOLJE / V OKVIRU 50-LETNICE DOMAČEGA ZBORA Na prvem pevskem maratonu je nastopilo kar 21 zborov Prireditev ni imela tekmovalnega, temveč zgolj zbiiževaini značaj V nedeljo, 23. maja, je v Mackoljah stekla prva od pobud, ki so si jih v sklopu praznovanja 50-letnice delovanja društvenega in cerkvenega mešanega pevskega zbora zamislili pri prosvetnem društvu Mackolje. Na prostoru, kjer tradicionalni Praznik Češenj privabi vsako leto veliko množico obiskovalcev, je namreč potekal skoraj štiri ure trajajoči Prvi zamejski pevski maraton, na katerem je nastopilo enaindvajset zborov s Tržaškega. Slo je za množico (tako pri udeležbi zborov kot po udeležbi občinstva) in odmevno prireditev, ki je ni zaznamoval tekmovalni značaj, ampak predvsem ljubezen do petja ter sproščeno in prijateljsko vzdušje. Ravno to pa je bil cilj prirediteljev, ki so v spremni list tudi zapisali, »da bodo zmagovalci prav vsi prisotni, pevci in ljubitelji petja, v prisrčnosti vzdušja, ki ga bodo sooblikovali in v prijateljskih vezeh, ki se tkejo ob vsaki pesmi...« Tudi vreme ni oviralo pevskega maratona, saj so se grozeči oblaki, ki so na začetki tudi prinesli nekaj kapelj dežja, razblinili in je na koncu vendarle posijalo sonce. Ze pred Časom odposlanemu vabilu PD Mackolje se je torej odzvalo enaindvajset zborov (poslanih je bilo kakih šestdeset vabil). Kot prvi so nastopili letošnji slavljenci in prireditelji, se pravi pevke in pevci MePZ Mackolje, ki ga vodi Ivo Lešnik. Za njimi so nastopili še: MoPZ in ZePZ Tabor z Opčin (pevovodji Aleksander Sluga in Sveto Grgič), MePZ Slovan s Padric (Sveto Grgič), MePZ in MoPZ Fran Venturini od Domja (David Žerjal in Ivan TavCar), ZePZ Ivan Grbec iz Skednja (Ksenija Kos), MoPZ Valentin Vodnik iz Doline (Ignacij Ota), Dekliški zbor Devin (Herman Antonie), MePZ Primorsko iz Mackolj (Anton Baloh), Mladinski pevski zbor Bazovica (Ksenija Brass), tercet Ver laetum (umetniški vodja Rossana Paliaga), MePZ Slovenec-Slavec iz Ricmanj in Boršta (Danijel Grbec), MePZ Skala iz Gropade (Herman Antonie), Moška pevska skupina Kulturnega društva Kraški dom iz Repna (Vesna Guštin), MePZ Jacobus Gallus iz Trsta (Janko Ban), MePZ Repentabor (Anton BedenCiC), Tržaški oktet (umetniški vodja Danilo Čadež), MePZ Igo Gruden iz Nabrežine (Bojana Kralj), Zenska pevska skupina Stu ledi (umetniški vodja Savica Malalan) in MePZ Resonet z OpCin (Aleksandra Pertot). Spored, ki so ga povezovali Martina Slavec, Danijela Tul in Ilario Tul, pa je vseboval tudi slovesnejši trenutek, ko je predstavnik Sklada za ljubiteljsko dejavnost Republike Slovenije podelil Maroltovo listino domačinki Romildi Sedmak Tul, avtorici knjige o mackoljanski ljudski noši. Seveda se Prvi zamejski pevski maraton ni zaključil z nastopom zadnjega zbora na sporedu, kot se spodobi, je »uradnemu« delu prireditve sledil še »neuradni« z družabnostjo, kjer ni manjkalo domačih dobrot, veselja, predvsem pa petja do poznih večernih ur. (iž) Nedeljskega pevskega maratona se je udeležilo veliko občinstva (gornja slika) -Med 21 pevskimi zbori, kolikor jih je v nedeljo nastopilo v Mačkoljah, je bil tudi novoustanovljeni mešani pevski zbor Fran Venturini od Domja (na spodnji sliki) PRIREDITEV / BICINCITTA' ČRNA KRONIKA Skoraj tisoč kolesarjev po mestu Od Trga Unita do Miramara in nazaj - Številne nagrade Smrt tržaškega potapljača med potapljanjem pri Krku Kakih tisoC mladih in starih kolesarjev je v nedeljo sproščeno zakolesarilo na vsedržavni prireditvi Bicincitta, ki jo je združenje UISP organiziralo v 150 italijanskih mestih. Ljubitelji kolesarstva so krenili s Trga Unita proti Miramarskemu drevoredu do Barkovelj in križišča za Mi-ramar, od koder so se vrnili proti mestu. Pred prihodom na osrednji mestni trg so si privoščili še množični kolesarski izlet po ulicah Terezijanske četrti, ob koncu pa jih je na trgu pred županstvom čakala zaslužena okrepčitev in številne bogate nagrade. Tako so bile nagrajene najbolj številčne skupine, najbolj originalno kolo, tandem in drugi dvokolesniki, ob koncu pa je srecolov s praktičnimi darili osrečil še ducat nedeljskih kolesarjev. Tržaški potapljač je v nedeljo umrl med potapljanjem v bližini otoka Plavnik nedaleč od Krka. 44-letni Roberto Beccari se je opoldne podal na potapljanje v družbi štirih prijateljev. Skupno so zaplavali do globine kakih 40 metrov, do tragedije pa je prišlo med vračanjem na površje. V globini desetih metrov je Beccarija obšla slabost. Prijatelji so mu takoj priskočili na pomoC, ko pa so ga povlekli na čoln, so ugotovili, da je potapljaču odpovedalo srce. Vsi poskusi, da bi ga rešili smrti, so bili zaman. VCeraj so na Reki že opravili obdukcijo trupla, da bi ugotovili vzroke smrti. Tihotapcu heroina šest let zapora Tržaško kazensko sodišče je vCeraj po hitrem postopku obsodilo albanskega državljana Hysaja Arbena na šest let zapora zaradi tihotapljenja mamil. Po prestani kazni ga bodo izgnali iz Italije. Moškega so aretirali 12. maja letos v Trstu. Pri njem so našli tri kilograme heroina v vrednosti veC kot dveh milijard lir. Arben je po poklicu voznik tovornjakov in že dalj časa živi v Ravenni. Karabinjerji so mu bili ze dalj Časa na sledi in so stopili v akcijo, ko se je peljal s taksijem iz Trsta proti Venetu. Mamilo so našli - dobro skrito - v njegovem nahrbtniku. Preiskovalcem je povedal, da sta mu nahrbtnik izročila malo prej neznana moška v bližini novega pristanišča. Javni tožilec Rat' faele Tito je zanj zahteval obsodbo na osem let ječe, sodniki pa so bili prizanesljivejši. Obtožena stečaja in davCne utaje Sodnik za predhodne preiskave Nunzio Sarpietro ]e uvedel sodni postopek proti Giorgiu Medizzi in Marn Santoianni zaradi stečaja družbe Puliedil in zaradi davCne utaje. Sodili jima bodo 18. novembra. PRIREDITVE / MINULO SOBOTO OPČINE / KNJIŽNICA Deset let sedeža zborov v Devinu Sedež je postal živo kulturno središče Stefan Cigoj in slovenski pogled na vojno v Srbiji Med večerom so se spomnili prijatelja Fulvia Tomizze V teh dneh mineva 10 let, odkar razpolagajo slovenski pevski zbori iz Devina s svojim sedežem v srediSCu vasi. Zbori in njihovi številni prijatelji so to okroglo obletnico obeležili minulo soboto z lepim glasbenim večerom. Prvi je na njem nastopil Otroški zbor Ladjica pod vodstvom Olge TavCar, nato še Dekliški pevski zbor Devin pod vodstvom Hermana Antoniča, naposled pa seveda obnovitelji slovenske pevske tradicije v teh krajih, se pravi Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Vsak izmed zborov je podal po tri pesmi iz svojega repertoarja. Večer je popestril orkester kitar, ki ga v glavnem sestavljajo pevke in pevci zborov, spored pa je uvedel in povezoval časnikar in kulturni delavec Marko Tavčar. Slavnostni govornik je bila dr. Alenka Legiša. Povedala je, kako zelo dragocen je sedež devinskih zborov za slovensko pevsko in sploh kulturno življenje na tem delu tržaške pokrajine.Upoštevati je treba, da v celotni devinsko-nabrežinski občini še vedno ni dvorane za kulturne prireditve, posebno pomanjkljive pa so infrastrukture za kulturne dejavnosti v spodnjem delu občine, se pravi v Devinu in neposredni okolici. Govornica je nato spomnila, kako so zbori prišli do svojega sedeža. Zgradili so ga v bivšem grajskem rastlinjaku, in sicer v glavnem s prostovoljnim delom in s prostovoljnimi prispevki. Občina, ki je bila lastnica rastlinkjaka, je dala to stavbo zborom najprej v posodbo, potem pa jim jo je prodala. O tem govori tudi fotografska razstava, ki je v teh dneh na ogled na sedežu zborov. Knjižnica Finko Tomažič in tovariši z Opčin je imela v petek v gosteh nekdanjega generalnega konzula S FR Jugoslavije v Trstu in slovenskega veleposlanika v Vatikanu ter sedanjega predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Stefana Cigoja, ki je poslušalstvu iznesel slovenski pogled na aktualna dogajanja na Balkanu. Gost je svoj poseg razdelil v tri sklope vprašanj. Prvo je zadevalo odnos Slovenije do Kosova in kosovske zgodovine. Nato se je Cigoj zaustavil ob vzrokih krize in še posebej analiziral mite balkanskih narodov ter se zaustavil ob ponovnem oživljanju ideje o veliki Srbiji. Svoj poseg je sklenil z naka-zanjem možnosti za izhod iz krize. Med bogato razpravo je Cigoj še podrobneje osvetlil tragičnost albanskega naroda, ki jo predstavlja njegova razkropljenost v drugih državah: kar polovica vsega narodnega telesa, kakih tri milijone in pol Albancev, živi namreč izven albanskih meja, na Kosovu, v Turčiji, Makedoniji, Grčiji. Stefan Cigoj Na večeru se je predsednica knjižnice Stanka Hrovatin z občutenimi besedami spomnila istrskega pisatelja Fulvia Tomizze. Izpostavila je njegovo intelektualno poštenost, njegov odprt odnos do Slovencev, njegove napore za ustvarjalno sožitje med narodi na tem košču obmejne zemlje. Tomizza je to svojo odprtost navsezadnje izpričal tudi na Opčinah, saj je bil večkrat gost knjižnice Finko Tomažič in tovariši. KD ROVTE KOLONKOVEC NA LICEJU OBERDAN / TEČAJ SLOVENŠČINE Tekmovanje vinogradnikov »Spoznaš svoje vino« Kulturno društvo Rov-te-Kolonkovec je tudi letos ponovilo svoj že tradicionalni praznik »Spoznaš svoje vino«. Na začetkih je bila to le. družabna prireditev, na kateri so se domačini zadržali v veseli družbi, vinogradniki pa so morali spoznati svoje vino. Ker je na tem območju sedaj kar precej vinogradnikov, so organizatorji dodali družabnemu delu prireditve tudi ocenjevanje in nagrajevanje domačih vin. Tokrat so krajevni vinogradniki predstavili deset vzrocev belega in Sest vzorcev črnega vina. 2e v četrtek so prinesli v društvo svoja vina, ki jih je nato v petek ocenila Petčlanska komisija. V soboto je vino »počivalo«. V nedeljo popoldne pa je bila glavna prireditev, na kateri so podelili priznanja za najboljša vina, kar sedem vinogradnikov pa je tudi spoznalo svoj pridelek. Za črno vino so prejeli priznanja in nagrade: Silvano Žerjal, Germano Grahonja in Vitko Kocijančič; za belo pa Clau-dio Ferrante, Bruno Grando in Silvano Žerjal. Vsem se je v imenu društva zahvalila tajnica Jolanda Gustinčič, ki je še posebej pozdravila predsednika rajonskega sveta za Skedenj, Kolonkovec in Naselje sv. Sergija, ki je udeleženim vinogradnikom izročil tudi pokal. Pridne članice in člani so nato pripravili za vse dobro včerjo. Ni manjkalo seveda petja in prijetne zabave. Neva Lukeš Tečajnikom govorila o Prešernu Predavatelja sta bila Miran Košuta in Giorgio Depangher V četrtek je bilo na liceju Oberdan v organizaciji Universita delle Libereta -Univerze za vse starosti zanimivo predavanje prof. Mirana Košute in prof. Giorgia Depangherja (na sliki - F. KROMA) o delu Franceta Prešerna za tečajnike, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine, ki ga je vodila prof. Jasna Rauber. Popoldne je otvoril predsednik Universita delle Libereta Sergio Pontin, ki je predstavil oba predavatelja, nato pa je Miran Košuta izčrpno predstavil Prešerna, njegovo mesto v slovenski literaturi in dokaj številnemu občinstvu, ki o vsem tem še bolj malo ve, dejansko pojasnil, kaj pravzaprav pomeni Prešeren za Slovence, njihovo kulturo in slovensko narodno bit. Giorgio Depangher pa je nato spregovoril o svojem prevodu Prešernovih poezij, povedal, kako je do te pobude sploh prišlo in poudaril, da mu je bila pri prevajanju s svojimi nasveti v veliko pomoč prof. Marija Pirjevec. Predavanje je vsestransko uspelo, poslušalci pa so izrazili željo, da bi se tak način spoznavanja s slovensko kulturo nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu. To predavanje pa ni bilo edini stik, ki so ga imeli tečajniki slovenščine v letošnjem šolskem letu s slovensko stvarnostjo na Tržaškem in v Sloveniji. Tako so že med letom obiskali redakcijo Primorskega dnevnika, Narodno in študijsko knjižnico, kjer jih bibliotekarka Ksenija Majovski seznanila z zgodovino in delom te ustanove. Pred kratkim se jih je večja skupina podala na izlet v slovensko prestolnico, kjer jim je vodička Promocijskega centra Ljubljana Beni Bogdanovič med nekajurnim vodstvom prikazala najpomembnejše znamenitosti Ljubljane. Tečajniki so si tudi ogledali Odsek za zgodovino pri NSK, kjer sta jih sprejela ravnatelj NSK Milan Pahor in sodelavka odseka Dragica Maver. Za konec letošnjega šolskega leta pa se bodo v začetku prihodnjega meseca seznanili še z delovanjem folklorne skupine S tu ledi in se udeležili ene od njihovih vaj. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 25. maja 1999 BEDA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.15 - Luna vzide ob 15.51 in zatone ob 3.28 Jutri, SREDA, 26. maja 1999 DRAGICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje, zračni tlak 1023 mb ustaljen, veter 12 km na uro vzhodnik seve-ro-vzhodnik, burja s sunki do 59 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 Stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. maja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul, Mascagni 2, Ul. Rossetti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080). 118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. J PRIREDITVE SKD JOŽE RAPOTEC - Prebencg, v okviru 20-letni-ce društva, vabi v petek, 28. maja 1999 ob 20.30 na KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA BREG, ki bo na vaškem »placu« Pri Lipi v Prebenegu. V primeru slabega vremena bo koncert v vaški Srenjski hiši. UCENCI IN UČITELJICE osnovne šole Albert Sirk iz Križa ponosno obveščamo, da praznujemo letos 30-letnico poimenovanja šole. Obletnico bomo proslavili v sodelovanju z vaškimi društvi in z otvoritvijo razstave del vaških umetnikov, v petek, 28. maja, ob 20. uri, ter v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri z zaključno prireditvijo v sodelovanju z otroškim vrtcem. Obe prireditvi bosta v Kulturnem domu Albert Sirk. Prisrčno vabljeni! GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO v soboto, 29. maja, ob 20. uri, v Babni hiši - Ric-manje. Mladi gojenci se bodo predstavili v komornih skupinah. Sodelujejo: cicibani, trobilna skupina in mladinski pihalni orke- MoPZ VASILIJ MIRK Prosek-Kontovel v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na 27. srečanje štirih pevskih zborov, ki bo v soboto, 29. maja ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na KONCERT, ki bo v nedeljo, 30. maja v cerkvi v Rojanu ob 17. uri. Nastopili bodo: zamejska organista Andrej Pegan in Stefano Bembi, Primož Malavašič organist-diplomat na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sopranistki Tamara Stanese in Nataša Gregori, Gojenka Glasbene matice v Trstu Valentina Bembi - viola . Na sporedu bo tudi prva izvedba Psalma št. 113, ki ga je za orgle in dva soprana uglasbil Andrej Pegan. SDD JAKA STOKA Pro-sek-Konotovel v sodel-vanju z ZSKD in RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič SHOW STRAHOV v nedeljo, 30! maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku (režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban). VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI in MLADINSKI KROŽEK S PRO-SEKA-KONTOVELA pod pokroviteljstvom pokrajinskih združenj VZPI-ANPI ANED in ANPPIA prirejata proslavo ob 55. obletnici obešanja desetih talcev na travniku blizu proseške železniške postaje, v nedeljo, 30. maja ob 11. uri. Slavnostna govornika: tovariš Mario Mattioli - podpred-sednk pokrajinskega odbora ANPI iz Pordenona in član vsedržavnega sveta ANPI in tovarišica Nadja Debenjak - solnica in sodelavka Deželnega inštituta za zagodovino narodnoosvobodilnega gibanja. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka-Kontovela. Napovedoval bo Matjaž Rustja. 25. 5. 1989 25. 5. 1999 Minilo je 10 let odkar nas je zapustila naša Josipa Kuret Žerjal Za vedno boš v naših srcih Tvoji dragi Ricmanje, 25. maja 1999 Ob izgubi drage mame gospe Otilije izrekajo iskreno sožalje Danici nabrežinske cerkvene pevke Skupina 85 se pridružuje žalovanju družine svojega prijatelja, člana in ustanovitelja Fulvia Tomizze Ob smrti pisatelja in kulturnika Fulvia Tomizze se žalovanju družine in prijateljev pridružujejo člani ZSKD Sium/iiMSiK® Strelki® ' Marko Sosič BALERINA, BALERINA v interpretaciji Lučke Počkaj priredba romana in režija Branko Završan jutri, 26. maja, ob 19. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v BOLJUNCU SLOVENSKI KLUB JOSIP BROZ TITO IN NJEGOVA ZAPUŠČINA Ob dnevu mladosti danes, 25. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20, 2. nad.) bo predavanje o vlogi te osebnosti v sodobni zgodovini. Vljudno vabljeni! NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU Nevenka Troha KOMU TRST Slovenci in Italijani med dvema državama Predstavitev bo jutri, 26. maja 1999, ob 19. uri v čitalnici Narodne in Studijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. Obenem bo zgodovinar JURIJ PEROVSEK predstavil svoje delo SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV V LETU 1918 35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV ZGONIK 28., 29. in 30. maja 1999 KINO a IZLETI ARISTON - 17.15, 19.40, 22.05 »Pola X«, r. Leos Carax, i. Catherine Deneuve, Giullaume De-pardieu, Katerina Golu-beva. Prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR - 18.05, 20.10, 22.15 »Harem sua-re« r. Serzan Ozpetek, i. Marie Gillain, Alex De-scas, Lucia Bosš. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 21.00 »Ilbar-biere di Siberia«, i. Niki-ta Mikhalkov, i. Julia Or-mond, Richard Harris. AMBASCIATORI - 17.30, 19.45', 22.10 »Ma-trix«, i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »In dreams«, i. Annette Be-ning, Stephen Rea. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.20, 20.15, 22.15 »Segreti«, i. Jessica Lange, Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallot-tole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Incubo finale«, i. Danny Cannon, Jennifer Love Hevvitt. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20 20.15, 22.15 »Piovuta dal cielo«, i. Sandra Bullock, Ben Af-fleck. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sono pronta per tutti«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.55, 22.10 »A prima vista«, i. Val Kilmer, Mira Sorvino. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Lulu on the bridge«, r. Paul Au-ster, i. Harvey Keitel, Mira Sorvino, VVillem Dafoe. SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. St. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure še danes, 25. maja. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Informacije dobite v novi knjigarni Fortunato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. St. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah. PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Vili a Vi-centina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. St. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani. ŽUPNIJA REPENTA-BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Li-sieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. št. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na St. 0335-8186940. KRUT prireja 7-dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tef. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. E3 ČESTITKE Danes slavita 25. obletnico poroke naša dolgoletna zvesta pevka IVANKA in RINO DESTRI. Se na mnoga skupna leta v zdravju in veselju jima Končno si pridrla se na dan in od veselja ponorel je Klan. S Caterino, Paolotom se veselimo, Tina: tebi pa želimo, da bi od življenja imela vse kar si bos zaželela Z vso ljubeznijo Klan Perač Včeraj je Caterino in Paolota razveselilo rojstvo prvorojenke Tine Z novopečenima Staršema se veselimo, Tini pa voščimo veliko sreče in ljubezni nono in nona, teta in Marco Dobrodošla Tina Mami Caterini in očetu Paolu iskreno čestita kolektiv NTKB klice MePZ Repentabor. Ob rojstvu prvorojenke TINE se s Caterino in Paolom veselijo tudi Giorgio, Doriana in Walter. V Ricmanjih pri Petračevih praznujeta danes NEVA in CLAUDIO 25. oblet- nico poroke. Da bi skupaj preživela Se mnogo srečnih let, jima želijo Sonja in Marcello, Nevia in Vili, Sonja in Riko, Vesna in Tore, Nilva in Emilio ter Majda in Vlado. ■3 ŠOLSKE VESTI TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča učno osebje, da je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije razpisalo za š.l. 1999/2000 na podlagi 8. člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine osem štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani. Prošnje z razčlenjenim programom dela sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, še danes, 25. maja 1999. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na tržaškem šolskem skrbništvu razobešen seznam sledečih izčrpanih lestvic: 013A Kemija in kemijska tehnologija, 020A Mehanske vede, 034A Elektronika, 035A Laboratorij mikrobiološke tehnologije in lestvice za podporni pouk za prizadete dijake. Rok za vključitev v omenjene lestvice zapade 30. junija 1999, istega dne zapade tudi rok za predstavitev prošenj za poučevanje glasbenega instrumenta na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda v Trstu. DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, če v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in če bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna šola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji srednji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan, od 9. do 13. ure na tel. 040/567144 ali 54356. H3 OBVESTILA KD IVAN GRBEC obvešča, da bo razstava Narodna noša v Skednju na ogled še v jutri, v sredo, 26. maja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure ter v četrtek, 27. maja od 16. do 20. ure v društveni dvorani, Skedenj-skaul. 124. ALGA KLAMATH, neizčrpen vir naravne energije - predstavitev v Občinski knjižnici v Nabrežini, jutri, v sredo, 26. maja, ob 20.30; dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah, v petek, 28. maja, ob 18. uri; Združenje obrtnikov- Ul. Cicerone 9. Vljudni vabljeni! OBČINA DOLINA razpisuje javno selekcijo samo za naslove za dodelitev štirih poklicnih nalogov »animatorja« v občinskem poletnem centru od 5. do 30. julija 1999. Kandidati morajo imeti opravljeno višjo srednjo šolo in obvladati slovenščino. Rok za predložitev prošenj zapade v četrtek, 27. maja tl., ob 12. uri. Razpis selekcije z obrazcem za prošnjo je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah. KROŽEK '91 in DRUŠTVO ISTRIA pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina vabita na literarni večer s predstavitvijo knjige »La moto di Scanderberg« avtorja Carmineja Abateja, ki bo potekal v Skladišču soh (ob karabinjerski postaji, sedež združenja Musiči Artis) v Devinu, v četrtek, 27. maja z začetkom ob 20.15. SKUPINA 85 in SLOVENSKI KLUB prirejata v četrtek, 27. maja, ob 18. uri v dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo 20) pogovor na temo POZNAMO KULTURO SOSEDOV? O naložbah v medsebojno spoznavanje na kulturnem področju bodo govorili državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri, predstavnika Tržiškega kulturnega združenja Tiziane Pizzamiglio in Aleksandra Devetak ter predsednica Slovenskega kluba Bogomila Kravos.Vljudno vabljeni! 35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV - ZGONIK - 28., 29. in 30. maja 1999. V petek, 28. maja ob 19. uri otvoritev Razstave vin, od 20.30 do 1. ure ples z ansamblom Adria kvintet. Sobota, 29. maja ob 9. uri mednarodni balinarski turnir SK' Kras za XXVI. pokal Krasa (finale ob 18. uri), ob 16. uri mednarodni turnir v moškem in ženskem rokometu za V. pokal Krasa, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri finalna tekma v ženskem rokometu v SKC v Zgoniku, ob 20. uri finalna tekma v moškem rokometu v SKC v Zgoniku, od 20.30 do 1. ure ples z ansamblom Zamejski kvintet. Nedelja, 30. maja ob 16. uri odprtje kioskov, ob 19.30 koncert Igorja Spetiča na diatonično harmoniko, ob 20. uri nagrajevanje likovnih izdelkov in fotografskih posnetkov o naravi otrok iz vrtca in osnovnih šol zgo-niške občine v organizaciji KRD Dom Briščiki, nagrajevanje vinogradnikov, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Kraški kvintet. PRAZNIK ČEŠENJ 1999 - spored: v petek, 28. maja ob 17. ui odprtje kioskov; od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Happy day; v soboto, 29. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Status symbol; v nedeljo, 30. maja ob 15. uri koncert Pihalnega orkestra s Proseka, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet; v ponedeljek, 31. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet. SKUPINA 85 - SLOVEN- SKI KLUB prirejata v četrtek, 27. maja, ob 18. uri, v dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo 20) pogovor na temo POZNAMO KULTURO SOSEDOV? O naložbah v medsebojno spozan-vanje na kulturnem področju bodo govorih držav- ni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri, predstavnika Tržiškega kulturnega združenja Tiziano Pizzamiglio in Aleksandra Devetak ter predsednica Slovenskega kluba Bogomila Kravos. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst-Gorica-Videm sklicuje h. kongres in 33. redni občni zbor v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ri-creatorio 1) ob 13.30 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju. Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja v soboto, 29. maja, zadnjo sobotno zabavo. Obiskal nas bo čarodej Ghibli. Čakamo te na sedežu TPK Sirena, ob 15. uri. Pridi! OBČNI ZBOR KOSOVE-LOVCEV - Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB Srečka Kosovela vabi vse borce in svojce na OBČNI ZBOR, ki bo 29. maja, ob lO.uri v veliki sejni občinski dvorani v Sežani KULTURNI VEČERI ob priliki razstave KO BO CVETEL LAN na dvorišču sedeža Konzorcija vin Kras v Repnu: v soboto, 29. maja, ob 20.30 predvajanje posnetkov prvih Kraških ohceti (1968, 1969, 1971). Vljudno vabljeni! KRIŠKA SRENJA obvešča člane, da so na razpolago dovoljenja za odvoz z lastnimi prevoznimi sredstvi posekanih drvi na Babci. Informacije pri odbornikih. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 31. maja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na okroglo mizo in pogovor z avtorjem ob izidu tržaško-argentinskega romana pisatelja Zorka Simčiča »Človek na obeh straneh stene«. Poleg avtorja bodo na kulturnem večeru sodelovali še uredniki in literarni zgodovinarji dr. Jože Pogačnik, prof. France Pibernik in dr. Janez Dular. SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Bazovskem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in črnobela tehnika). Za informacije tel. št. 040-226505 in 040-226659. KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan. DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LETNICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do 5. junija, vsak dan, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ZA VEJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošol- ske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ZELO UGODNO PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo (kuhinjska omara se lahko razstavi). Informacije na tel. št. 040-421412. V NAJEM DAJEMO 2 sobi (40 kv.m.) namenjeni za poslovne urade. Za informacije poklicati na tel. št. 040-300826, od 9. do 12. ure. OMARO v orehovem lesu dim 300 x 60 x 265 cm z dvemi zunanjimi zrcali, notranjimi policami, v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ah 350150. OMARO z dvemi drsnimi vrati v lakirani beli barvi, dim. 175 x 65 x 260 cm v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 3650150. ZARADI SELITVE prodam pralni stroj Elettrozeta rabljen 6 mesecev, za 250.000 lir, nov ležalnik za plažo iz aluminija za 40.000 lir, videokasete Recorder -SLV-E130 AE UHS Sony stare 5 mesecev za 350.000. Tel. št. 040-212055. GIULIETTA 2000, letnik ’85, sivo-metalizirane barve, 100.000 prev. km, dobro ohranjen, vedno v garaži, prodam za 3 milijone lir. Tel. 040-416132. NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina. PRODAM trtne sadike sorte refošk in cabemet-sau-vignon. Tel.: 0335-5275619 ali 040-226445. ISCEM občasno baby sit-ter z lastnim avtom v Nabrežini. Tel. 0335-409002. PRODAM pomivalni stroj candy electronic v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-417735 v večernih urah. 18-LETNI FANT z dobro voljo do dela, išče katerokoli zaposlitev, tudi part-time. Tel. 040-327016. PRODAM nezazidljivi njivi (1834 in 1550 kv.m) v borštanskem bregu. Tel. št. 040-228016, od 18. do 19. • ure. ISCEM kakršnokoli delo: pospravljanje, čiščenje, likanje. Poklicati v večernih urah na tel. št. 0038667-755356. PRODAM nov scooter aprilia 50 po zelo ugodni ceni. Tel 040-225297. ZARADI SELITVE prodam rabljeno pohištvo: veliko omaro s petimi vrati ter kompletno kuhinjo. Informacije na tel. 040-421412. LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Čuk - Opčine. Tel. 040-212289. PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Cuk - Opčine ob petkih. Tel. 040-212289. OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci št. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen št. 32. ' V MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fa-bec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice. V SALEŽU št. 61 ima osmico Jožko Škrk. V MEDJE VASI ima osmico VValter. V PRAPROTU je odpri agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040-200848. OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agriturizem ob petkih, sobotah in nedeljah-Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športna priloga se poslavlja 5 koncem velike večine prvenstev in tekmovanj, v katerih nastopajo naša moštva in posamezniki, se od bralcev poslavlja tudi Športna priloga Primorskega dnevnika. Ob tej priliki bi se radi tudi letos zahvalili vsem sodelavcem in vsem, ki so s svojim doprinosom pripomogli k njenemu izhajanju. Po svojih močeh smo skušali podati čimbolj popolno sliko o dogajanju na naših igriščih ob koncu tedna, hkrati pa poglobiti nekatere probleme in tematike. Od ljubiteljev športa se poslavljamo z obljubo, da bo jeseni, skupno z glavnino tekmovanj spet oživela tudi naša priloga. a NA SLIKAH ZGORAJ: Velik mednarodni mladinski košarkarski Turnir prijateljstva v priredbi ŠD Kontovel se je končal z nekoliko nepričakovanim slavjem koroške šesterke Koš VMES LEVO: Trinajstletni Čupin jadralec Jaro Furlani si jev Alassiu priboirl pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu v razredu optimist VMES DESNO: Mladi odbojkarji Sloge Multinvest so osvojili naslov deželnih prvakov med naraščajniki SPODAJ: Z uspelim internim nastopom - akademijo - se je končala sezona gimnastičnega odseka ŠZ Bor DANES V PRILOGI Kaj pravijo protagonisti Zbrali smo serijo mnenj o komaj končanih nastopih v deželnih odbojkarskih prvenstvih Stran 10 Cilj dosežen Namiznoteniške igralke Krasa Avalon so si zagotovile obstanek v A2 ligi, moška ekipa pa bo za napredovanje v B ligi morala odigrati še tretjo tekmo. Stran 12 Kaj nas čaka po letu 2000? Velik izziv! Pogovor z avtorjem raziskave o našem športu prof. Ivanom Peterlinom Stran 13 Velik uspeh male Kontovelove peterke V prvenstvu »propaganda« je Kon-tovelova ekipa trenerja Christiana Briščika z osvojitvijo tretjega mesta v elitni skupini dosegla enega letos najboljših rezultatov na mladinskem košarkarskem področju Stran 14 Končno Cipollini Deseto etapo kolesarske dirke po Italiji je v Sprintu osvojil Italijan Mario Cipollini, roza majico pa je po nedeljski etapi na kronometer vnovič oblekel Francoz Laurent Ja-labert Stran 15 S »poceni« moštvom smo dosegli največ Tako meni trener Uniona Olimpije Zmago Sagadin, s katerim smo se pogovoirli ob robu seminarja za trenerje v soboto pri BriSCikih. Stran 15 ODBOJKA Torek, 25. maja 1999 MOŠKA C LIGA / POZITIVEN OBRAČUN Svetlih strani je bilo precej več kot temnih Slogo razmišlja o okrepitvah. Val bo še zaupal mladim Olympia v bistvu zadovoljna, Soča pogreša kako točko Najbolj zadovoljni so bili na Opčinah Sloga Mirna Eurospin si je v končnici sezone zagotovila napredovanje v višjo ligo. V Sloginem taboru so nad letošnjo sezono nadvse navdušeni, predsednik Vojko Miot pa je letošnje prvenstvo takole komentiral: »Ko smo sestavili moško šesterko smo že vedeli, da se bo borila za sam vrh. Res je, da je bilo nbapredovanje tudi sad srečnih okoliščin, toda fantje so si napredovanje zaslužili na igrišču, saj so v celem prvenstvu izgubih samo dve tekmi. Rad bi poudaril, da je bilo zelo težko igrati v tako neizenačenem prvenstvu, kjer sta izstopali samo dve ekipi, no na koncu tudi Val, ki je dokazal, da je sodil v sam vrh, Čeprav je imel nekoliko negotov začetek. Kar se tiče prihodnje sezone, politika društva je ta, da naredimo vse, kar je mogoče, da igralcem, ki so si s trudom zagotovili napredovanje, omogočimo igranje v višji ligi. Ekipa bi morala po vsej verjetnosti ostati ista, seveda z nekaterimi okrepitvami. Vsekakor pa je zaenkrat še prezgodaj, da bi vedeli za točne plane.« Na koncu sezone se je izkazalo predvsem moštvo Vala, ki je v gosteh premagalo šesterko II Pozza in tako spremenilo izid prvenstva. S sezono so v društvu zelo zadovoljni: »Po ustanovitvi Adrie Volleya smo se odločili za novo fazo, za nov program dela, ki temelji predvsem na reorganizaciji društva in na delu z mladimi. V preteklih letih smo namreč zaradi visokih zastavljenih ciljev (Bi in B2 liga) nekoliko zanemarili mladinski sektor. Zato smo se letos odločili, da preusmerimo vse naše sile v delo z mladimi. Odraz te politike je bila ekipa, ki je nastopala v prvenstvu C lige, v kateri večina igralcev ni še dopolnila 21 let. KonCno tretje mesto je bil za nas velik uspeh, Se posebno, Ce poudarimo, da so naši igralci vsi amaterji in da ne dobijo povračila za stroške. V letošnji sezoni smo uveljavili kar nekaj mladih, med katerimi bi omenil 16-letnega Aljošo Orla ter 19-letna Davida Muccija in Davida Lukeža. Ob teh pa sta izkazala tudi 20-letna Simon Cemic in Danijel Radetti, ki sta minuli teden tudi pripeljala tržaško ekipo CUS v finale v Bariju. Dve besedi bi namenil tudi trenerju Zoranu Jerončiču, ki se je po nekaj letih spet vrnil k moški odbojki in dokazal veliko zrelost. Znal se je prilagodih ambientu in pri fantih je dosegel, da so delali »profesionalno«. Kar se tiče prihodnje sezone smo Jerončiča že potrdili in nameravamo nadaljevati po isti poti, to je predvsem ovrednotiti mlade. Napredovanje v B2 ligo pa zaenkrt ni še naš cilj, prej ali slej pa bomo vendar prestopili v višjo ligo.«nam je povedal predsednik društva Ivan Plesničar. Tudi 01ympia Agraria Terpin se je letos dobro odrezala in zasedla šesto mesto. Predsednik društva Franko Bagon je takole ocenil sezono: »Mislim, da smo lahko zelo zadovoljni s tem, kar smo dosegli. V primerjavi z lanskim letom smo imeli nekoliko šibkejšo ekipo, saj nas je zapustil Loris Mania, poleg tega pa smo imeli na začetku prvenstva nekaj težav s postavo. Naš standardni podajaC Pintar je oblekel vojaško suknjo in zato ni bil vedno na razpolago, tako da smo morali ekipo najprej uigrati. Tako smo zaCeh nekoliko negotovo, najboljši pa smo bili prav po božičnih praznikih, ko smo imeli ponavadi padec forme. To se letos ni zgodilo, saj smo takrat dobro trenirali in tako dosegli nekaj pomembnih zmag. Prod koncu prvenstva pa sta fantom nekoliko pošli koncentracija in motivacija, saj je bilo jasno, da smo obstanek že dosegli, za prva mesta pa se tudi nismo mogli potegovati. Vsekakor smo svoj cilj, to je mesto v zgornji polovici lestvice, dosegli. V naslednji sezoni bomo igrali verjetno z isto postavo, ki je prvenstvo zaključila. Poskusili bomo najti kako okrepitev, a mislim, da jo bomo s težavo našli, kajti na razpolago ni dosti igralcev. Lahko bi se mogoCe s kakim goriskim društvom zmenili za sodelovanje.« SoCa Unitecno je sezono začela zelo dobro, nato pa počasi zaCela popuščati, na koncu pa je osvojila sedmo mesto. SoCin predsednik Marjan Cemic meni, da bi bila lahko končna uvrstitev boljša: »Na splošno je bila sezona pozitivna, lahko bi pa dosegli kaj veC, Ce bi stalno trenirali z isto voljo in vnemo in bili stalno v popolni postavi. Ne smemo namreč pozabiti, da smo bili do božica v bistvu tik pod vrhom, in da smo v popolni postavi v glavnem vedno zmagovali. Na žalost pa smo iz raznih razlogov na večini tekem nastopili z močno okrnjeno postavo, kar je nedvomno vplivalo na naše rezultate. Proti boljšim ekipam v ligi bi lahko imeli možnost za zmago samo, Ce bi zaigrali vsi najboljši igralci. Zadovoljni pa smo z mladimi igralci, ki so letos igrali v C ligi. Vsi so se dobro odrezali in mislim, da so prav oni naša edina gotovost, kar se tiče naslednjih sezon. Nekateri starejši igralci, kot sta Braini in Battisti, bodo namreC verjetno prenehali z igranjem, tudi z ostalimi pa trenutno še ne vemo, kako bo. V kratkem bomo imeli z vsemi igralci srečanje ob zaključku letošnje sezone in takrat se bomo pogovorili tudi o naslednji sezoni.« Slogašice brez pravih tekmic, goriški ekipi ugodno presenetili V Gorici razmišljajo tudi o sodelovanju Z letošnjo sezono naših ženskih tretjeligaških šesterk smo lahko zadovoljni. Vse naše ekipe so se namreC uvrstile v zgornji del lestvice. Se najbolj zadovoljne pa so gotovo igralke Sloge Nuove Kreditne, ki so po zelo dobrem prvenstvu zasluženo napredovale. Od 6 kola dalje so namreC slogašice prevzele vodstvo in ga niso nikoli izpustile. VeC o letošnji sezoni in pa o načrtih za prihodnje leto nam je povedal predsednik vzhodnokraškega moštva Vojko Miot: »Na začetku sezone smo imeli velike težave s sestavo ekipe. Kljub temu pa smo bili prepričani, da bo ekipa kompetitivna, nismo pa mislili, da bo tako uspešna. Razvoj prvenstva je dejansko pokazal, da dekleta v bistvu niso imele konkurence v tej ligi. Kar se pa tiCe bodočnosti zaenkrat še ne vemo, kaj bomo napravili. Stališče društva je, da bi igralkam, ki so si na igrišču zaslužile napredovanje, omogočili nastopanje v višji ligi. Vsekakor pa se z igralkami moramo še pogovoriti, kdo je pripravljen trdo in naporno trenirati in kdo je pripravljen ob sobotah na dolga potovanja, veliko daljša kot v letošnjem letu. Vsekakor pa ponavljam, v društvu bomo naredili vse, kar je mogoCe, da omogočimo nastopanje v višji ligi.« V taboru 01ympie so zelo zadovoljni s sezono ženske ekipe, ki je zasedla končno peto mesto: »Naša dekleta so nas zelo pozitivno presenetila. Nismo namreC pričakovali, da se bomo po tako uspešni lanski sezoni z v bistvu popolnoma spremenjeno postavo spet uvrstili tik pod vrh. Mislili smo namreC, da sodimo po kvaliteti nekje na sredino lestvice, zato se petega mesta še bolj veselimo, Čeprav sedaj vemo, da bi lahko, Ce ne bi imeli smole s poškodbami, celo posegli po drugem mestu. Ne smemo pozabiti, da smo do decembra igrali brez edine podajaCice Bulfo-nijeve, ista igralka pa se je poškodovala tudi tik pred koncem prvenstva. Zaradi tega smo izgubili nekaj tekem, ki bi jih drugače po vsej verjetnosti zmagali. Kar se tiče naslednje sezone, je veC možnih variant, mogoCe bomo kaj sodelovali z Valom, vendar je sedaj Se odločno prezgodaj, da bi dajali kake izjave. Konec tedna nas Čaka še turnir, potem se pa bomo počasi odločili kako in kaj,«nam je povedal predsednik 01ympie Franko Bagon. Valovke so bile dalj Časa na drugem mestu na lestvici, na koncu pa je epidemija noric popolnoma zdesetkala njihovo postavo, tako da so zdrknile na šesto mesto. Vseeno pa je Joško Prinčič, odgovorni za Valov ženski sektor, sezono ocenil kot zelo pozitivno: »Naša končna uvrstitev je bila boljša od lanske in zato smo s sezono zadovoljni. Mislim, da je konCno šesto mesto realno, Čeprav smo med prvenstvom zaceli upati na kaj več. Najbolj pozitivno pa je dejstvo, da so naše mlade igralke letos še dodatno napredovale, kar še zlasti velja za Paolo Uršič. Poznalo pa se je, da je bila letos Ambrosijeva (na sliki) nekoliko žrtvovana, ker je morala igrati na centru, kar ni njena naravna vloga, Barbara Uršič, ki je lani ekipi vedno nudila svoj doprinos, pa se nam je zaradi bolezni pridružila šele na koncu sezone. O nasledji sezoni se trenutno še pogovarjamo: lahko bi sestavili združeno ekipo z 01ympio, lahko bi našo ekipo še dodatno pomladili, lahko bi pa tudi poskusili ekipo ojačiti. Variant je torej veC, vse pa bo jasno Cez kake dva do tri tedne, saj tudi trener Stera, ki ga nameravamo potrditi zahteva od nas, da mu Cim prej povemo, kakšna bo ekipa naslednje leto.« _____________D LIGA / BOR FRIULEXPORT, BOR IN NAS PRAPOR___________ Naše šesterke bi lahko dosegle več točk, njihova uvrstitev pa je v bistvu realna Pri Našem praporju snujejo bolj kompetitivno ekipo - Bor moški brez prave generacijske menjave V ženski D ligi si je pred začetkom prvenstva Bor Friulex-port kot cilj zastavil napredovanje, na koncu pa se je praktično do konca boril za obstanek (iz lige je letos izpadlo kar sedem ekip, tri pa so napredovale) in pristal na osmem mestu. Trener Stefano Cella je bil s konCno uvr-stitivijo vseeno zadovoljen: »MogoCe bi lahko dosegli kako točko veC in s tem nekoliko izboljšali našo uvrstitev, mislim pa, da smo glede na težave, ki smo jih imeli, odigrali kar uspešno prvenstvo, saj smo premagali tudi katero izmed boljših ekip, proti prvouvršCenemu Cervinja-nu pa smo obakrat klonili šele po tie-breaku. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil nivo D lige letos kar visok, res slabih ekip je bilo malo, mi pa smo morali iz raznih razlogov v bistvu skozi celo sezono spreminjati postavo (Čokova je igrala samo v uvodnih kolih, decembra in januarja ni bilo Ažmanove, Bezenškova je po novem letu zaradi službenih obveznosti prenehala z igranjem, na koncu pa sta se poškodovali še Grudnova in D’Aniellova), kar nas je gotovo nekoliko oškodovalo. Poleg tega pa smo zaradi ne-razpolozljivosti telovadnice malo trenirali (telovadnico smo imeli na razpolago le pet ur na teden, kar je odločno premalo).« O prihodnji sezoni se v Borovem taboru že pogovarjajo, trenutno pa še ni nič gotovega. V moškem delu prvenstva si je šesterka Našega Praporja zagotovila obstanek že štiri kola pred zaključkom prvenstva. V društvu so s tem rezultatom zadovoljni, odbornik Valter MikluS pa nam je povedal naslednje: »Z ekipo smo dosegli naš glavni letošnji cilj, in sicer obstanek, vendar je prvenstvo pokazalo, da bi se dalo doseči kaj veC. Ekipe, ki so se uvrstile višje od nas, niso bile nepre- magljive, razen seveda Pallavo-la in Maniaga, tako da bi lahko osvojili še kako srečanje veC. Kar se pa tiče prihodnjega leta, bomo še naprej igrali v D ligi, cilj pa ne bo veC samo obstanek, ampak izboljšanje letošnje konCne uvrstitve.« Kot za Brice je bila usoda našega drugega D ligaša, in sicer Bora, zapečatena kar nekaj kol pred koncem, Zal pa v negativnem smislu, in sicer z izpadom. Društvo si je na začetku sezone zastavilo kot cilj obstanek v tej ligi, veC o tem pa nam je povedal odbornik in spremljevalec Borove šesterke Dejan Furlanič: »Že od samega začetka smo v društvu vedeli da bo obstanek zelo zahteven cilj, toda si nismo pričakovali da bomo sezono zaključili na predzadnjem mestu na lestvici. Letošnje prvenstvo je na žalost pokazalo da nismo bili dovolj kompetitivni. Glede na to da je iz lige izpadlo kar 5 ekip, bi morali mi doseči enako število točk kot NaS Prapor. Pokazalo se je, da je bil za nas to prezahteven cilj. Odkrito moram priznati, da je bila letošnja sezona slaba in da smo z našimi nastopi nekoliko razočarali. Marsikatero tekmo, predvsem proti ekipam na spodnjem delu lestvice, bi lahko zmagali. Razočarali pa so predvsem mladi. PaC sprijazniti se moramo z drugim zaporednim izpadom. Res pa je, da smo v končnici imeli nekaj smole. Zmanjakla sta nam dva glavna sprjemalca in tolkaca, in sicer Volčič in Miot. Kar se tiCe prihodnje sezone bi radi sestavili kompetitivno ekipo za prvo divizijo. Poleg letošnjih igralcev bi se v ekipo vrnili še nekateri drugi, ki so v letošnji sezoni igrali pri drugih društvih. Vsekakor pa ostajajo glavni problem društva mlade sile, saj v tem trenutku praktično nimamo zagotovljene generacijske zamenjave.« Naši idealni šesterici Florenin (Val) Radetti (Val) (Riolino, Sloga) _ Prinčič (Sloga) s*: Dorni (Olympia) O 2 Božič (Sloga) S. Černič (Val) Celledoni (Sloga) (Colautti, Sloga) (Feri, Soča) Srichia (Sloga) Ciocchi (Sloga) Gregori (Sloga) Ul * Z Ul »ISI S. Princi (Olympia) Monica Tomasin (Val) H. Corsi (Olympia) ODBOJKA / DEŽELNI FINALE ZA NARAŠČAJNIKE V REPNU Sloga Mulfinvest po zmagi proti Cordenonsu potrdila lanski naslov Mladi slogaši pokazali zrelo in učinkovito igro - Sočo Gostilno Devetak četrta, o z daleč najmlajšo ekipo - Priznanje za Denisa lozzo in Ambroža Peterlina SZ Sloga je v nedeljo brezhibno priredilo že drugi deželni finale. Potem ko je marca organiziralo finale mladink, je bilo zdaj na vrsti naraSCajniško prvenstvo. Trud društvenih odbornikov pa je bil tokrat poplačan z osvojitvijo 1. mesta. Za Slogo Multinvest je bil to že. drugi zaporedni naslov, saj so bili naši naraščajniki deželni prvaki že v lanski sezoni. Če upoštevamo, da je bila letošnja ekipa v primerjavi z lansko spremenjena, saj so bili nekateri lanski prvaki paC prestari za to kategorijo, je na dlani dejstvo, da je Slogina odbojkarska šola zelo dobra. Ta uspeh pa še potrjuje odlično delo trenerja Ivana Peterlina, ki je v letošnji sezoni s svojimi ekipami nanizal celo serijo odličnih rezultatov, ki gredo od napredovanja prve Sesterke v B ligo do pokrajinskega naslova mladincev, drugega mesta v kategoriji dečkov in na-rašCajnic ter seveda tega deželnega naslova. Ob tem naj še poudarimo, da so Slogini naraščajniki v uradnem prvenstvu že dve leti nepremagani, kar prav gotovo tudi predstavlja lep uspeh. Povrnimo se na nedeljski finale. V Repnu so poleg Sloge Multinvesta nastopili še goriški prvak Soča Gostilna Devetak, Buia za videmsko in Futura Cordenons za pordenonsko pokrajino. V odbojkarskih krogih so vlogo favorita pripisovali Futuri, kot tehnično zelo dobro izpiljeni ekipi trenerk Fenos in Turchet, ambicij pa ni skrivala niti Buia. Ekipo SoCe Gostilne Devetak sestavljajo igralci SoCe in Vala. Naši fantje so resda zasedli 4. mesto in osvojili le malo točk, poudariti pa velja, da so bili daleč najmlajša ekipa na tem finalu, ki je že fizično zaostajala za ostalimi tremi in da mora njen Cas torej še priti. Prva nedeljska tekma je bila prav med našima dvema ekipa. Tako trener Peterlin kot Jerončič (ki je tokrat nadomestil odsotnega sodnega trenerja Batističa) sta na igrišču zvrstila vse svoje igralce, vendar so bili Tržačani za Goričane premočni. Druga polfinalna tekma je bila edina, ki se je končala po treh setih. Prvega je osvojila Futura, ki ji je v drugem Buia vrnila milo za drago. Tretji je bil izenačen do polovice, nato je Futura spet vsilila svojo igro in zasluženo zmagala. V tekmi za 3. mesto so se mladi in simpatični Sočani zelo požrtvovalno borili, vendar je bila Buia zanje objektivno premočna. Finale za prvo mesto mesto je potekal ob buCnem navijanju navijačev obeh ekip. Futura je zaCela zelo odločno in povedla s 6:2, vendar to slogašev ni zmedlo. Nasprotnike so ujeli pri sedmi točki in potem zaceli nizati točko za točko in po seriji lepih in tehnično dovršenih akcij na obeh straneh mreže set zaključili v svojo korist. Z zrelo skupinsko igro, odlično obrambo in učinkovitim napadom so slogaši nadaljevali tudi v drugem setu, v katerem je Futura sicer povedla s 3:1, a je potem do konca tekme osvojila le še eno točko in igralci Sloge Multinvest so lahko dali duški svojemu veselju. IZIDI Sloga Multinvest - Soča Gostilna Devetak 2:0 (15.1, 15:2), Futura Cordenons - Buia 2:1 (15:9, 3:145, 15:8). Za 3. mesto: Buia - SoCa Gostilna Devetak 2:0 (15.0, 15:5), Za 1. mesto: Sloga Multinvest - Futura Cordenons 2:0 (15:10, 15:4). SLOGA MULTINVENST: Gibi, Furlan, Iscra, lozza, Kalc, Peterlin, Rebecchi, Schart, Stopar, Zupan. SOČA GOSTILNA DEVETAK: Klede, Sošol, Faganel, Mi-locco, Braida, LaurenCiC, Fedri-go, Plesničar, PrinCiC. Sledilo je nagrajevanje, ki ga je vodil podpredsendik deželnega odbora FIFA V Boris Žerjal, ki je ekipam izročil pokal ali plaketo ter odbojkarsko žogo. Vsi igralci so prejeli kolajne, ki jih je poklonilo ZSSDI, Občina Repentabor pa je prispevala pokale za najboljše igralce, ki so jih prejeli Davide Radin (Buia) kot najboljši podajaC, Denis lozza (Sloga Multinvest) kot najboljši tolkaC in Ambrož Peterlin (Sloga Multinvest) kot najboljši obrambni igralec. Prvenstvo naraščajnikov je deželnega značaja, zato se je uradno zaključil v nedeljo. 6. junija pa bo na sporedu še pokal treh dežel za zmagovalce Veneta, Furlanije-Julijske krajine, Bočna in Trenta. Tekmovanja bo v Martignaccu, našo deželo pa bo seveda zatopala Sloga Multinvest. Na slikah: Sloga Multinvest (zgoraj), SoCa Gostilna Devetak (spodaj) ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR (29) Alkohol in kajenje Med škodljive navade, ki so med nami pitje varja s športom tudi v rekreacijski obliki in mu je do tega, da bi bil kar najbolj zdrav, si mora biti tudi glede poživil popolnoma na jasnem. Telesna kultura in alkoholizem sta dvoje nasprotij; alkohol sproti uničuje pridobitve treniranja in levanja, redni pivci nimajo veselja niti z jutranjo telo-Ibo niti s športnimi panogami za ohranjevanje funkcionalne sposobnosti organizma. Alkoholiki so privrženci sedenja. Glede alkohola in nikotina velja za športnike: veliko škodi veliko, malo škodi malo, škodi pa v vsakem primem. Alkohol sodi v tisto skupino strupenih dražil, ki deluje nekaj Časa stimulativno, nato pa zaviralno, hromeče in depresivno. Ahkohol napada vse celice in hromi vse življenjske funkcije. Škodljiv je za želodec, jetra, spolne zleze in predvsem za možgane. Znano je, da postane slabič, kdor se vda pijači. Dokazano je, da je za vzdržljivost, hitrost in precizno tehniko v izvajanju športa bolje, ce tekmovalec ne uživa alkoholnih pijač, Tudi pivo, čeprav ne vsebuje veliko alkohola, zavira podjetnost in poraja občutek lenosti. Hitro znajdenje in hitro ukrepanje pri športnih igrah, kakor tudi pri sofiranju je odvisno od brezhibnega delo-' ' ' ‘ * ' ! —t sistema. možgane, je razumljivo, da hromi funkcije zaznavanja in reagiranja. Reakcijski čas je pod vplivom alkohola slabši, zato pomenijo vinjeni šoferji veliko nevarnost zase in za promet. Naziranje, da je človek, ki je použil večje količine alkoholnih pijaC, naslednjega dne spet normalen, je napačno, kajti škodljivi učinki alkohola trajajo dlje kakor eno samo noč. steni, boleče. Nikotin je in ostane strup, tako za srce z ožiljem kakot tudi za osrednji živčni sistem, prebavila in žleze z notranjim izločanjem, ki so tako pomembne za zdravje, dobro počutje, delovno sposobnost in plodilno sposobnost. Zlasti je treba vedeti in upoštevati, da niso ogroženi samo kadilci, temveč tudi vsi tisti, ki bivajo v zakajenih prostorih in so tako prisiljeni k pasivnemu kajenju. V odnosu do poživil smo na splošno še na nizki stopnji in je tudi v tem razlog, da so ljudje neodporni, da nekateri prezgodaj opešajo in zbolijo ter da kot ljubitelji alkohola, kave in kajenje že pri štiridesetih opustijo vsako športno aktivnost. Kdor se navadi na škodljive stimulatorje, je na najboljši poti k telsnemu mirovanju in seveda tudi prezgodnjemu večnemu počitku. Vsem prijateljem telesne kulture pa tale nasvet: ko se odločite za utrjevanje, za jutranjo gimnastiko, za šport na planem, katerokoli reakcijo, premislite dobro, kako Nima smisla, da bi vsak dan gradili in vsak dan sproti podirali. V teh stvareh je potrebna osveščenost, potrebno ie nekaj dobre volje in potrebno je nekaj znanja -znanje pa obvezuje. Franko DrasiC ODBOJKA / ZA 3. MESTO V 2. ŽENSKI DIVIZIJI NOGOMET / MLADINSKE LIGE Bor Friulexport se je predolgo trudil Povratna tekma bo prihodnji petek - Naraščajnice: Zmagi Bora in Nuove kreditne Naši zelo uspešni Le Volpi - Bor Friulexport 1:3 (2:15, 2:15,15:13,14:16) BOR FRIULEKPORT: Posar, Smotlak, Frandolic, Carpani, Sancin Scuka, Dose, Furlani, Ciacchi, Husu, Bevilacqua, Zompicchiatti. Tekma je veljala kot prvo od dveh srečanj za končno 3. mesto v 2. ženski diviziji. V višjo ligo ste napredovali dve ekipi (Ricrea-tori in S. Andrea), tretje mesto pa hi lahko bilo pomembno samo v Primeru, da se prihodnje leto v 1. diviziji kdo odpove nastopanju. Borovke so najmanj za dva raz-reda boljše od Sesterke Le Volpi, ki jo sestavljajo same starejše a tehnično zelo skromne igralke. Realno sliko o razmerju sil med ekipama dajeta izida prvih dveh setov, zato je precej nerazumljivo, da so plave v nadaljevanju dovo-hle požrtvovbalnim nasprotni-cam, da jih resno ogrozijo. Plave s° se v tretjem setu dekoncentri-rale in se v bistvu do konca tekme ‘dso mogle veC zbrati. Se dobro, ria se je zanje vse srečno končalo. Povratna tekma bo prihodnji petek ob 20.30 na stadionu 1. maja. NARAŠČAJNICE OD 4. DO 7. MESTA Ricreatori - Bor Friulexport 0:3 (8:15,11:15,10:15) BOR FRIULEKPORT: Desco, MahorCič, Pugliese, Cercego, Se-mec, Koren, Legovich, Degrassi.. Borovke so sezono sklenile z dobrim nastopom in gladkom zmago, v skupini pa na vrhu lestvice delijo prvo mesto z Virtu-som. Spodbudno je, da so proti Ricreatoriju zaradi odsotnosti nekaterih starejših igralk istočasno bile na igrišču kar štiri dekleta letnika 1986, premoč borovk pa je bila kljub temu zanesljiva: Obračun sezone je za borovke dober, škoda le, da je bilo na mnogih tekmah zabeležiti preveč odsotnosti. K sreči je bilo letos dovolj igralk, da to ni ogrozilo poteka prvenstva. Ostali izid: Virtus - S. Andrea 2:1. Vrstni red: Virtus in Bor Friu-lexport 12, Ricreatori A in S. Andrea 6. OD 8. DO 12. MESTA Nuova Kreditna B - Oma B 3:0 (15:4,15:3,15:8) NUOVA KREDITNA B: Bellini, Čorbo, Coretti, Gregori, Kralj, Racman, Risegari, Sancin. Najmlajše slogašice v B tolažil- ni skupini nadaljujejo svojo zmagovito pot, saj so bile v tem kolu uspešne že petič zapored. Vajeti igre so držale stalno v svojih rokah, kot zgovorno pričajo izidi v vseh treh setih. Trener je na igrišče poslal vse razpoložljive igralke in prav vse so svojo nalogo zelo dobro opravile in še enkrat dokazale, da se delo na treningih obrestuje. (Inka) Izida: Pallavolo TS - Oma B 3:0, Triestina Volley - Altura A 2:1. Vrstni red: Nuova Kreditna B in Pallavolo Ts 11, Altura A 10, Triestina Volley 4, Oma B 3. OD 13. DO 15. MESTA Breg - Ricreatori B 1:2 (16:14, 8:15, 7:15) BREG: Vodopivec, KrižmančiC, Berzan, Perac, Pecchiari, Berdon, Ota, Stepančič. Tokrat so Brežanke zaigrale nekoliko slabše kot ponavadi in tako poražene zapustile igrišče. Osvojile so sicer prvi set, čeprav so v njem izgubljale že 14:9, to je bilo pa tudi vse. Upajmo, da bodo že naslednjič spet zaigrale, kot znajo. Vrstni red: Ricreatori B 10, Breg 8, Oma A 3. NARAŠČAJNIKI NA TR2ASKEM Primorje Telital - Opicina 5:0 (1:0) STRELCI: Giraldi 2, Čemja-va 2, Pavletič. PRIMORJE: Belicič (Venan-zi), Guštin (Merlak), Kapun, Švara, Pilat, KrižmančiC, Grgič (Gregori), Pahor, Pavletič (Martini), Cemjava, Strain (Giraldi). »Rumeno-rdeCi« so zaceli prvi polčas borbeno, vendar so imeli malo priložnosti za gol. Edino je imel Pavletič, ki je dosegel gol. V drugem polčasu je trener Babuder opravil dve menjavi, kar se je tudi obrestovalo. Naši so začeli zelo dobro. Martini je po lepi podaji Giraldija streljal v vrata, vendar je nasprotnik odbil žogo z rokami in sodnik ga je takoj izključil. Enajstmetrovko je uspešno izvedel Cemjava. Po dva gola sta nato dala še Giraldi in Cemjava. Primorje Telital je med tednom igralo na turnirju v Ogleju in se uvrstilo v finale, ki bo v soboto ob 21. uri. Pro-sečani so premagati CGS s 3:0 (strelci: Giraldi, Pavletič in Strain) in Aquileio s 5:0 ( Gi- raldi 2, Pavletič, Švara in Martini) I.M. Sovodnje - Villesse 2:2 (1:1) STRELCA: Pellegrino iz lira in S. Tomšič. SOVODNJE: Francescotto, Mauri, Galliussi (Vižintin), Stepanovič (Marchese), Pellegrino, Lavrenčič, D. Tomšič, Assi, S. Tomšič, Cotič, Pintar. Sovodenjci so dobro igrati v prvem polčasu in so imeti tudi več priložnosti za gol. Ze v 30. minuti so ostati v desetih, ker je bil Lavrenčič izključen. Gostje so povedli iz enajstmetrovke. Stanje pa je izenačil Pellegrino, prav tako iz enajstmetrovke. V drugem polčasu je bila igra bolj enakovredna. Za gostitelje je dal gol Saša Tomšič, ki je izkoristil podajo Assija, prehitel gostujočega vratarja in poslal žogo v mrežo. Za osvojeno točko in dobro igro je treba pohvaliti vso ekipo. Vrstni red: Latte Carso 12, Primorje 10, Como in Opicina 8, Domio 8, Sovodnje 7, Luci-nico 5, Zaule Rabuiese in Villesse 2. NAJMLAJSI Sovodnje - Piedimonte 4:2 (0:1) STRELCI ZA SOVODNJE: Santoro, Francescotto, Ter-pin, Francescotto. SOVODNJE: BernetiC, Vi-sintin, Marchese, Roner, Ce-scutti, Galiussi, Francescotto, Terpin, Santoro (Ivan Devetak), Tadej Devetak, Špacapan (Primožič). Rdeči karton: Cescutti. Letošnje prvenstvo so naši igralci končali lepo, saj so proti zadnjeuvršCenemu Pie-dimonteju dosegli pomembno zmago in tako izboljšali položaj na lestvici. Prvi polčas je bil za Sovodnje porazen. Po dobrem zaCetku so namreč gostje sreCno povedli, tudi po napaki naše obrambe. V prvih dveh minutah drugega dela so naši dosegli va dva gola: prvega s Santorom, ki je v protinapadu preigral vso nasprotno obrambo, in drugega s Fran-cescottom, ki je z moCnim, res lepim strelom drugič zatresel mrežo. Sovodnje so nato stalno imela pobudo in dosegle še dva gola. Piedimonte je nekaj minut pred koncem dosegel še drugi zadetek . (P. Špacapan) JADRANJE / VELIK USPEH NAMIZNI TENIS / V ZGONIKU DRUGE TEKME ZA NAPREDOVANJE OZIROMA OBSTANEK Jaro Furlani (Čupa) bo nastopil na SP Smola Daniela Piculina Trinajstietni jadralec JK Čupa Jaro Furlani (na sliki) bo julija na otoku Martinika (Francija) nastopil na svetovnem prvenstvu v razredu optimist. Prvico do nastopa na najpomembnejši jadralni manifestaciji v tem razredu si je priboril konec preteklega tedna na drugi državni selekcijski regati v Alassiu. Mladi Čupin jadralec že nekaj let opozarja nase z odličnimi rezultati (bil je državni prvak Primavela, je stalni član državne reprezentance, nastopil pa je tudi na evropskem prvenstvu), zato lahko rečemo, da je bila njegova uvrstitev na SP letos skoraj pričakovana, vsekakor pa ne smemo pozabiti, da je Jaro še zelo mlad, saj bo lahko v tem razredu nastopal do 15. leta starosti, torej še dve leti. Vse to pa daje njegovemu uspehu (in uspehu njegovega trenerja Mauri-cija BenCiCa) še večji pomen. Malo je manjkalo, da bi uspeh JK Čupa dopolnil še Daniel Piculin. Uvrstil se je na 11. mesto med fanti in tako le za eno stopničko »zgrešil« uvrstitev na evropsko prvenstvo v Grčiji. Daniel pa le ni ostal praznih rok, saj bo z doseženo uvrstitvijo lahko nastopil na otroški olimpiadi v Bilbau. Oba rezultata in še drugi, ki jih Čupa dosega med kadeti, dokazujejo, da so pri se-sljanskem društvo ustvarili pravo jadralno šolo optimistov, iz katere se razvijajo perspektivni tekmovalci. Selekcijska regata v Alassiu je sledila oni v Salernu, o kateri smo pred Časom že poroCah. V Salernu je bil Furlani tretji, v Alassiu pa peti, kar mu je skupno navrglo končno 3. mesto za italijanskim in svetovnim prvakom Mattio Pressichem iz sosednjega kluba Pietas Julia in Marcom Guerrierijem iz Follonice. Na SP bodo nastopili še Francesco Bertone iz Sestrija in Carlo De Paoli iz Gardskega jezera. Furlani je v Alassiu pričel z diskvalifikacijo zaradi predčasnega Starta, nato je bil vse boljši, v zadnjih dveh plovih pa celo najboljši. Končni vrstni red selekcij za SP: 1. Pres-sich (Pietas Julia) 9 toCk (posamezne uvrstitve 1, 1, 1, 1, 1, DSQ, 1, 1, 1, 1, 1); 2. Guerrieri (Follonica) 20 (2, 5, 1, 36, 14, 2, 2, 3, 1, 2, 2); 3. Furlani (JK Čupa) 41 (1, 3, 2, 11, 9, 10, DSQ, 3, 11, 1, 1); 4. Bertione (Sestri) 43 (5, 2, 7, 10, 1, 6, 7, 12, 2, 20, 3); 5. De Paoli (Garda) 43 (3, 8, 3, 6, 11, 15, 1, 5, 6, 7, 4); 11. Piculin (JK Čupa) 96 (7, 25, 9, 2, 23, 21, 11, 9, 18, 6, 13). Kras Avalon še naprej v A2 ligi Moško ekipo (žal) čaka 3. tekma Za mlado postavo Avalona je obstanek skorajda nenadejan uspeh Ženska B liga: Kras Activa vsilili Gordanu dodaten dvoboj - Spet 5. junija ZENSKA A2 LIGA Kras Avalon - Fiamma Capo d’Orlando 5:0 brez boja V povratnem srečanju podaljška namiznoteniških prvenstev, ki je bilo v soboto v Zgoniku, si je od treh Kra-sovih ekip le ženska postava Krasa Avalon zagotovila obstanek v A2 ligi. Sedmi na lestvicah južne, skupine Capo d’Orlando se je v Zgoniku predstavil v nepopolni postavi - na pot so poslali le tujko Aido SteCenko. Varovanke Sonje Mihe so si na ta naCin v drugem krpgu brez boja zagotovile mesto v drugi namiznoteniški ligi tudi v naslednji sezoni. V prvem krogu play outa so krasova dekleta premagale na Siciliji ekipo Capo d’Orlando s 3:5. Na gostovanju so bile igralke Krasa Avalon Daša Bresciani, Martina in Nina Milič v absolutni premoči (z izjemo njihove tujke), zato se je nasprotnikova ekipa odpovedala tekmi in se izgonila tudi precejšnjim finančnim stroškom. Severna skupina, v kateri je igral Kras Avalon, je bila mnogo težja v primerjavi z južno. Ob koncu prvenstva je Kras Avalon zasedel šesto mesto med osmimi ekipami z izključno lastnimi igralkami. Sredi prvenstva je bil izključen Juvenes iz San Marina, ekipa z dvema azijskima igralkama, pa tudi vse ostale ekipe so bile ojačane s tujkami. Kras Avalon se je obdržal na površini v teh težkih pogojih. Realiziral je cilj zastavljen na začetku sezone, za katerega se je predpostavljalo, da bo zelo težko izvedljiv, mlada neuklonljiva Krasova postava pa je v tem težkem boju vztrajala do konca, za kar zasluži vse priznanje. ZENSKA B LIGA Kras Activa - Cardano al Čampo 3:2 Rustja - Caimi 0:2 (11:21, 19:21); Kralj - Vandoni 2:0 (21:19, 21:13); Rustja/Kralj -Caimi Vandoni 2:1 (21:19, 13:21, 21:13); Rustja - Vandoni 0:2(20:22,15:21); Kralj - Caimi 2:0 (21:15) V mnogo težjem položaju so bile v soboto na domačem igrišču varovanke Robija Milica. Popravljati so morale napako, zagrešeno na prvi tekmi play-outa, ki so jo zgubile na gostovanju pri Gallarateju v Cardanu al Čampo z izidom 3:2. Sedaj so obrnile rezultat v svojo korist in si s tem odprle še tretjo možnost za obstanek v ženski B ligi. Povratna tekma je bila precej trpeča. Irena Rustja je ponavljala napake iz prvega kroga. V obeh individualnih dvobojih je obakrat zamudila priložnost, čeprav je igrala nekoliko bolje kot v gosteh. Odločilnega pomena za zmago Krasa Activa je bila zmaga v igri dvojic, dosežena šele v podaljšanem setu in predvsem dobra igra Jasmin Kralj, ki je z mimo roko premagala nasprotnikovo veteranko Susanno Caimi in zagrizeno Simono Vandoni. V tretji tekmi play-outa, ki bo 5. junija ponovno v Zgoniku, bodo morale kra-sovke krepko stisniti zobe, predvsem pa igrati mnogo bolj sproščeno, da preprečijo izpad iz lige. Skozi Martina Milič (Kras Avalon) celotno prvenstvo je Kraso-vo postavo pestilo mnogo težav - od poškodb v ekipi pa tja do penalizirane tekme na samem začetku prvenstva. Da obstanejo v ligi, imajo Krasove igralke vse potrebne atribute, morale bi biti le bolj prepričane v lastne sposobnosti. MOŠKA C1 LIGA Kras - Camposampiero B 2:5 Bole - Toniato 1:2 (19:21, 21:18, 15:21); Simoneta -Marzegan 2:0 (21:17, 21:13); Bertolotti - Ceretta 1:2 (15:21 21:12, 7:21); Simoneta - Toniato 2:0 (21:17, 21:15); Bole - Ceretta 0:2 (17:21, 16:21); Bertolotti - Marzegan 1:2 (16:21, 21:14, 18:21); Simoneta - Ceretta 1:2 (16:21, 21:15,14:21) Krasova moška postava, ki je redni del prvenstva v Cl ligi zaključila kot zmagovalka v skupini E, bo prav tako morala odigrati še tretjo tekmo za morebitno nape-dovanje v višjo ligo. Prejšnji teden so se Krasovi fantje z gostovanje pri padovskem Camposampieru vrnili z zmago v žepu (3:5), na povratni sobotni play-off tekmi pa srečanje izgubili z izidom 2:5. Žreb je hotel, da je bila postava popolnoma enaka začetni. Prav tako so štirje dvoboji terjali dodatni tretji set, a so nasprotniki tokrat bolj nabrusili napadalno orožje. Obe točki je prispeval najmlajši elan Bojan Simoneta, Edi Bole je bil zopet za spoznanje prekratek proti penholderju Amadeu To-niatu, Andrea Bertolotti pa ne bi smel izgubiti proti Mauriziu Marzeganu v šestem dvoboju. Le-temu je sledil dvoboj med Simoneto in prvim naprotnikovim igralcem Aldom Cerettom, ki ga je naš sicer najuspešnejši igralec prvenstva Bojan Simoneta izgubil. Kot lahko pričakujemo po ostrem nasprotniku, bo tudi odločilna tekma v Zgoniku 5. junija, zelo napeta. (J.J.) Od jutri vTerniju mladinsko DP Telovadnica vsedržavnega centra v Temiju bo jutri opoldan odprla vrata najboljšim mladim pingpongašem. Začenja se namreč mladinsko državno prvenstvo ekip in posameznikov, ki bo trajalo tja do nedelje. Na štiriindvajsetih mizah se bo množica mladih športnikov iz celotnega italijanskega »škornja« pet dni nepretrgoma merila v bojih za medalje in nove državne naslove v mladinskih kategorijah, mednje pa prihaja tudi pravcata vojska dvajsetih predstavnikov mladinske vrste Krasa Tehtal. Šestnajsterica od njih si je priborila pravico do nastopa v finalu preko štirih individualnih državnih turnirjev in preko dveh deželnih preizkušenj. Od teh sta si Mateja Crismancich (najmlajše deklice) in Martina Tretjak (naraščajnice) pridobih kvalifikacijo za nastop še v višji starostni kategoriji, to je pri deklicah in mladinkah. Kras Tehtal bo v Temiju igral še s 24 pari v treh različicah in z devetimi mladinskimi ekipami, ki pokrivajo vse starostne kategorije z izjemo razreda dečkov. Tudi ekipe so morale prestati predpisane kvalifikacijske preizkušnje. Prva dva dneva sta namenjena nastopom naraščajnikov in najm-lajših dečkov in dekhe v individualni konkurenci, igri dvojic in ekip. Razpored nastopov naših bomo podajali sproti, pri tem pa vsak dan čakali na medalje. Na lanskem DP je Kras Telita! osvojil naslov z ekipo mladink (Vanja Mihe, Nina Mihe, Daša Bresciani), ki ga letos brani s kar tremi ekipami. Osvojil pa je še dve drugi mesti z Vanjo Milic pri mladinkah in v dvojicah Vanja Mihe skupaj z Dašo Bresciani ter štiri bronaste kolajne. (ii) HOKEJ IN LINE / Al LIGA ZKB Kwins sedaj proti Milanu 24 Srečanje bo odločalo o 2. mestu RITMIČNA GIMNASTIKA / SKLEPNA AKADEMIJA ŠZ BOR Bogat prikaz v 19 točkah V športnem centru pri Sv. Ivanu je v soboto potekala letošnja sklepna akademija gimnastičnega odseka Športnega združenja Bor, na kateri so nastopile vse telovadke, ki obiskujejo vadbo pri tej sekciji, oz. tekmujajo za njene barve v raznih prvenstvenih ligah. Mlade Borove rit-mičarke - ki so privabile na tribuno številno občinstvo - so se tudi tokrat res izkazale, saj so v devetnajstih točkah predstavile vse svoje bogato telovadno znanje, ki so ga osvojile z vadbo v vsem letu. Gledalcem so se predstavile v vajah z vsemi orodji, pa tudi v sestavah brez rekvizitov in marsikje je bilo njihovo izvajanje že kar zahtevno, saj smo videli tudi vaje, s katerimi sodelujejo v svojih ligaških nastopih. Če so starejše navdušile občinstvo s svojim znanjem in dobrim tehničnim obvladanjem prikazanih vaj, pa so se tekmovalke v mlajših kategorijah izkazale predvsem z ljubkostjo in prizadevnostjo, kar velja še posebno za tiste, ki bodo že v prihodnji sezoni branile društvene barve tudi na uradnih prvenstvenih tekmovanjih. Skratka, nastop, ki je gledalcem pripravil lep športni užitek, vaditeljicam zadoščenje, tekmovalkam pa zadovoljstvo nad dobro opravljeno nalogo, (-boj-) ZKB Kwins - Tss Svp Via-reggio 7:6 (7:3) STRELCI: 2 Fonzari, 1 Samo Kokorovec, 1 Mitja Kokorovec, 1 Rušanov, 1 Medeot, 1 Kos. ZKB KWINS: Mojimir Kokorovec, Marchirio, Mitja Kokorovec, Poloni, Rušanov, Kos, Samo Kokorovec, betica, Rebek, Volpet. V četrtem kolu italijanske Al lige hokeja in line je moštvo ZKB Kwins ne brez težav premagalo zadnjeu-vršCeni Viareggio. Poletovci so srečanje zaCeh zelo dobro in tudi visoko povedli, nato pa se je v kraškem moštvu nekaj zataknilo. Več o tem pa nam je povedal napadalec ZKB Kvvinsov Samo Kokorovec: »V prvem polčasu smo igrali res dobro in tudi visoko povedli s 7:1. Proti koncu polčasa pa so gostje zaostanek znižali na štiri gole (7:3). V drugem polčasu pa se je situacija spremenila. Večino polčasa smo namreč zaradi prekrškov igrali v treh, kar pa so nasprotniki izkoristili in zaostanek zmanjšati na en sam gol. Mi pa v drugem polčasu nismo niti enkrat zatresti mrežo gostov. Tudi nedeljska tekma je dokazala, da občasno igramo zares zelo dobro in da nam ne more nobena ekipa biti kos, občasno pa zaigramo nekoncentrirano in napravimo preveč napak, ki nas lahko drago stanejo. Ze prihodnjo nedeljo pa nas čaka zelo važno srečanje proti Milanu 24. Odločalo se bo namreč o drugem mestu. Dosedanji izidi so dokazati, da v bistvu ni nobenega moštva, ki bi bilo izredno dobro in da se za prvo mesto v skupini lahko potegujejo prav vsi-Srečanje z Milanom 24 pa ne bo prav lahko, saj nas dobro poznajo, kajti v njihovih vrstah igrata dva naša bivša igralca, tako da bomo moral1 zaigrati zares koncentrirano; saj nas bodo lahko neumne napake drago stale.« OSTAU IZIDI: Milan 24' In Line Lodi 24, Verislia je počivala. VRSTNI RED: Versilia J* (3 srečanja), Milan 24 (3) Zkb Kwins 6 (3), Lodi 3 Ut, Viareggio 0 (3). INTERVJU / Z AVTOREJM 3. DELA RAZISKAVE O NAŠEM ŠPORTU Prof. Peterlin: »Po letu 2000 bo šport terjal od nas velike izzive« Prof. Ivan Peterlin sodi gotovo med najbolj znane zamejske osebnosti, saj se udejstvuje na številnih področjih našega družbenega življenja. Posebno dragoceno je njegovo poklicno delo z mladimi, katerim posveča - v vlogi trenerja in športnega funkcionarja - tudi skoraj ves svoj prosti čas. Prav v tej vlogi je že pred časom spoznal, da za razvoj našega športa ni dovolj le delo na terenu, ampak se ga je treba lotiti tudi z bolj znanstvenimi metodami. Rezultat tega spoznanja je njegovo raziskovalno delo na tem področju, ki je prineslo že tretjo publikacijo s številnimi podatki. Ti nam zgovorno kažejo marsikaj, kar bi sicer ostalo tudi dobremu poznavalcu zamejskega športa skrito. Prof. Peterlin, svoji zbirki raziskav ste dali naslov Slovenski zamejski šport po letu 2.000. Zakaj? »Ko sem bil pred kakim desetletjem izvoljen v odbor za šport pri SKGZ sem spoznal, da razpravljajo odborniki o tej najbolj množični dejavnosti naše skupnosti le na osnovi lastnih vtisov, brez poznavanja stvarnih podatkov. Zato sem se lotil raziskav, da bi dobili o našem športu realno osnovo za načrtovanje njegovega razvoja v naslednjem stoletju. Od tod torej naslov.« S svojim delom ste zgolj ugotavljali stanje, ne Pa vzrokov za določene Pojave. Je tako? »Da, vsekakor. To je bilo suho raziskovanje trenutnega stanja naše telesne kulture, nekak njen status quo. Obravnava vz- STEVILCNOST PO POSAMEZNIH panogah Avtomobilizem Plavanje Športni ribolov Lokostrelstvo Atletika Ski rolke klesan in gor koles, in orod. telovad. Jadranje X Tenis 1 1 48 Kotalkanje. Hokej Karate Namizni tenis Balinanje Smučanje Košarka Nogomet Odbojka rokov za tako stanje pa je nova naloga, ki nas še čaka.« Enako kot druge manjšinske dejavnosti ima tudi šport v vsebini svojega dela element, ki ga športniki večinskega naroda običajno nimajo. To so asimilacijski procesi, katerim ste posvetili v publikaciji precej prostora in vam bomo tudi mi zastavili prav o tem več vprašanj. Iz vaših številk izhaja, da je vsak peti športnik v naših vrstah neslovenskega rodu, oz. ne obvlada slovenskega jezika. Kaj je vzrok za vključevanje teh ljudi v našo telesno kulturo? »Vzrokov je več, od običajnih človeških, drugačnega pojmovanja športa kot v italijanskih društvih, tu so tudi potrebe moštev, zahteve spon-sorjev, ki želijo investirati svoj denar v ekipo z dobrimi igralci, ki jih v določenih primerih mi sami nimamo in podobno.« Trudimo se, da bi bil naš šport kakovosten. Je tudi kakovost naših ekip tisto, kar privlačuje italijanske igralce v naše vrste? »Da, tukaj prihaja skoraj do nekakega absurda: zavedamo se, da mora biti naš šport kvalitetnejši od ostalega, če že-5 limo, da ne bodo naši športniki •1 uhajali v drugo- rodna društva. ^ Toda čim bolj so 44 naše ekipe kako- vostne, tem bolj postajajo privlačne tudi za italijanske športnike, ki si tudi - razumljivo - želijo igrati v boljšem okolju.« V nekem poglavju svoje publikacije ste zapisali misel, da bi treba mejo med slovenskimi in italijanskimi igralci v naših društvih zakoličiti. Kako bi to štorih? »To je zelo težko vprašanje. Sam se danes nikakor ne TEKMOVALCI PO SPOLU z a v z e - nekaj: marsikateri italijanski športnik ali odbornik v naših društvih prinaša s seboj tako zavzetost za delo, požrtvovalnost in tudi človečnost ter strpnost, da predstavlja njegova prisotnost pravo bogastvo za društvo. Brez takega človeka bi se marsikje znašli v težavah. To je pa druga plat te medalje.« Iz raziskave neizpodbitno kaže, da je pritisk drugorodnega ambienta v okoliških društvih močnejši, kot v mestu? »To drži. Okoliška društva delujejo v manjših krajih, kjer je manj možnosti za novačenje tekmovalcev iz domačih vrst in so zato bolj dovzetna za vključevanje italijanskih igralcev. Kjer tega ne store je njihov obstoj v nekem smislu celo ogrožen.« Kot na primer v Nabrežini, kjer Sokola skorajda ni več? »Da, res je, čeprav so tam vzroki tudi drugi, n.pr. pomanjkanje vadbenih prostorov. Nabrežin-s ki J 224 mam za etnično čista društva, toda to vprašanje bi morali reševati na osnovi jezika. Ta bi moral biti v vsem društvenem delovanju slovenski. Mejo bi morali zakoličiti predvsem na tej osnovi.« Toda tudi v primeru če bi tako stanje uspešno reševali na jezikovni osnovi, ali bi lahko še vedno rekli ekipi, ki ima 80 odstotkov drugorod-cev v svojih vrstah, da je slovenska? »Vaše vprašanje ne poraja enostavnega odgovora, ampak predvsem nova vprašanja: kakšno je vodstvo takega društva, komu je namenjeno, zakaj ga sploh imamo. Vsekakor menim, da bi morali tako društvo obravnavati drugače, kot ostala, v najboljšem primeru pa bi ga lahko označili kot dvojezično.« Ali število neslovenskih članov naših društev narašča zato, ker jih v naših vrstah potrebujemo ali ker si temu pojavu enostavno ne upamo reči: ne? »Mislim, da je v tej dilemi faktor potrebnosti močnejši. Bi pa ob tej priliki povedal še 3! 320 primer pa lampantno kaže, kaj se lahko zgodi, če v tem ali onem našem okolju propade domače društvo. Ker nabrežinsko društvo nima več pogojev za svoj obstoj, so se njegovi potencialni (in tudi bivši) člani razkropili po italijanskih društvih, tako v vasi, kot v Tržiču in drugod. Le nekaj redkih po-, sameznikov se je vključilo v sosednja slovenska društva. O tem, kaj dolgoročno pomeni vključevanje naše mladine v drugorodna društva pa ni treba razpravljati.« Kar se tiče vključevanja italijanskih igralcev je na obtožni klopi predvsem nogomet. Toda statistika kaže, da je drugod še huje: v hokeju na kotalkah jih je kar 75 odstotkov, v rokometu 40, ob 36 odstotkih pri nogometaših. 12 odstotkov pri odbojkarjih in 9 pri košarkarjih je že skorajda sprejemljivih. Kaj menite o tem? »Vzrok za veliko število drugorodcev v nekaterih športih je v tem, da se zanje naša mladina ne zanima in je treba za obstoj ekipe iskati igralce drugje. To je, mislim, glavni vzrok.« Glede na osip mladine je logično sklepanje, da se bo treba odslej, za doseganje vrhunskih rezultatov, bolj usmeriti v športe posameznikov, kot v ekipne športe.Toda tudi tam stanje ni rožnato. Nekateri športi so že skoraj povsem neslovenski. »Da, toda ta vtis ustvarja predvsem atletika, kjer je res velika večina neslovenskih tekmovalk. Brez tega bi to stanje ne bilo tako slabo. Ponekod, kot pri rolkanju, pa stvari stoje tako zato, ker v kraju ni italijanskega društva, je pa slovensko in je zato pritisk na naše društvo velik.« Dotakniva se otroških športov: tam se udejstvuje v povsem slovenskem okolju le tretjina naših najmlajših. Ce k te-rpu dodamo še dejstvo, da tudi naši trenerji niso vedno ravno vzor narodnostne vzgoje.... »Da, to stanje kliče k posebni strategiji, nikakor ne more biti prepuščeno samo sebi. Tu mora ZSSDI poseči z nekakim centralističnim ukrepom, poskrbeti mora za potrebne kadre in to stanje temeljito spremeniti. V to dejavnost se namreč vključuje zelo dosti mladih že v otroških letih, tudi iz vrst otrok, ki obiskujejo italijanske šole. Tu so mešani zakoni, pa taki starši, ki želijo, da se njihov otrok vključuje tudi v slovenski ambient, starši, ki sicer pošiljajo svojega otroka v italijansko šolo, vendar začutijo tudi svoje slovenske narodnostne korenine in ga v športu vključujejo v slovenska se rad dotaknil. Zapisali ste, da ovira večji razcvet rekreacije pomanjkanje vadbenih prostorov. Pri tem pa vidimo, da se v Sloveniji odvija največji del rekreativne dejavnosti na prostem: tu so razni pohodi, teki, kole- »Po mojem mnenju ti dve lastnosti upadata.« Smo že dosegli vrhunec svojega delovanja? »Mislim, da smo ga že. Vsaj v nekaterih stvareh.« Koliko moči imamo še v sebi za to delo? »Tudi TEKMOVALCI PO NARODNOSTI tukaj lahko i z r a - Italijani 20,5% drugi 0,5% šarjenje, kaveljci in korenine itd. Vsega tega pri nas ni. »Tukaj ZSSDI zaostaja za razvojem rekreacije v svetu za celo deseletje. Nimamo programov, idej, prihaja celo do absurda, da je pri nekaterih prosvetnih društvih -glej openski Tabor -mnogo več rekreativne dejavnosti, kot pri športnih v istih krajih. Tu nas čaka še veliko dela, saj je rekreacija velik izziv za našo bodočnost.« Drugo vprašanje se nanaša na ženski šport. Naše športnice se izrazito usmerjajo le v nekatere športe (pri atletiki jih je celo 92, pri gimnastiki 79 odstotkov itd.], v celoti pa je njihova prisotnost skorajda porazno majhna, niti trideset odstotna. »Zakaj je tako je težko ugotoviti. Lahko le domnevamo. Že v srednji šoli začne število tistih, ki so se kot otrok ukvarjale s tem ah onim športom, strmo upadati. Vsekakor bi treba iskati odgovor za to v širšem družbenem kontekstu, ne samo v športnem. Kar se pa tiče usmerjanja deklet le v nekatere športe imajo verjetno velik vpliv pri tem starši, ki želijo, da se deklica ukvarja s tisto dejavno- TEKMOVALCI PO STAROSTI stS° ^ J 510 / 200 J 588 / 300 400 500 600 društva. Vse to terja od nas še posebno skrb za to vejo našega delovanja.« Trenutno 12 odstotkov trenerjev in vaditeljev sploh ne zna slovensko.. »Da, toda ti vodijo predvsem članske ekipe, kjer nepoznavanje našega jezika ni tako usodno, kot pri otroških športih.« V tem smislu je stanje v segmetu odbornikov še najboljše, mar ne? »Vsekakor, čeprav stanje ni več tako, kot je bilo pred dvajsetimi leti. Tu je prisotnost neslo-vencev minimalna.« Se dveh področij bi jim zdi za žensko primerna, oz. se je z njo ukvarjala že mama. Pri tem bi pa poudaril zanimiv pojav. Enako razmerje, kot velja v agoni-stičnem športu med moškimi in ženskami, velja tudi v rekreativnih dejavnostih, vendar v obratnem smislu: tu prevladujejo ženske. Nad tem bi se vsekakor morali zamisliti.« Na zadnjih straneh ste zastavili štiri vprašanja, zdaj pa vas prosimo za odgovore. Pojdiva po vrsti: v našem športu še prevladujeta ista dinamika in entuziazem, kot pred leti? zim le svoje mnenje: živim v prepričanju, da je ta moč še v nas. Moramo jo le razviti.« Kakšne so sploh naše perspektive? »Pozitivne, a le vpri-meru, če bomo spremenili svojo strategijo. Marsikaj bo treba postaviti na profesionalno osnovo. ZSSDI bi moralo postati v okviru naše skupnosti nekako ministrstvo za šport, če se izrazim nekoliko plastično.« Zanimiva je v vaši študiji tudi ugotovitev, da je naš šport v bistvu samorastnik. Je to dobro ali ne? »Po eni strani je pozitivno, saj smo tako postali subjekt v okolju, kjer živimo. Po drugi strani pa smo tudi zamudili zlata leta, ko je bilo možno doseči marsikaj. Vendar če bi se moral v dilemi še enkrat odločati, bi vsekakor izbral prvo varianto.« Mnogo se v našem športu govori o združevanju, kot eksistenčni postavki našega športa. Nimate vtisa, da je primarna postavka racionalnost, združevanje pa le eden od elementov te racionalnosti? »Da, točno tako je, kot je element tudi prilagajanje konkretnim situacijam na posameznih področjih, pri posameznih društvih itd. Združevati pa bi morali predvsem sredstva. To je bistveno.« Prof. Peterlin, skleniva najin pogovor tako, kot sva ga začela, namreč z naslovom vaše raziskave: kakšen bo naš šport po letu 2.000? »Menim, da bo ohranil značilnosti svoje množičnosti. Glede na to, da se populacija povsod stara in so vedno glasnejši klici po zdravem življenju tudi v sivih letih, bo v njem vedno več starostnikov, obenem pa bo gotovo ostal tudi najbolj priljubljen pristan za srečevanje in udejstvovanje mladega in najmlajšega dela naše narodnostne skupnosti. Vsekakor, to bo šport, ki bo terjal od nas velike izzive, take, kakršne bo pač porajal začetek tretjega tisočletja.« POGOVARJAL SE JE Bojan Pavletič MEDNARODNI TURNIR ZA KADETE / TUDI LETOŠNJA IZVEDBA VSESTRANSKO USPELA PROPAGANDA / ELITNA SKUPINA Celovški Koš zmagovalec 22. Turnirja prijateljstva Domača združena ekipa tesno premagana v finalu - Veliko zanimanje Miha Sfiligoj (Koš) najboljši igralec in strelec - Auer (Branik) prvi v »trojkah« Po zadnji zmagi Kontovelci tretji na skupni lestvici! Deklice: Kljub novemu porazu poletovke povsem zadovoljile Nagrajevanje ekip ob zaključku letošnjega Turnirja prijateljstva in veselje košarkarjev celovškega Koša S finalnimi spopadi in slovesnim nagrajevanjem nastopajočih ekip ter najzaslužnejših posameznikov se je v nedeljo v domu »Ervatti« pri BrišCikih zaključil tradicionalni 22. mednarodni košarkarski Turnir prijateljstva v priredbi SD Kontovel. Izvedba turnirja s seminarjema trenerjev »evropskega merila«, kot sta Tonino Zorzi in Zmago Sagadin, je bila za odbornike društva veliko organizacijsko breme, množičen obisk občinstva in nadvse pohvalne ocene vseh prisotnih pa so nedvomno trud zasluženo poplačali. Medijsko zanimanje je bilo letos zares enkratno, vse okoliščine so bile naklonjene organizatorjem, požrtvovalne ekipe pa so s svoje strani poskrbele, da je bila igra kakovostna in dopadljiva. Vse pozitivne občutke je strnil Kontovelov odbornik Peter Rogelja, eden glavnih organizatorjev turnirja, ki se je ob priložnosti tudi »preoblekel« v napovedovalca in povezoval celoten tekmo- valni program v slovenščini, italijanščini, angleščini in hrvaščini: »Mislim, da je tudi letošnja izvedba Turnirja prijateljstva uspela, saj večjih težav ni bilo in vladalo je pravo vzdušje. Lahko samo potrdim, da smo zadovoljni, zahvaljujemo se vsem in upamo, da bomo prav tako uspešno priredili prihodnje leto tudi 23. trofejo.« Da se poblize dotaknemo strogo tehnične ravni turnirja, lahko reCemo, da je uspeh celovškega Koša glede na prikazano igro nedvomno zaslužen. Peterka trenerja Bojana Grzetiča je uvrščala nekaj res perspektivnih posameznikov iz Jesenic, prikazala pa je zrelo košarko kljub manjšemu številu razpoložljivih igralcev. Korošci so izgubili samo eno tekmo (v kvalifikacijah proti Kvamerju), z lepo igro so v polfinalu odpravili Branik, v velikem finalu pa Kontovelce. Se zlasti se je izkazal »playmaker« Miha Sfiligoj, ki je bil imenovan za najboljšega igralca turnirja, s 144 točkami (36 na tekmo) pa je bil tudi najboljši strelec turnirja. Združena zamejska ekipa Kontovela, ki jo je vodil trener VValter Vatovec, se je v zadnjem mesecu še kar zadovoljivo uigrala s skupnimi treningi, tako da je zapustila dober vtis. Po porazu na prvi tekmi proti Celovcem se je uvrstili v polfinale z zmago proti Kvarnem. Najlepšo tekmo so igrali v soboto proti Honvedu iz Budimpešte. V finalnem dvo- boju pa so po katastrofalnem prvem polčasu odločno reagirali in vse do zadnje sekunde ogrozili zmago Korošcev. Finalni spopad je v bistvu vseboval dve tekmi, saj so sprva košarkarji Koša vodili tudi s 27 točkami prednosti, drugi pokaš pa je potekal v popolnem znamenju Kontovelove ekipe, ki je v končnici imela celo možnost, da tekmo zmaga. Slavila pa je ekipa, ki je stalno vodila. Tudi v finalu je blestel že omenjeni Sfiligoj, ki je dal kar 33 točk s 5 trojkami. Na nagrajevanju je spregovoril predsednik SD Kontovel Bogdan Bogateč, ki je izrazil zadovoljstvo za uspel športni praznik, besedo pa je v glavnem prepustil številnim gostom. Poleg nagradil ekipam in priznanju absolutnemu protagonistu med posamezniki so podelili tudi pokale najboljšim v tekmovanju meta za tri točke. Zmagal je Mariborčan Gregor Auer, v finalu osmerice pa je nastopil tudi Roby Paoletič. Podčrtati gre tu pomen vseh pokroviteljev, ki so na katerikoli naCin prispevali k izvedbi turnirja. Med vsemi sponsorji je Kontovelov predsednik omenil Nuovo Kreditno, ki je nudila glavno podporo za organizacijo manifestacije. Pred slovesom so se mladi košarkarji vseh ekip udeležili skupnega kosila v Zgoniku in si zaželeli vso sreCo do prihodnjega leta, ko bo na vrsti že 23. izvedba mednarodnega Turnirja prijateljstva. (nš) Izidi zadnjega dne ZA 5. MESTO: Kvamer Rijeka - UBC Videni 81:62 (47:34) ZA 3. MESTO: Honved Budapest - Branik Maribor 77:82 (49:42) FINALE Kontovel-Koš Celovec 70:72 (22:43) KONTOVEL: Sibelja, Paoletie 9, Valente 18, Picci-ni, Stokelj 16, Nabergoj, Rogelja, Budin 1, Semec 4, Lovriha 8, Gregor! 9, Romano 5. Trener: Vatovec 'TRI TOČKE: Lovriha, Stokelj in Valente po 2, Gregori 1 KONČNI VRSTNI RED: 1. Koš Celovec, 2. Kontovel, 3. Branik Maribor, 4. Honved Budimpešta, 5. Kvamer Rijeka, 6. UBC Videm NAJBOLJŠI IGRALEC: Miha Sfiligoj (Koš) NAJBOLJŠI STRELEC; Miha Sfiligoj (Koš) MET ZA TRI TOČKE: Gregor Auer (Branik) ELITNA SKUPINA ŠGT B-Kontovel 58:85 (33:39) KONTOVEL: Bukavec 4, Šušteršič 18, Vescovi, BrišCak 6, Turco, Guštin 6, Antoni, Colja 2, Frandolič 8, Rogelja 39, Bufon 2. Trener: BrišCik Kontovelci so zaključili svoje nadvse uspešno nastopanje v letošnjem prvenstvu z novo zmago. Po izenačenem prvem delu, ko so naši igrali dokaj zaspano, se je potek srečanja obrnil v Konto-velovo korist po zaslugi pazljivejše obrambe, ki je v nadaljevanju precej omejila učinek domačih strelcev. Za naše je bila potemtakem odločilna tretja Četrtina, ko so z razigranim Primožem Rogeljo na Čelu pridobili visoko prednost in zasluženo zanesljivo zmagali. Z zadnjo zmago in zlasti z dobro igro skozi vso sezono si je moštvo trenerja Christiana Briščika zagotovilo končno tretje mesto v pokrajini, kar je za zamejsko mladinsko košarko najbrž najvidnejši rezultat v letošnji športni sezoni 1998/99. Za lep dosežek zasluži pohvalo celotna ekipa, ki je pokazala lep napredek in solidno igro. Kot zanimivost gre omeniti, da je po izenačeni tekmi Don Bosco še dragic tesno premagal Ginnastico A in si tako zagotovil pokrajinski naslov. Salezijanci bodo igrali še na deželnem finalu. TOLAŽILNA SKUPINA Jadran - Azzurra 54:51 (8:18,20:24, 37:44) JADRAN: Facco 35, Lon-go 2, Pregare, Sosič 10, Mah-ne-Kalin, Marušič 2, Langel-la 4, Bandi, Jevnikar, Boneta 1. Trener: Vremec. V razburljivi tekmi sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, Jadran pa je dokončno prehitel Azzurro v zadnjih 30 sekundah, potem ko je v zadnji Četrtini s presingom nadoknadil precejšen zaostanek. Gostej so uspešno metali na koš z razdalje, tehtnico pa je na Jadranovo stran nagnila boljša igra naših fantov pod košem. »Fantje so med letom izredno napredovali, zato sem s sezono zelo zadovoljen«, je povedal trener Andrej Vremec. PROPAGANDA DEKLICE SGTB-Polet 56:50 (21:17) POLET: Daneu 6, Košuta, Pic cini 22, PuriC 2, Gantar 11, K. Malalan 7, Lupine, M. Malalan 2, Sturman. Trener: Brollo TRI TOČKE: Piccini 2 Mlade poletovke so v predzadnjem kolu tesno izgubile na pričakovani tekmi proti enakovrednemu tržaškemu tekmecu Ginna-stice B. Trenerka Marina Brollo nam je povedala, da po zadnjih neuspehih ni pričakovala tako dobre reakcije s strani svojih varovank, ki pa so kljub porazu zadovoljivo opravile svojo nalogo. Openke so »Čutile« tekmo, igrale so zbrano in borbeno, lepo pa so zaigrale bodisi v obrambi kot v napadu (natančno so si podajale žogo in zaključevale z običajnimi strelkami). Žal so zatajile pri izvajanju prostih metov, ravno številne napake pri tem elementu pa so ob koncu odločale o zmagovalcu. Naša dekleta vsekakor napredujejo iz tekme v tekmo, trenerka pa je zadovoljna, ker kljub vidnemu padcu v koncentraciji postava zaključuje prvenstvo z dobro igro. Poletovke Čaka jutri še zadnja tekma v letošnji sezoni, spodbudno pa je dejstvo, da je ekipa homogena in povezana, punce pa na vsaki tekmi dajo resnično vse odsebe. D LIGA / TRENERJA CICIBONAŽEV IN KONTOVELCEV PRIZNALA, DA BI MORALI ZA OBSTANEK MANJ »TRPETI« Obvestila Po številnih težavah do minimalnega cilja V D ligi se je sezona sicer končala s pozitivnim razpletom v korist naših dveh ekip, potek prvenstva in učinek Kontovela Nord Est in Cicibone Prefabbri-cati Marsich pa bi lahko bil v splošnem precej boljši. S tem se v bistvu strinjata oba trenerja, ki sta se dnevno spopadala z dokaj podobno realnostjo in sličnimi težavami. Če pa so dalj Časa moštvi pestili raznovrstni problemi, sta ob koncu vendarle privedla peterki do obstanka in tako izpolnila poleti zastavljene cilje. Splošna raven prvenstva v prvem delu (ko so bile združene vse ekipe) sploh ni bila slaba, saj so bili nekateri nasprotniki res kvalitetni. Ko pa sta se skupini ločili pred začetkom bojev za napredovanje oziroma obstanek, sta naša predstavnika naletela na slabše peterke, pa tudi sama srečanja so bila zivčnejša, saj je šlo zares«. Kontovelci so za las zgrešili uvrstitev v »playoff«, pri tem pa jih je drago stal uvodni poraz brez boja, ki so ga utrpeli zaradi birokratskega zapleta pred tekmo v Gradežu. Zatem pa so v skupini za obstanek nekoliko popustili in rešitev matematično dosegli šele v predzadnjem kolu, Čeprav so bili že dalj Časa dejansko na varnem. Trener Claudio »Tolo« Starc nam je o učinku svojih varovancev povedal sledeče: »Cilj je bil obstanek v ligi, rešili smo se in sezona je zaradi tega v bistvu zadovoljiva. Lahko pa bi gotovo iz- tržili veliko več, seveda Ce bi drugače trenirali in bi bila prisotnost veCja. Sezono smo zaceli z napačnim pristopom, ekipa je bila organizirana pozno, tako da je bil začetek težaven. S Časom pa je ekipa iz tekme v tekmo popravila vtis, reagirala in uspešno igrala vse do konca rednega dela lige. Tu sem bil zadovoljen s pristopom fantov in ni manjkalo dosti, da bi nam uspela uvrstitev v »playoff«. Kako pa si zadovoljen z igro v zaključnem delu sezone? »Nekoliko smo popustili in slabo zaceli odločilne boje, k sreči pa smo na koncu spet pokazali napredek, tako da smo zaigrali pre-pricljiveje in končno tudi dosegli obstanek.« Ali so mogoče že znani načrti za prihodnjo sezono? »Doslej se še nismo menili, v kratkem pa pričakujem, da bomo imeli sestanek z vodstvom in igralci. Upam namreč, da bodo nameni jasni in da bo postava za. prihodnjo sezono Cimprej sestavljena.« V taboru Cicibone je vzdušje vselej mimo in veselo, letos pa so bili po pravici povedano dokaj zaskrbljeni, saj je dva meseca pred zaključkom prvenstva res kazalo, da ekipa ne bo zmogla ostati v ligi. V drugem delu skupine za obstanek pa je ekipa vendarle nanizala šest zmag v sedmih tekmah in po odločilni zmagi v neposrednem dvoboju proti Scogliettu teden dni pred koncem prvenstva slavila rešitev po dokaj težavni se- zoni. Trener Riccardo »Ri-ch« Battilana je takole ocenil prvenstvo svojih fantov: »Čeprav do zadnjega nismo vedeli, koliko ekip bo sploh izpadlo, smo zdaj mirni, saj ne bi smelo biti problemov. Rešili smo se na res poseben način, saj je najbrž le malokdo verjel, da nam bo uspelo. Mi pa smo vedeli, da smo si sami zapravili nekaj važnih tekem, tako da nismo nikoli izgubili upanja in smo nasprotno reagirali v pravem trenutku. Vsekakor ponavljam, da bi obstanek morali doseči že prej, saj bi lahko mnogo manj »trpeli«. V splošnem sem pa zadovoljen, saj so ob nosilcih Persiju in Uršiču bodisi starejši igralci bodisi nekateri mladi odigrali dobro sezono.« Kaj pa jutri? »Kot »bratsko« društvo bomo tudi za prihodnje prvenstvo morali Čakati na odločitve glede članske Borove, ekipe, mislim pa in upam, da bo letos poleti položaj kaj kmalu jasen. Radi bi najbrž sestavili nekoliko bolj konkurenčno postavo, osebno pa bi se rad še za eno sezono vrnil na igrišče kot igralec!« (nš) KONTOVELOVI STRELCU Turk 344 točk, na sliki desno (povprečno 13, 2), Križman 302 (11, 2), Umek 298 (11), Starc 196 (7, 2), Ivo Emili 190 (8, 6) Čeme 170 (6, 5), Spadoni 157 (6), Godnič 128 (5, 1), Marko Emili 42 (1, 5), Paoletie 38 (1, 6), Semec 13 (1, 8), Kocjančič, Rizzante. CICIBONINI STRELCI: Persi 410 (16, 4, na sliki levo), Uršič 387 (14, 3), Furlan 198 (7,6), Križ-maneič 160 (6, 4), Stefančič 158 (6, 5), Zuppin 141 (9, 4), Jogan 98 (8, 2), Debeljuh 93 (8,4), Coretti 81 (4, 5), Possega 79 (11, 2), Stokelj 64 (2,7), Vidah 17 (1, 7), Mura 17 (1, 3), Bandi 17 (0, 8), Battilana 6 (3), Giacomini 6 (6), Porporati 1 (0,5). TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta in seicer: I. od 21. 6. do 2. 7., fi. od 5. 7. do 16. 7. in III. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila Vam nudimo na pomorskem sedežu -Miramarski drevored 32, v ponedeljkih in petkih od 18. do 20-ure, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne teCaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858. SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gar daland. Za informacije pokličite na tel. št. 0 225804, 040-226271 al 040-327284 v veCertU urah. Za vpisovanl vsak torek na sede društva od 20. do ure do 25. maja. KOLESARSTVO / VČERAJ NA GIRU DTEAUA Dinga zmaga v sprintu »super« Maria Cipollinija Francoz Laurent Jalabert ohranil roza majico - Tudi na včerajšnji etapi polemike zaradi »doping kontrole« SAN SEPOLCRO (AREZZO) - Po nedeljskem razburljivem kronometru, na katerem je zasluženo zmagal Francoz Laurent Jalabert in tako (neverjetno z enakim Časom na skupni razvrstitvi kot Pan-tani) spet osvojil roza majico, je včeraj v 10. etapi v ciljnem sprintu zmagal Italijan Mario Cipollini. To je njegova druga zmaga na tem Gi-ru in 27. sploh na tej etapni dirki. ' Tudi včerajšnja etapa ni potekla brez polemik. In tudi tokrat je bil v središču pozornosti kapetan ekipe Mapei in italijanski prvak Andrea Tafi, ki je prišel v kratek stik z ostalo karavano kolesarjev. Pred včerajšnjim startom naj bi prišlo med Talijem in Pantanijem do precej hude krvi. Vzdušje na samem startu pa ni bilo najboljše, tudi zato ker je zdravniška služba Co-nija želela opraviti kolesarjem Saeca, Lampreja, Scottija in P o Iti j a izvide krvi in urina. Medtem ko se kolesarji teh ekip niso hoteli podvreči izvidom, so predstavniki Mapeia teste dovolili. To je seveda sprožilo veliko slabe krvi med kolesarji in tudi med dirko samo se polemike niso polegle. V včerajšnji etapi so nekateri kolesarji poskušali nekaj begov, glavnina pa jih je vedno dohitela in tako je po pričakovanju prišlo do množičnega sprinta, v katerem je ob podpori vse ekipe premočno zmagal Mario Cipollini pred rojakom Ivanom Quaranto. Nizozemec Jerome Blijlevens je bil torkat le osmi. Na skupni razvrstitvi še naprej vodi Francoz Laurent Jalabert z dvema sekundoma rpedno-sti pred »gusrajem« Pantanijem. Izidi včerajšnje, 10. etape (Ancona - San Se-polcro, 189 km): 1. Mario Cipollini (Ita) 4.28:24, 0 s povprečno hitrostjo 42, 250 km na Zmagovalec M. Cipollini uro; 2. Ivan Quaranta (Ita); 3. Massiimo Straz-zer (Ita); 4. Francesco Arazzi (Ita); 5. Endrio Leoni (Ita); 6. Sergej Smetanin (Rus); 7. Gabriele Balducci (Ita); 8. Jerome Blijlevens (Niz); 9. Fabrizio Guidi (Ita); 10. Alessandro Petacchi (Ita) vsi v zmagovalčevem Času. Izidi nedeljske etape na kronometer: 1. Laurent Jalabert (Fra) 40:36 (povprečna hitrost: 47, 291 km na uro); 2. Sergej GonCar (Ukr) +25; 3. Marco Pantani (Ita) 55; 4. Oscar Camenzind (Svi) 57; 5. D ari o Frigo (Ita) 59; 6. Daniel Clave-ro (Spa) 1:08; 7. Alex Ziille (Svi) 1:15; 8. Ivan Gotti (Ita) 1:23; 9. Nik-las Axelsson (Sve) 1:38; 10. Andrej ZinCenko (Rus) 2:00. Skupni vrstni red: 1. Laurent Jalabert (Fra) 43.53:12, 0; 2. Marco Pantani (Ita) +0, 2 sek.; 3. Dario Frigo (Ita) 58, 0; 4. Sergej GonCar (Ukr) 1:09, 0; 5. Ivan Gotti (Ita) 1:13, 0; 6. Daniel Clavero (Spa) 1:18, 0; 7. Oscar Camenzind (Svi) 1:24, 0; 8. Alex Ziille (Svi) 2:04, 0; 9. Niklas Axelsson (Sve) 2:05, 0; 10. Andrea Noe (Ita) 2:19, 0. Danes bo na vrsti 11. etapa od San Sepolcra do Cesenatica (125 km), ki je v glavnem ravninska. TENIS / PRVENSTVO FRANCIJE Srebotnikova po hitrem postopku v drugi krog Italijan Sanguinetti uspešen Včeraj brez večjih presenečenj PARIZ - Slovenka Katarina Srebotnik in Italijan San-" guinetti sta uspešno zaCela nastope na mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu Francije. Slovenska teni-saCica je v uvodnem kolu potrebovala le 48 minut, da je povsem nadigrala domačinko Laurence Andretto (6:1, 6:0). 2e jutri pa čaka Srebotnikovo v drugem kolu veliko težja naloga v 2. krogu, saj se bo pomerila s sedmo nosilko, Španko Arantxo Sanchez Vicario. Italijanski tenisac je po štirih setih odpravil Nizozemca Van Lottuma (6:4, 6:2, 3:6, 6:3). Uvrstitev v drugo kolo pa ni uzspelo drugemu Italijanu Tielemana. ki ga je po samih dveh setih izločil Urugvajec Filippini. Izidi 1. kroga. MOŠKI: Jevgenij Kafelj-nikov (Rus/l) - Michael Chang (ZDA) 6:2, 5:7, 6:0, 7:6 (8); Richard Krajicek (Niz/4) - Jan-Michael Gam-bill (ZDA) 7:6 (4), 6:3,6:2; Carlos Moya (Spa/4) -Markuš Hipfl (Avt) 3:6, 1:6, 6:4, 6:2, 6:4; Jim Courier (ZDA) - Alex Calatrava (Spa) 6:1, 6:3, 7:5; Vincent Spadea (ZDA) - Mark Woodforde (Avs) 7:6 (5), 6:3, 7:5; Petr Korda (Ceš) -Alberto Martin (Spa) 7:6 (2), 6:1, 4:6, 6:3; Marcello Filippini (Um) - Laurence Tiele-man (Ita) 6:4, 6:1; Augustin Calleri (Arg) - Daniel Vacek (Ceš) 6:4, 6:3, 4:6, 6:4; Greg Rusedški (VBr/12) - David Prinosil (Nem) 6:4, 6:4, 6:7 (4), 6:4; ZENSKE: Katarina Srebotnik (Slo) - Laurence Andretto (Fra) 6:1, 6:0; Venus VVilliams (ZDA/5) - Alexan-dra Fusai (Fra) 6:1, 6:1; Se-rena VVilliams (ZDA/10) -Laurence Courtois (Bel) 6:4, 6:0; Inna Spirlea (Rom) - Ca-talina Cristea (Rom) 6:4,6:1; Nataša Zvereva (Blr) - Cristi-na Papadaki (Gre) 6:3, 7:5; Sylvia Plischke (Avt) - Mei-len Tu (ZDA) 6:1, 6:1; Kim-berly Po (ZDA) - Denisa Kladkova (Ceš) 7:6 (5), 6:3; Amelie Mauresmo (Fra) -Tara Snyder (ZDA) 6:3, 6:3; Ruxandra Dragomir (Rom) -Rita Grande (Ita) 7:6 (0), 6:1; Mariaan De Svvardt (JAR) -Miroslava Vavrinec (Svi) 6:0,6:4; KOŠARKA Indiana in San Antonio že finalista konference New York in Portland OK NEW YORK - V ameriški profesionalni košarkarski ligi NBA sta že znana dva udeleženca konferenčnih final. Na vzhodu je to Indiana, ki je s 4:0 v zmagah izločila Philadelphio - v Četrti tekmi je v gosteh zmagala 89:86, na zahodu pa je San Antonio brez poraza izločil Los Angeles Lakerse, v zadnji tekmi v Los Angelesu je bil rezultat 118:107. Vse kaže, da bo India-nin nasprotnik v finalu New York, ki je v tretji tekmi doma premagal Atlanto (90:789 in povedel s 3:0 v zmagah, San Antonio pa Čaka zmagovalca dvoboja med Portlandom in Utahom, v katerem Trail Blazersi po nedeljski domači zmagi z 81:75 (Sabonis 14 točk, 15 skokov) vodijo s 3:1. Indiana je po Chicagu leta 1993 postala prvo moštvo, ki se mu je v konferenčno finale uspelo uvrstiti brez poraza v prvih dveh krogih končnice. NOGOMET KOŠARKA / INTERVJU S TRENERJEM LJUBLJANSKE OLIMPIJE Drevi Ali stars game RIM - Drevi ob 20. uri bo na olimpijskem stadionu prva Ali stars tekma v zgodovini italijanskega nogometa, v kateri se bosta pomerili evropska in svetovna selekcija igralcev, ki nastopajo v italijanskem prvenstvu. Evropsko selekcijo bo, kajpak, vodil novopečeni italijanski prvak z Milanom Alberto Zaccheroni, svetovno izbrano vrsto pa trener Parme Alberto Malesani. Zaccheroni bo tako vodil med drugim tudi svoja »najhujša tekmeca«, nogometaša Lazia Vierija in Nesto. Prvič pa bosta na »olimpicu« igrala tudi Montella in Totti, ki bosta v naslednji sezoni skuhaj igrala pri Romi. V Rimu bo drevi Prisotnih 12 italijanskih reprezentantov jn vrsta najboljših pralcev na svetu, kot so Batistuta, nierhoff, Recoba, hapajic in drugi. Pred tekmo bo na sporedu še ^akaj športnih in Nabavnih priredi-6v- Nogometno SreCanje bo nepo-®r®dno prenašala z začetkom ob . h uri. Iztržek lakasa tekme bodo jtaijielili humani-arni misiji »Marica« v Albaniji. Sagadin: Zadovoljen sem z letošnjo sezono Zmago Sagadin, letnik 1952, se že polnih 26 let ukvarja s treniranjem in je v zadnjih letih eden izmed najzaslužnejših za razvoj slovenske košarke. Svojo Olimpijo je popeljal skoraj do vrha evropske košarke in je ta čas gotovo eden izmed najboljših evropskih trenerjev sploh. S Sagadinom smo se pogovorili po seminarju za trenerje, ki ga je imel v soboto v okviru Kontovelovega Turnirja prijateljstva. Ste zadovoljni z letošno sezono Olimpije? »Absoluto. Mislim, da smo, glede slovenskega prostora, naredili tisto, kar se od nas pričakuje. Osvojili smo naslov državnega prvaka in pokalni naslov. Kar se pa evropskega tekmovanja tiCe, je bil naši cilj uvrstitev med šestnajsterico in priti v tekmovalni play-off. Ko pa prideš med šestnajst, ni veC favoritov. Mi smo pred dvema letoma, ko smo najmanj pričakovali, prišli do 'final-fou-ra’. Letos pa, ko smo bili izjemni v teku lige, v razigravanju nismo bili v najboljši formi. S to sezono smo vsekakor zadovoljni.« Vzroki, da se niste uspeli uvrstiti »v final-four«? »Nikoli se ne bi upali niti napovedovati Tinal-foura’. Olimpija je za evropske razmere poceni klub in vedno samo na presenečenje ne gre. Mislim, da nam je enostavno zmanjkalo moči, ko je Stepanija sredi sezone odšel v NBA.« Odsotnost Stepanije se je seveda zelo poznala... »Seveda! Sicer pa ga zadržati s silo, bi ne bilo pametno. Pustili smo ga, dobili odškodnino, s tem pa smo se oslabili. Imeli smo težave tudi z Daneuom, ki je bil veC kot pol sezone poškodovan in nismo tako imeli menjave za McDonalda, ki je bil na koncu lige povsem izčrpan. To je le nekaj objektivnih okoliščin.« Mislite, da je z zmago Zalgi-risa v Miinchnu zavel nov veter v evropski košarki? »Pri tem je gotovo tudi malo propagande. Kar se tiCe načina igre, nekaj posebnega Zalgiris ni pokazal. Ena stvar pa se je izkazala, da je zelo majhen igralec, kot je Edney, prinesel svežino in hitrost v igro. To pomeni, da se mali igralci vračajo. Se pred dvema letoma je bila prava moda, da je moral ’play-maker’ imeti dva metra. Torej, če nekaj dobrega povzamemo iz Tinal-foura’, je reafirmacija majnhih, hitrih igalcev. To bo še bolj prišlo do izraza naslednje leto, ko se bodo pravila FIBA menjala, tako da bo košarka hitrejša in atraktivnejša za publiko.« Bomo tudi na SP priča Žalj-girisovemu slogu igranja ali boj obrambemu? »Vsi trenerji imajo svojo filo- zofijo, da po vsaki obrambi sledi protinapad. To ne pomeni, da eni trenerji gradijo obrambni, drugi pa napadalski slog. Vsi trenerji učijo igralca, naj vrže na koš, ko je kdo kadarkoli sam. Vsi trenerji posvečamo precej časa metu. Na velikih tekmovanjih se ne igra najbolje, saj je precej odvisno od psiholoških in drugačnih momentov. Na letošnjem Tinal-fouru’ so trije igralci Zaljgirisa izhajali iz NBA. Vnesli so zato sproščeno atmosfero. Danes so tudi v sami končnici NBA lige rezultati 70:80, kar bi bilo za evropske razmere od 50 do 60 točk. Na takih tekmah ni sproščenosti, zato ni vrhunske preciznosti. Letos bo na evropskem prvenstvu verjetno enako kot med klubsko sezono. Spremembe pa bodo drastične naslednje leto s pravilom 24 sekund. Z Olimpijo smo bili na poskusnem turnirju, ki ga je organizirala FIBA. Vseh nas je bolela glava ob tako drastičnih spremembah. Večini trenerjev se niti ne sanja, kako se bo težko prilagoditi novim pravilom. Vsekakor pa mislim, da bo košarka hitrejša in za publiko bolj atraktivna.« Kaj lahko dosežeta Italija in Slovenija na tem EP? »Nista še poznani dokončni sestavi ekip. Precej negotovosti je okrog evropskih igralcev, ki nastopajo v NBA in kako bodo igrali. Mislim, da je Italija realno v boju za medalje, medtem ko se bo Slovenija borila za mesto, ki še vodi na olimpijske igre.« Kaj pa glede bodočnosti slovenske košarke? »Reprezentančna košarka ima lepo bodočnost. Vse veC košarkarjev igra tudi v tujini. V notranjem slovenskem prostoru je malo več negotovosti. Za tako malo državo, kot je Slovenija, je profesionalna liga težek finančni zalogaj. Nobena evropska prva košarkarski liga nima dvanajst profesionalnih klubov. Na daljši rok bo zelo težko v tako majhni državi zadržati dovolj kvalitetno državno prvenstvo, iz katerega bi lahko potem Črpali kvaliteto. Kakovostna liga pa pomeni kvalitetni razvoj za igralce. Zato bo važno, da se vsaj te tri, štiri ekipe, ki so lahko vedno kvalitetne v Sloveniji, Čimbolj obdržijo v evropskem prostoru in tam vodijo svojo osnovno tekmovanje. Lahko samo upamo, da bo evropskih tekem vse več, kajti domači prostor je premajhen. Od tega ni mogoče živeti.« Poznate slovensko zamejsko košarko v Italiji? »Seveda jo poznam. Ljudi, ki delajo v košarki, jih poznam več let in poznam tudi nekatere igralce, zlasti tiste, ki so malo bolj nad povprečjem. Eden takih je Budin, ki je tudi obiskoval slovenske kampe.« Omenili ste Jana Budina, kaj pa o njem menite? »Mislim, da je nekje v razvoju zaostal in se, na žalost, ni razvil v tisto, kar sem od njega pričakoval, saj je kot 15, 16 let star igralec izkazoval odlike vrhunskega evropskega razreda. Na žalost se ni razvil v igralca takega kalibra. Razloge pa premalo poznam in po svojem mi je samo žal, ker je bil kot mladostnik eden mojih igralcev, ki sem jih imel zelo rad in sem verjel, da bo evropska klasa.« Nameravate še ostati pri Olimpiji? »Pogodbo imam še eno leto. S tem pa končujem moj drugi ciklus štirih let. Prihaja že malo do zasiCenja. Kot sem že prvič napravil po petih letih, se mislim tudi sedaj umakniti. Rad bi malo menjal okolje, tudi izven Slovenije.« B. Lakovič NOGOMET / KONEC A LIGE Za Milanov uspeh ima največ zaslug Zaccheroni Bari se je odpovedal dodatnim tekmam za intertoto SESTNAJSTIC PRVAK - Z zmago v Perugii je Milan v bistvu nepričakovano osvojil naslov italijanskega prvaka. To je za milansko društvo že šestnajsti naslov, prejšnje je osvojilo v letih 1901, 1906-07, 1951, 1955, 1957, 1959, 1962, 1968, 1979, 1988, 1992-93-94, 1996. Velja poudariti da se z zmago Milana nadaljuje »diktatura« dveh društev, Milana in Juventusa, ki v zadnjih osmih letih nista prepustila ostalim ekipam nobenega naslova. Tekma s Perugio se je za Milan dobro začela, saj je Guglielminpietro povedel že po enajstih minutah, Bierhoff pa je podvojil v enaintrideseh. Perugia je sicer znižala zaostanek dve minuti kasneje, toda zaradi ugodnih novic, ki so prihajale iz Piacenze, se niti ni pretirano trudila, da bi dosegla drugi gol. Tako ob končnem žvižgu Braschija sta se obe ekipi lahko veselili, Milan za naslov, Perugia za obstanek. Glavni akter Milanove zmage je nedvomno trener Zaccheroni, ki je umiril lanski eksplozivni ambient in je že v prvi sezoni na Milanovi klopi zmagal prvenstvo. Iz Vidma je s sabo pripeljal Bierhoffa in Helvega; prvi je bil stalno pod hudim pritiskom s strani publike in medijev, vsemu navkljub pa je njegov izkupiček dvajsetih golov (kar petnajst z glavo!) res dober. Nepopisnemu veselju v glavnem mestu Lombardije se pridružuje veselje polovice Rima, saj so tu navijači Rome praznovali »ne osvojeno« prvenstvo Lazia. Igralci Eazia, kot je pravilno povedal trener Eriksson, si nimajo kaj ocitah za zadnje kolo, prvenstvo so namreC izgubili v predzadnjem, oziroma še prej, z dvema zaporednima porazoma proti Romi in Juventusu. Lazio je namreč imel sedem kol pred koncem sedem točk prednosti, a tega ugodnega položaja ni znal izkoristiti. V zadnjem kolu je Lazio doma premagal Parmo, ki pa je prišla v Rim poletno razpoložena. Fiorentina in Parma pa bosta nastopali, seveda ob Milanu in Laziu, v prihodnji ligi prvakov. ROMA V POKALU UEFA - S prepričljivo zmago proti obsojeni Vicenzi si je Roma zagotovila nastopanje v novem pokalu UEFA. Z naslednjim letom bo namreč ukinjen pokal pokalnih zmagovalcev, ki se je združil s starim pokalom UEFA. Roma je sicer na končni razpredelnici osvojila isto število točk kot Juventus in Udinese, ki sta v zadnjem kolu prav tako brez težav zmagala, ima pa boljši izkupiček v medsebojnih srečanjih proti Cmobelim enajstericam. Tako bosta prav Udinese in Juventus odigrali dodatni srečanji 28 t.m. in 31 t.m. za nastop v pokalu UEFA. Tretja ekipa pa bo določena po dveh dodatnih srečanjih med Merjeni in Bologno 27 in 30 t.m. SALERNITANA MED DRUGOLI-GASE - Po enem samem letu nastopanja v najvišji ligi se Salemitana vraCa v B ligo. Varovancem trenerja Odda, ki je kljub končnemu neuspehu odlično vodil ekipo, ni uspelo osvojiti vseh treh točk na težkem gostovanju v Piacenzi. Tudi domačini so namreC potrebovali točko, da bi si zagotovili vnovičen obstanek, in tudi letos brez pomoči tujih igralcev. Piacenza je povedla z novim golom Vierchovvoda, kar sploh ne preseneča veC, gostom pa je uspelo stanje le remizirati z enajstmetrovko kapetana Fresija. Sampdoria je zaključila Cmo prvenstvo z zmago, izpad »bratrancev« pa so navijači Genoe praznovali na poseben način: odkupili so polovico strani dnevnika II Secolo XIX in objavili osmrtnico Sampdorie. BARI NE MARA INTERTOTA -Pokal Intertoto, ki prisili ekipe na an-ticipirane poletne priprave, je lahko zelo dvorezen meč (kar je pokazalo zadnje prvenstvo Sampdorie), ali začetek sezone polne zadoščenj, kar nasprotno dokazuje Bologna. Prav zaradi te dvojnosti se veliko ekip raje izogiba tega pokala. Tako se je Bari včeraj odpovedal igranju dodatnih tekem proti Venezii. ULTVIERI DOMOV - Renzo Ulivieri ni več trener Napolija. S kratkim sporočilom je vodstvo drugoligaša sporočilo, da ga nadomešča trener mladih En-zo Montefusco. Za Ulivierija je bil usoden poraz v Lucci. PRIZNANJE ZA GOT J .TNP - Sredov finale v Ligi prvakom med Manchestrom Unitedom in miinchenškim Bayernom bo sodil Italijan Pierluigi Collina. AMOROSO »NAJ« STRELEC - Lestvica strelcev ob izteku regularnega dela prvenstva je sledeča: Amoroso (Udinese) 22, Batistuta (Fiorentina) 21, Bierhoff (Milan) 20, Delvecchio (Roma) 18, Muzzi (Ca-gliari) in Crespo (Parma) 16, Signori (Bologna), Salas (Lazio) in S. Inza-ghi (Piacenza) 15, Ronaldo (Inter) 14, F. Inzaghi (Juventus) 13, Vieri (Lazio), Leonardo (Milan), Paulo Sergio in Totti (Roma), Di Vaio (Sa-lernitana), Montella (Sampdoria), ter Maniero (Venezia) 12, Masinga (Bari), Di Napoli (Empoli), Sosa (Udinese), in Recoba (Venezia) 11, Rui Costa (Fiorentina), Mancini (Lazio), Nakata (Perugia) in Otero (Vicenza) 10. I.F. KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Bo Lineltex slavil že v četrtek? Tretja tekma proti Biniju potrdila, da imajo Tržačani boljši igralski kader SCAVOLINI V Al? - Kljub poraznemu prvenstvu si bo Scavolini verjetno priboril mesto med prvoligaši. Na tem je namreC, da odkupi pravico do nastopanja v najvišji ligi od Cantuja. V A-2 ligi pa je še vedno problematičen obstoj Pistoie, medtem ko bo lastništvo Lineltexa gotovo odkupila zavarovalniška družba Generali. BODIROGA IN GENTILE PRVAKA - Bivša Stefanelova košarkarja Bodiroga in Gentile sta v Grčiji s Panathinaikosom osvojila naslov državnega prvaka. Atenska ekipa je v odločilni tekmi premagala sredi Pireja tamkajšnji 01ympiakos. Gentile je bil med boljšimi na igrišču; zanj se sedaj zanima bolonjski Teamsystem. VIOLA V A-l - Po predvidevanjih je Viola že v tretji tekmi po podaljšku (101:95) premagala Rasenijevo Filo iz Bielle in se pridružila Monte-catiniju v A-l ligi. LINELTEX - Po nerodnem porazu v Četrtek v Livornu so Tržačani zaigrali kot prerojeni in suvereno premagali Bini po izredno borbeni tekmi. Končni izid ne sme varati, saj je Li-neltex v drugem polčasu povedel kar s 17 koši prednosti (68:51). Gostje so nato s serijo trojk in sistematičnimi osebnimi napakami zaostanek znižali a dejansko niso nikdar resneje ogrozili zmage domačinov. Odločilnega pomena za zmago je bila dobra obramba na Mariču od polovice drugega polčasa, a poudariti gre, da so tokrat vsi igralci dali svoj doprinos k zmagi. Se posebno sta se razigrala VVilliams in Alibegovič, medtem ko sta bila na nasprotni strani najboljša Marič in Podesta. S tako igro je Lineltex sposoben zaključiti serijo že v Četrtek, saj je dokazal, da razpolaga z boljšim izborom igralcev, medtem ko je Bini zelo odvisen od Mariča v napadu in Rogersa v obrambi. ALIBEGOVIČ: ZRINSKI, SEM TU! - Tujec tržaške ekipe je zaigral eno boljših prvenstvenih tekem; po anonimnem prvem polčasu (4 točke, a 2:2 iz igre) je Alibegovič odigral izvrsten drugi polčas: 19 točk (5:6 iz igre, 9:9 pri prostih metih) in 6 odbitih žog, tako da mu lahko odpustimo 4 izgubljene žoge. Se bo Zrinski premislil in ga uvrstil v reprezentanco? NAJBOLJŠI STRELCI KOLA - V finalu končnice A-2 lige pa so bili najboljši LVilliams (Li-neltex, 33 točk), Maric (Bini, 30 točk), Zamberlan (Fila, 23 točk), Alibegovič (Lineltex, 23 točk), Podesta (Bini, 21 točk), Oliver (Viola, 20 točk) in Hen-drick (Fila, 20 točk). Marko Oblak Lineltex - Bini 94:91 (36:36) LINELTEX: Jovanovič 6, Laezza 5, Alibegovič 23, VVilliams 33, Ansaloni 5, Buhara 11, Vianini 9, Semprini 2, Ogrisek, Spigaglia. BINI: Parente, Marič 30, Bencaster, Sperduto 12, Ro-gers 8, Carpineti, MOnzecchi 5, Satnarossa 3, Podesta 21, Gigena 12. Prosti meti: Lineltex 28:37, Bini 16:19. Tri točke: Lineltex 6:13 (Jovanovič 0:1, Laezza 0:2, VVilliams 2:3, Ansaloni 1:1, Buhara 3:6) Bini 11:21 (Parente 0:2, Marič 4:4, Sperduto 3:5, Monzecchi 1:2, San-tarossa 1:3, Gigena 2:5). PON: Ansaloni, Rogers, Montecchi in Podesta. NEDELJSKI m NEDEUSKi tfflf NEDELJSKI m NEDELJSKI IZIDI NEDELJSKI IZIDI V nogometni A ligi še vrsta dodatnih tekem IZIDI 34. KOLA: Cagliari - Fiorentina 1:1, Empoli - Udinese 1:3, Mer - Bologna 3:1, Juventus - Venezia 3:2, Lazio - Parma 2:1, Perugia - Milan 1:2, Piacenza - Salemitana 1:1, Sampdoria - Bari 1:0, Vicenza - Roma 1:4. KONČNI VRSTNI RED: Milan 70, Lazio 69, Fiorentina 56, Parma 55, Roma, Juventus in Udinese 54, Mer 46, Bologna 44, Bari in Venezia 42, Cagliari in Piacenza 41, Pemgia 39, Salemitana 38, Sampdoria 37, Vicenza 33, Empoli 20. Milan prvak, Milan, Lazio, Fiorentina in Parma v Ligi prvakov, Roma v pokalu UEFA, zmagovalca dodatnih dvobojev Mer - Bologna in Juventus -Udinese v pokalu UEFA, Venezia proti poražencu Juventus - Udinese v pokalu Mertoto. Verona bližji napredovanju IZIDI 35. KOLA: Brescia - Ravenna 3:0, Cesena -Temana 2:1, Cremonese - Chievo 0:1, Andria -Pescara 2:2, Lecce - Atalanta 0:0, Lucchese - Napoli 3:2, Reggiana - Cosenza 3:2, Reggina - Genoa 0:0, Tre viša - Torino 0:0, Verona - Monza 1:0. VRSTNI RED: Verona 62, Torino 59, Lecce 58, Reggina in Pescara 57, Atalanta in Brescia 56, Treviso 55, Napoli 48, Chievo 46, Ravenna 45, Genoa in Cesena 43, Monza 41, Andria 39, Ter-nana 38, Cosenza 36, Lucchese 35, Reggiana 32, Cremonese 20. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: X2 11 12 XI 2X 21X. DOBITKI: 13 (6.220 dobitnikov) 500.700 lir; 12 (76.33) dobitnikov) - 40.500 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 6-12-16-22-26-27-30-31. DOBITKI: 8 - nihče; 7 (314 dobitnikov) -4.849.800 lir; 6 (14.627) -103.300 lir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: M-l, 2-1, 1-2, 1-M, 1-0, 2-M. DOBITKI: 6 (7 dobitnikov) -197.681.000 lir; 5 (397 dobitnikov) - 362.000 lir; 4 (6.894 dobitnikov) - 20.600 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: X2, XI, IX, 11, XI, 12. DODATNA DIRKA: 1-12. DOBITKI: 14 - nihče (jakckpot 726.263.126. 12 (97 dobitkinov) - 3, 746.700 lir; 11 (2.059 dobitnmikov) - 176.500 lir; 10 (17.099 dobitnikov) - 21.200 lir. CriviUe s pomočjo do zmage LA CASTELLET - Španski motociklistični zvezdnik Alex Criville je z novo zmago dokazal, da je po poškodbi Avstralca Micka Doohana ter številnih napakah svojih tekmecev glavni kandidat za naslov svetovnega prvaka v kraljevskem razredu. Pri dirkačih, ki sedijo na motociklih do 125 ccm, je slavil Italijan Roberto Locatelli, v Cetrtlitrskem razredu pa je bil najhitrejši Japonec Tohu Ukawa. Criville je tokrat predstavil izjemno zanesljivo vožnjo, hkrati pa je uspel izkoristiti številne napake svojih največjih tekmecev. Italijan Max Biaggi, ki je štartal iz prvega mesta in Američan Kenny Roberts ml, nista imela sreCe. Biaggiju se je pokvairl motor. V Cetrtlitrskem razredu je bil Rossi v vodstvu od drugega kroga naprej, kmalu pa si je pred Ukavo privozil tri sekunde prednosti, nakar se mu je šokantno le krog pred ciljem ustavil motor in zmaga je šla v »deželo vzhajajočega sonca«. Razred do 125 ccm: 1. Locatelli (Ita/Aprilia) 40:23, 904 (povp. hitrost 152, 382 km/h); 2. Vincent (Fra/Aprilia) 40:30, 028; 3. Alzamora (Spa/Honda) 40:30, 305; 6. Melandri (Ita/Honda) 40:30, 994; 7. Scalvini (Ita/Aprilia) 40:33, 067; skupno: 1. Azuma (Jap) 88 točk; 2. Alzamora (Spa) 68; 3. ScalvM (Ita) 42; 4. Vincent (Fra) 39; 5. Locatelli (Ita) 36; 6. Cecclinello (Ita) 30. Razred do 250 ccm: 1. Ukava (Jap/Honda) 40:50, 340 (povp. hitrost 161, 904 km/h); 2. Nakano (Jap/Yamaha) 41:01, 280; 3. PerugM (Ita/Honda) 41:11, 036: 4. BattaM (Ita/Apriha) 41:11, 361; 5. Waldmann (Nem/Aprilia) 41:11, 559; skupno: 1. Ukawa (Jap) 85 točk, 2. Nakano (Jap) 61; 3. Capi-rossi (Ita) 57; 4. Rossi (Ita) 45; 5. Battaini (Ita) 39; 6. PerugM (Ita) 31 Razred do 500 ccm: 1. Criville (Spa/Honda) 42:35, 648 (povp. hitrost 165, 938 km/h); 2. Ko-cinski (ZDA/Honda) 42:47, 046; 3. Harada (Jap/Aprilia) 42:49, 305; 4. Gibemau (Spa/Honda) 42:50, 018; 5. Checa- (Spa/Yamaha) 42:50, 057; skupno: 1. Criville (Spa) 79 točk; 2. Roberts (ZDA/Suzuki) 53; 3. Checa (Spa) 47; 4. Gibemau (Spa) 46; 5. Abe (Jap) 37; 6. Doohan (Avs) 33; 7. Okada (Jap) 32; 8. Kocinski (ZDA) 30; 9. Borja (Spa) 29; 10. Biaggi (Ita) 27. Sisley odbojkarski prvak Časa Modena - Sisley 2:3 (15:13, 14:16, 15:8, 12:15,8:15) ' ČASA MODENA: Vullo 1+5, Giani 7+17, Ka-zakov 9+12, CuMnetti 10+21, Kantor 14+14, Van de Goor 7+16. SISLEY: Blange 4+4, Papi 6+20, Gravina 3+10, FoMn 10+14, Bernardi 14+18, Gardini 8+9, Pipi 2+1, Cisolla 5+3. Sisley iz Tre viša je osvojil 54. naslov odbojkarskega prvaka, s čimer je potrdil lansko zmago, skupno pa je moštvo iz Trevisa štirikrat osvojilo »scudetto«. Modena je po vodstvu z 2:1 izgubila lepo priložnost, da bi izsilila tretjo tekmo, Sisley pa je zmagal kljub temu, da si je Pippi v 3. setu pretrgal kolenske vezi, Papi pa je moral zapustiti igrišče zaradi krcev. Maribor še pred Hitom IZIDI 31. KROGA V 1. SNL: Potrošnik - BS Tehnik Domžale 3:3 (2:2), Publikum - Živila Triglav 2:2 (2:0), Primorje - Korotan 1:4 (0:1), HIT Gorica - Mura 4:1 (3:0), Koper - SCT Olimpija 3:3 (2:2), Maribor Teatanic - Rudar Velenje 3:0 (2:0) VRSTNI RED: Maribor Teatanic 60, HiT Gorica 59, Mura in Rudar 50, Korotan 48, SCT Olimpija 43, Primorje 40, BS Tehnik Domžale 37, Publikum 36, Pohošnik 33, Koper 29, Triglav 25 Zmaga Bikaijeve LJUBLJANA - Ljubljančan Matija Sestak je na 21. Sikijevem atletskem memorialu in Mtingu Evropske atletske zveze (EAA) zanesljivo zmagal v teku na 400 metrov z novim slovenskim rekordom (45, 69), Alenka Bikar je v teku na 200 metrov premagala svetovno prvakinjo na 400 metrov Avstralko Catherine Freeman; slednja je bila šele tretja (23, 70). Bikarjeva je tekla tudi v zadnji predaji zmagovite slovenske štafete 4 X 100 metrov, ki je izboljšala slovenski rekord (45, 31). Poraz je moral priznati tudi tretji najhitrejši tekač na svetu vseh časov na 110 metrov ovire Britanec Tony Jarrett; na tej progi je zmagal lanski svetovni mladinski prvak Latvijec Stanislau Olijars. Celjan Gregor Cankar je zanesljivo zmagal v skoku v daljavo (8,11). V metu kopja je Belgijec Johan Kloeck s 83, 65 premagal Britanca Micka Hilla (82, 40), vodiM v točkovanju za letošnjo veliko nagrado Gregor Hoegler pa je bil šele četrti (79, 13). Ekipno je v moški konkurenci zmagala Madžarska (53 točk), druga je bila Slovenija (47), sledile so Hrvaška (32), Irska (24) in Avstrija (19). Slovenija (53) je zmagala med dekleti pred Madžarsko (51), Hrvaško (38). Avstrijo (24) in Irsko (19). Za konec še poraz z Grkinjami TRIPOLIS - Slovenska zenska košarkarska reprezentanca je v zadnjem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo (2001) v grškem Tripolisu izgubila še proti domačinkam s 60:82 (28:43). Slovenke se tako niso uspele uvrstiti na EP. ____ KULTURA Z Torek, 25. maja 1999 17 CANNES / MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL rPOKLON / SKUPINA 85 OB SMRTI FULVIA TOMIZZE-, Zlota palma je šla Belgijcema Dardenne Nagrado žirije prejel francoski režiser Bruno Dumont Zlato palmo letošnjega 52. filmskega festivala v Cannesu je desetčlanska žirija pod predsedstvom kanadskega režiserja Davida Cronenberga podelila belgijskima režiserjema, bratoma Lucu in Jean-Pierm Dardenne, za film Rosetta. Veliko nagrado žirije Grand Prix pa je prejel francoski režiser Bruno Dumont za film L‘Humanite (Človečnost). V filmu L‘Humanite sta bila nagrajena tudi glavna igralca; Emmanuel Schotte je prejel zlato palmo za najboljšega igralca, zlato palmo za najboljšo igralko pa Francozinja Severine Caneele. Ta si deli nagrado z belgijsko igralko, 18-letno Emilie Dequenne, za vlogo v filmu Rosetta. Obe igralki sta debitantki. Zlato palmo za najboljšega režiserja je prejel Spanec Pedro Almodovar za film Todo sobre mi madre (Vse o moji mami). Zlato kamero za režijski prvenec je pre'jel film z naslovom Marana Simha-sanam (Prestol smrti) Indijca Muralija Naira. Jurij Arabov in Marina Korenjeva sta dobila zlato palmo za najboljši scenarij za nemško-ruski film Moloch v režiji Aleksandra Sokurova. Zlato palmo za najboljši kratki film so podelili Kanadčankama Wen-dy Tilby in Amandi For-bis, in sicer za film When the day breaks (Ob zori). Nagrado žirije za kratko-metražni film pa sta prejela Francoz Rodolphe Marconi za film Stop in Song Ilgon iz Južne Koreje za film So-Poong (Piknik). Nagrado žirije je prejel film A Carta (Pismo) Por- tugalca Manoela de Oli-veire. Veliko nagrado za tehnične dosežke je prejel Kitajec Chen Kaige za film The Emperor and the Assassin (Vladar in morilec). Nagrado mednarodne kritike (FIPRESCI) je prejel film z naslovom Peau Neuve (Nova koža) Francozinje Emilie De-leuze. 25. nagrado ekumenske žirije, ki jo podeljujejo protestantska, katoliška in pravoslavna cerkev, pa je prejel Spanec Almodovar za film Todo sobre mi madre. Člani devetčlanske žirije festivala pod vodstvom režiserja Cronenberga so bili francoski igralec Dominique Blanc, nemška režiserka Doris Dor-rie, ameriška pevka Barbara Hendricks, ameriška igralka Holy Hunter, francoska pisateljica Yasmina Reza, ameriški igralec Jeff Goldblum, avstralski režiser George Miller, italijan- ski režiser Maurizio Ni-chetti ter francoski režiser Andre Techine. Posebno nagrado sta prejela francoski igralec Michel Piccoli in Francis Veber. Ob smrti režiserja Stanleyja Kubricka so v Cannesu pripravili razstavo fotografij iz njegovih filmov, njegovega zadnjega filma Eyes wide shut (Široko zaprte oči) pa ni bilo moC videti, saj ga bodo v ZDA premierno predvajali šele 16. julija. Ekumenska nagrada v roke Almodovarju Eden glavnih favoritov za Zlato palmo na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu film Todo sobre mi madre (Vse o moji mami) španskega režiserja Pedra Almodovarja je v nedeljo prejel 25, nagrado ekumenske žirije, ki jo podeljujejo protestantska, katoliška in pravoslavna cerkev. Posebno pohvalo pa je omenjena žirija izrekla bratoma Lucu in Jean-Pierm Dardenne za film z naslovom Rosetta. Almodovar se s težavnimi življenjskimi situacijami sooCa z živahnostjo, humorjem in človečnostjo, je ocenila ekumenska žirija. Junakinja filma Manuela, ki jo je zaznamovala sinova smrt, po mnenju žirije pomaga gledalcu, da nenavadne in težavne osebe sprejema brez obsojanja in z razumevanjem. Junakinja po ocenah žirije izžareva ljubezensko energijo, s pomočjo katere lahko vsakdo doseže življenjsko moC. (STA) Človek je odšel, a pisatelj ostaja Njegova zapuščina je kot kažipot Novica o odhodu Fulvia Tomizze je prišla tako nepričakovano, da smo se pred njo znašli nepripravljeni in nemi. Čeprav smo vedeli za bolezen, ki ga je načela, smo upali, da bo prišlo do srečanja s smrtjo pozneje. Do srečanja, ki ga je Tomizza slutil in na katerega je bil po vsem sodeč pripravljen bolj kot vsi tisti, ki so ga obkrožali. Saj, kolikokrat se smrt pojavlja na straneh njegovih knjig, tudi zadnje, v skritih kotičkih njegovih sanj. Pogosta smrt, ki je spremljala podobe prijateljev, sorodnikov, neznancev, samega sebe; nasilna smrt, ki ti v trenutku prekine načrte, sanje, pričakovanja in čustva. Vendar tudi smrt kot logična posledica življenja, včasih (Se vedno sanje ali prepričanje?) pa kot kraj, kamor se vračamo, morda v obliki neotipljive navzočnosti, bledečega spomina, nikoli prekinjenega stika z življenjem v vseh njegovih pojavah. Toda za tiste, ki ostajamo, je smrt kljub vsemu vedno nepravična ločitev, boleča rana, tisti občutek praznine in tesnobe, ki nam egoistično sili v ospredje kot misel, da se ne bomo mogli več pogovarjati s prijateljem, da bomo ostali brez njegove tolažbe in nasveta, brez njegove umirjene razumnosti, dozorele iz bolečih in globokih izkušenj. Da ne bomo slišali več njegovega glasu, ko se dviga - nepopustljivo, z izjemnim občutkom pravičnosti -v interpretacijo danosti našega časa in naSe zemlje. Tomizza nam je zapustil svoje knjige in z njimi željo, da ne bi bil pozabljen. Pustil nam je veliko dediščino, zapuščino človeka, ki je znal svoje grenke življenjske izkušnje spremeniti v lucidno in globoko vizijo delca zgodovine. Zapustil nam je gotovost, da je mogoče govoriti o eksodusu in o njegovi razjedajoči tragičnosti, ne da bi morali zato podleči najnevarnejšim skrajnostim in zapasti v najbolj banalne stereotipe. Gotovost, da se je mogoče napajati z različnostjo, z bogastvom, ki ga ima vsak v sebi in ga lahko prenese na bližnjega, da se je mogoče napajati s potrebo po tem, da razumemo in predvsem da se razumemo, da se ne izmikamo, da se odkrijemo. Za„-pustil nam je čudovito in koprnečo di- menzijo svojih romanov, ki nas bodo spremljali v nadaljevanju našega življenja, ki jih bomo znova brali, ker bomo želeli slišati njegov glas, ker bomo čutili potrebo, da prisluhnemo besedam tega našega sramežljivega in plahega učitelja. Toda človek in pisatelj sta odšla. Mesto in mi pa smo izgubili veliko, lepo osebo, ki je bila ključnega pomena za naša razmišljanja. Nikoli ne bo dovolj razprave o miru, sožitju, poznavanju tradicij, pretakanju jezikov, iz-mejave kultur. Mi (Skupina 85, op.ur.) smo se rodili pred tolikimi leti prav po zaslugi hotenja in odločenosti ljudi, kot je bil Tomizza, in po zaslugi njega samega. In njegova navzočnost v naših vrstah, njegov prispevek - kot pisatelja in kot človeka - k naSi hoji proti kulturi mirnega, plodnega in zavestnega sožitja, je bil odločilen in zato ne more biti drugače, kot da bo ostal temeljni in nepozaben. S strani, kijih je izpisal Tomizza, iz zgodb njegovih protagonistov, iz neizprosnosti zgodbe, ki mi jo je pripovedoval, sem bila sposobna nepričakovano jasno razumeti, kaj se je bilo zgodilo na tisti nemirni zemlji, v kateri so tudi moje korenine, sposobna sem bila zaslutiti tenko vez s svojim izvorom. Dela kot Materada, Dekle iz Petrovie, Boljše življenje so mi odkrila svet, ki sem ga poznala samo skozi motno, zapackano steklo predsodka. Potem pa sta mi Prijateljstvo in Mladoporočenca iz Rossettijeve ulice pomagala najti mojo osebno pot v iskanju skupne preteklosti med Slovenci in Italijani v tem mestu tako čudne atmosfere: z dušo, odprto kot njegov zaliv, a neubogljivo kot morje, kadar burja vztrajno odpihuje valove in vsakogar, ki bi se rad približal njegovim obalam. In nenazadanje, v pripovedih o notranjosti in podzavesti, magijo in krutost težavnih odnosov s. samim seboj in z drugimi. Pisatelj nikoli ne umre, pravijo, ker preživi skozi svoja dela. Toda človek odide, in sprejeti njegovo odstotnost z ulic, iz vsakdanjega življenja, iz prostora ob tebi, to je rssnično težko. Partizia Vascotto predsednica Skupine 85 Še danes vpisovanje za glasbeno tekmovanje Danes je zadnji dan za vpis na Tretje mednarodno tekmovanje niladih glasbenikov iz dežel Alpe Jadrana, ki §a prireja Filharmonično društvo iz Povoletta °b sodelovanju krajevne občine in videmske Pokrajine. Tekmovanja, ^1 je na visoki kakovo-stni ravni in ki je v pre-leklih letih doživelo iz-reden uspeh, se lahko ndeležijo glasbeniki P°d 18. letom starosti, Potekalo pa bo v Povo-lettu 19, in 20. junija. vPisovanje poteka pri Injnistvu organizacije lokmovanja v Ul. Dante ^6 v Povolettu. Za informacije se intere-senti lahko obrnejo po telefonu (0432/852974 °d 14. do 14.30, ali ^432/679808 od 18.30 0 19.30), ali po elek-J°nski pošti: sfpmail a dn.it ter spletni strani j lip://space.tin.it/ °'lusebas/concor- S°99.html. ZA ROMAN CESTA S CIPRESO IN ZVEZDO Rebula med nominiranci za nagrado Kresnik 1999 Strokovna žirija v sestavi Andrej Arko, Jože Horvat, Samo Kutoš, Nela Malečkar in Veno Taufer je včeraj sporočila imena petih nominiranih romanov in njihovih avtorjev, ki se potegujejo za Delovo nagrado kresnik 1999. Nominiranci so: Evald Flisar, rojen 1945 v Gerlincih v Prekmurju, za roman Potovanje predaleč, ki ga je izdala Vodnikova založba iz Ljubljane. Roman pripoveduje o duhovnem popotovanju, v katerem se zahodni in vzhodni svet srečujeta prek ljubezni. Drago Jančar, rojen 1948 v Mariboru, za roman Zvenenje v glavi, ki ga je izdala Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga. Zadnji Jančarjev roman govori o boju med dobrim in zlim, ki se nenehno ponavlja, pri Čemer je vsaka ponovitev bliže farsi. Nina Kokelj, rojena 1972 v Kranju, za roman Milovanje, ki je izšel v zbirki Beletrina Študentske založbe v Ljubljani. Gre za fragmentarno za- snovano pripoved, ki jo v trdnejšo celoti povezuje neobičajna lirska napetost. Alojz Rebula, rojen 1924 v Sempolaju pri Trstu, za roman Cesta s cipreso in zvezdo, iz tržaške založbe Mladika. Roman pripoveduje o preizkušnji in izkušnji svojim koreninam odtujenega Slovenca v ideoloških pasteh II. svetovne vojne. Brina Svigelj-Merat, rojena 1954 v Ljubljani, za roman Con brio, ki je izšel v zbirki Samorog ljubljanske založbe Nova revija. Sirija ga opredeljuje kot atmosferiCni roman, ki dokazuje, da je fa-talka lahko tudi Slovenka. Nagrada kresnik je namenjena najboljšemu slovenskemu romanu preteklega leta in jo bodo letos podelili že devetič. Tako kot minuli dve leti bo tudi letos zaključna slovesnost s podelitvijo nagrade na ljubljanskem Rožniku na kresni veCer, 23. junija. Nagrado od leta 1997 podeljuje izključno Časnik Delo. (STA) __________MED STEBRI OBČINSKE PALAČE_________ Še en poklon spominu Anite Pittoni Z odlomki iz njenega opusa sta nastopila Marzia Postogna in Maurizio Zacchigna V nedeljo zvečer je Občina Trst priredila še en poklon spominu mnogostranske umetniške ustvarjalke Anite Pittoni; tokrat je šlo za droben, a prikupno nenavaden racital kot sklep uspešne razstave v PalaCi Costanzi z naslovom Cunjice umetnosti. "Z odlomki iz obsežne korespondence, ki jo je Anita gojila s številnimi osebnostmi italijanskega kulturnega življenja in drugimi drobci iz njenega opusa, sta nastopila Marzia Postogna in Maruizio Zacchigna (na sliki - f. KROMA), ki je poskrbel tudi za režijo drobne prireditve; spremljal ju je majhen, a živahen orkester, ki je z dobro mero svvinga igral popularne italijanske melodije iz medvojnega obdobja, iz let, ko je Anita Pittoni navduševala italijanske elitne kroge z unikatnimi modnimi oblekami in dekorativnimi tkanimi, pletenimi in vezenimi panoji za salone prekooceanskih ladij in reprezentančnih palač, katerih del so predstavili na razstavi. Za prireditev z naslovom Anita, le parole (Anita, bese- de) so organizatorji izbrali sugestivno, čeprav v večernih urah nekoliko preveč vetrovno okolje lože pod občinsko palačo. Priložnost je privabila precej poznavalcev dejavnosti Anite Pittoni, med katerimi je bil tudi tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani, temperamentni orke-sterček pa je privabil še nekaj drugih radovednežev. Iz zapisov in pisem Anite Pittoni in drugih osebnosti je prišel do izraza v veliko simpatijo odet lik nadarjene, podjetne in občutljive umetnice, ki se je morda rodila nekoliko prezgodaj, da bi lahko popolnoma in tudi s finančne plati uspešno razvila svoj talent. Z veliko ganjenosti, v kateri pa ni manjkal tudi namig na njen včasih nelahki značaj, sta se je s kratkim pričevanjem spomnila tudi pesnik Claudio Grisan-cich in Claudio Giombi, ki sta v mladih letih kot nadebudna, še neznana umetnika obiskovala Anitin salon, (bov) NOVICE DOBERDOB / NA OBČINSKIH VOLITVAH POKRAJINSKI SVET / VČERAJ Z molitvenega srečanja v Ogleju poziv za mir in solidarnost Približno 400 ljudi je v nedeljo zvečer v baziliki v Ogleju sodelovalo na škofijskem srečanju na-menjenm molitvi in razmišljanju o vojni na Balkanu. Obred je vodil afriški škof iz Kenije, ki je poudaril, da mora mir zavladati najprej v srcih vsakega človeka, tako tudi Miloševiča in Clintona. Goriški vikar Adel-chi Cabass je prebral poslanico nadškofa Bommarca, ki je izrazil željo, da bi takoj zavladal mir. Pri tem je spomnil na izkušnjo oglejskega patriarhata, ki bi jo zaradi sožitja etnij, jezikov in ver z današnjimi besedami označili za »interkultumo« ah »interetnično«, in dejal, da je za toliko vojna in gorja kriva prevlada enostranskih pogledov in interesov. Spregovorili so še pesnik Božidar Stanišič, predstavnik mirovnikov iz»šotora miru«v Avianu Tiziano Tissino ter duhovnika Ruggero Dipiazza iz Gorice in Pierluigi Di Piaz-za iz Zugliana. Udeleženci so na koncu odobrili poziv vsem krščanskim skupnostim za mir, pravičnost in solidarnost s trpečimi. Konferenca o zdravstvenih storitvah za ostarele Na nedavnem srečanju med predstavniki Zdravstvene ustanove ter sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UH, so se dogovorili o sklicanju posebne konference, kjer bodo podrobno razpravljali o kakovosti storitev namenjenih starejšim občanom. Konferenco naj bi predvidoma pripravili v začetku junija. Obravnavah bodo zlasti vprašanja organiziranosti različnih služb na teritoriju. Razstava del J. Lenassija V Mestni galeriji v Novi Gorici - Trg Edvarda Kardelja 5 - bodo danes ob 19. uri odprh razstavo ki-parskiih del Janeza Lenassija. Razstavo, ki bo na ogled do 20. junija, bo odprla gospa Brina Čehovin. Jutri rajonski svet v Revmi V sredo, 26. t.m. bo zasedal rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver. Seja bo ob 20.30 v prostorih nekdanjega župnišča. Dnevni red predvideva, poleg drugega, tudi zamenjavo v sestavi sveta. Mesto Damjana Klanjščka bo prevzela Mirjam Radinja. Železnice na fotografijah Društvo ATR (Arniči del trasporto su rotaia) je v Državni knjižnici odprlo fotografsko razstavo o železnicah v naši dežeh, Sloveniji, na Južnem Tirolskem, v Istri in sicer v razdobju od konca druge svetovne vojne do začetka šestedesetih let. na ogled je preko 90 fotografij velikega formata. Poleg fotografij so na ogled tudi modeh vlakcev. V igri sta izkušenost in želja po prenovi Dolgoletnemu županu Mariu Lavrenčiču SSk zoperstavlja mlado Martino Pahor Stefana Pizzin iz vrst LD izvoljen za predsednika Nadomestil bo R. Demartin Na občinskih volitvah v Doberdobu se bosta 13. junija potegovala za župansko mesto že dolgoletni Zupan Mario Lavrenčič kot kandidat liste Občinske enotnosti in mlada kandidatka Martina Pahor por. Abrami, ki jo predlaga Slovenska skupnost. Mario Lavrenčič je Zupan že od leta 1980. »Pravzaprav me je že skoraj malo sram«, se pošali na račun 5. kandidature, ki pa jo je narekovalo tudi dejstvo, da ni bilo ustrezne zamenjave. Poleg tega želi župan zaključiti vrsto posegov, ki so jih začeh v tem mandatu. Najpomembnejši je načrt ureditve okolja ob ježem in muzeja, za katerega so pridobili več kot 5 milijard lir iz evropskih skladov in bodo v kratkem oddali dela. To bo izredna pridobitev, ki bo lahko pritegnila šolski turizem in druge obiskovalce. V programu je tudi dograditev socialnega središča v Jamljah, realizacija telovadnice v Doberdobu, za katero so že pridobili denar, in vrsta drugih del. Lavrenčič namerava tudi nadaljevati s pozitivno izkušnjo povezovanja občin v okvim tržiškega mestnega okrožja in to ob spoštovanju slovenskega jezika in kulture Doberdoba in vseh občin, kjer živijo Slovenci v Laškem. Izboljšah želijo tu- Mario Lavrenčič di storitve občanom (voda, plin, odpadki, javna razsvetljava itd.) v okvim konzorcija Enam. Posebno skrb, pravi Lavrenčič, bo treba se naprej posvečati varovanju teritorija zlasti glede nove železnice Benetke-Ljublja-na, kjer je treba zavarovati občutljivo kraško okolje. Martina Pahor je mlada učiteljica doma iz Jamelj. Politično-upravnih izkušenj nima, v primeru izvolitve pa jih namerava nadomestiti z vnemo in dobro voljo, ki označuje tudi v celoti prenovljeno kandidatno listo SSk za občinski svet. V volilnem programu poudarja najprej večjo, skrb za vzdrževanje cest, pločnikov, zelenic, pokopališč, Martina Pahor šolskih stavb in nasploh vse občinske imovine. Zavzema se za demontažo mobi-telovih anten pri Doberdobu in Sabličih, za obrtniško cono pri obratu M2 pri Poljanah in za dve obvoznici za razbremenitev prometa skozi naselja: eno mimo Doberdoba (od Poljan do Ronskega hriba), drugo, dokaj zahetvno, pa skozi Dol z realizacijo kar treh predorov. O sedanji upravi meni, da ni bila vedno dovolj pozorna do mladih in do kulturnih dejavnosti, očita ji prepočasno napredovanje del na socialnem centru v Jamljah, glede zaščite krasa pa pravi, da bi morah bolj upoštevati voljo občanov. Stefano Pizzin iz vrst Levih demokratov je od včeraj predsednik pokrajinskega sveta. Zanj je glasovalo 14 svetovalcev, medtem ko večina opozicijskih svetovalcev pri volitvah ni sodelovala. Prav tako nista glasovala svetovalca Zelenih. Do izvolitve Pizzina je, po odstopu iz'osebnik rez-logov prejšnje predsednice Roberte Demartin (LS), prišlo po dveurni, mestoma polemični razpravi. Opozicija je kritizirala način evidentiranja kandidata (primerna bi bila soudeležba vseh v pokrajinskem svetu prisotnih strank), pa tudi dejstvo, da ni bila na to mesto predlagana katera od svetovalk. Predstavniki večinske koalicije so se trudili pojasnje-vati, da je Pizzin kandidat koalicije in ne ene od strank in da ni rezultat političnega barantanja med LD in LS. Da temu ni tako, je dejal Fiorelli, ki je pojasnil, da zeleni niso sodelovali pri izbiri, da pa je kandidaturo razumeti že kot začetek priprav na prihodnje volitve. Na tajnem glasovanju je Pizzin prejel zadostno število glasov, zataknilo pa se je takoj zatem, ko so svetovalci glasovali za takojšnjo izvršljivost sklepa. Za je glasovalo trinajst svetovalcev, vendar pa je opozicija Stefano Pizzin ugotovila, da je bila ena od svetovalk v trenutku glasovanja na območju, ki je ograjeno za publiko ter zagnala vik in krik. Prerekanje (tačas je bilo opravljeno tudi drugo glasovanje) je trajalo skoraj pol ure in spravilo predsedujočega Bona v zadrego. Prerekanju je naredil konec Pizzin sam, ki je dejal, da bo kar počakal, da bo sklep postal veljaven po normalnem postopku in šele nato prevzel mesto, ki je do nedavna pripadalo Demartinovi. Po krajši prekinitvi seje pa si je premislil in ob zagotovitvi predsedujočega, da je bilo glasovanje veljavno, takoj prevzel mesto. GORIŠKA POKRAJINA V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o PREDRAČUNU za leto 1999 in o ZAKLJUČNEM OBRAČUNU za leto 1997 (1): 1. Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji: (v tisočih lirah) DOHODKI IZDATKI POSTAVKE: Predvideni prihodki v Obračun za POSTAVKE: Predvideni izdatki v Obračun za predračunu za leto 1999 leto 1997 predračunu za leto 1999 leto 1997 - Upravni presežek = = - Upravni primanjkljaj ■ = = - Davčni priliv 5.905.000 5.765.136 - Tekoči 24.472.681 22.155.693 - Prilivi in prenosi 18.754.541 17.090.217 - Povračila deležev kapitala (od Države) (507.400) (653.646) za amortizacijo posojil 1.302.600 1.041.295 (od Dežel) (17.260.747) (15.673.085) - Drugi dohodki 1.115.740 891.208 (od javnih uslug) (220.000) (280.842) Skupni tekoči stroški 25.775.281 23.196.988 Skupni tekoči dohodki 25.775.281 23.746.561 - Stroški za naložbe 13.285.173 4.911.982 - Prodaje in prenosi' 8.663.047 2.714.430 (od tega od Države) = (2.119) (od tega od Dežel) (8.233.047) (2.539.804) Skupni izdatki 13.285.173 4.911.982 - Najem posojil 9.622.126 2.180.000 na račun glavnice (od tega za dvig iz blagajne) (5.000.000) = - Povračilo akontacij iz Skupni dohodki na račun 18.285.173 4.894.430 državne blagajne in drugih 5.000.000 = glavnice - Knjigovodske postavke 4.800.000 2.698.419 - Knjigovodske postavke 4.800.000 2.698.419 Skupni izdatki 48.860.454 30.807.389 Skupni dohodki 48.860.454 31.339.410 - Poslovni presežek - Poslovni primanjkljaj = = Skupaj 48.860.454 31.339.410 Skupaj 48.860.454 30.807.389 jž. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna je naslednja: (v tisočih lirah) POSTAVKE: Splošna uprava Izobraževanje in kutura Stanovanja Socialno skrbstvo Prevozi Ekonomsko področje Skupaj Osebje Nakup dobrin 5.016.739 1.694.802 = - ; = = 6.711.541 in plačilo storitev 3.144.792 1.649.313 = 6.600 = 19.940 4.820.645 Pasivne obresti 2.743.450 = = = = 2.743.450 Neposredne naložbe 494.565 2.593.880 = 46.675 = 30.000 3.111.120 Posredne naložbe 1.693.931 = = = = 1.693.931 (Skupaj 13.093.477 5.883.995 ____________=________53.275_____________=_______49.940 19.080.687 3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 1997: (v tisočih lirah) Upravni presežek za leto 1997 662.273 Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe za leto 1997 0 Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 1997 . 662.273 Višina izvenbilančnih dolgov za leto 1997 razvidnih na sledečem seznamu (=) 4. Glavni tekoči dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna: (v tisočih lirah) Tekoči dohodki 172 Tekoči izdatki 161 od tega: od tega: davki 42 osebje 61 državni prispevki 124 nakup dobrin in plačilo storitev 50 drugi tekoči prihodki 6 drugi tekoči stroški 50 (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobren obračun PREDSEDNIK GORIŠKE POKRAJINE Giorgio Brandolin TERITORIALNI PAKT / ZA OBDOBJE 2000-2006 Zahteva po potrditvi ugodnosti Objektiva 2 Goriško gospodarstvo je še strukturalno šibko Teritorialni pakt za Goriško je postavil Deželi FJK - s prošnjo, naj jo posreduje državni vladi -zahtevo, naj se ugodnosti evropskega Objektiva 2, ki so bile nekaterim predelom v goriški pokrajini priznane leta 1994, potrdijo tudi za obdobje 2000-2006. Člani pakta so pod predsedstvom Emilia Sgarlate to zahtevo utemeljili z ugotovitvami študije o gospodarskem stanju, ki so jo izvedli v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, Pokrajino ter občinama Gorica in Tržič. Študija primerja stanje danes in v letu 1994. Razmere so se nekoliko izboljšale, vendar industrijski sektor ostaja strukturalno šibak, rast zaposlovanja v terciarnih dejavnostih pa ni prispevala k so- razmerni rasti bruto proizvoda. Ob tem gre upoštevati tudi, da bo Slovenija domnevno leta 2004 ali malo kasneje vstopila v Evropsko unijo in bo s tem deležna intenzivnih investicij iz Objektiva 1, kar utegne povzročiti neravnovesja v obmejnem gospodarstvu. Odtod potreba, ki so jo podprli vsi predstavniki v Paktu zastopanih krajevnih uprav in gospodarskih ter družbenih sil, da se v deželnem programiranju, ki se izvaja v dogovoru z rimsko vlado, ugodnosti Objektiva 2 potrdijo vsem območjem oziroma prebivalcem, ki so jih že bili doslej deležni, saj je to pogoj za utrditev gospodarstva v kočljivem obdobju sprememb v prihodnjih letih. RENE CLAIR SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA v režiji DUŠANA MLAKARJA Danes, torek, 25. (red B) maja 1999 ob 20.30 v Kulturnem domuv Gorici (Ul. I. Brass 20) Letalo pristalo v laguni V Gradeški laguni je včeraj zasilno pristalo enomotomo letalo znamke Moran Rali z dvema osebama na krovu. Nihče ni bil poškodovan. Letalo je, po dosedanjih informacijah, moralo zasilno pristati zaradi okvare motorja. Pilot - inštruktor Franco Torro in sopotnik Mauro Italiani sta v laguni opazila primerno mesto in sicer dolgo sipino ob otoku sv. Andreja in se tam tudi spustila. Letalo je, čeprav s težavo, vendarle pristalo na »zasilni stezi« iz Pe' ska in blata. Na srečo je bila ob tistem času, včeraj okrog 14.15, oseka; Reševalci niso ime i veliko dela, le letalo so umaknili in zava rovali pred plimo- BRDA / PO ŠTIRIH LETIH OD PLAZU Prehod v Mirniku kmalu spet odprt Minister Bavčar z Brandolinom na ogledu del, ki jih je izvajala civilna zaščita FJK PODGORA / MEŠANI ZBOR Lepa in koristna izkušnja s pevskega nastopa v Trstu V ponedeljek, 10. maja, je pevski zbor Podgora pod vodstvom dr. Mirka Špacapana, sodeloval na reviji SreCanje-Incontro v cerkvi»Santa Maria del Soc-corso«v Trstu. Za organizacijo je poskrbel škedenjski zbor»Silvulae Cantores«, ki ga vodi profesor Giuseppe Botta. Slednji se je na reviji predstavil tudi z vokalno skupino»Canticum Novum«, ki jo sestavljajo gojenci njegovih teCajev solopetja v Trstu in Gorici. Ker se je koncert odvijal v Marijinem mesecu maju je večina skladb bila posvečena prav Mariji. Slišali smo tako srednjeveške korale, renesančne mo-tete in moderne stvaritve. Pevski zbor Podgora je izvajal Arcadeltovo»Ave Mario«, Palestrinovo»Alma Redemptoris Mater«, Hladnikovo Je mrak končan, Vodopivčevi Marija majnik gre Cez trate in Tisoč slavospevov krasnih, ter Hribarjevo VeCerni zvon. Pod vodstvom dr. Mirka Špacapana so združeni zbori na koncu izvajali še Mozartov*Ave Veram«. Po splošni oceni prisotnih je revija prispevala k spoznavanju in primerjanju med kulturami tu živečih narodnosti. Za podgorske pevce pa je bila priložnost, da so slovensko versko pesem znova ponesli v SirSo javnost in se sočasno obogatili s poslušanjem skladb tujih avtorjev. Predsednik pokrajine Giorgio Brandolin in slovenski minister za evropske zadeve Igor BavCar (na sliki - foto Bmnbaca) sta si v nedeljo popoldne ogledala mejni prehod Mirnik, ki naj bi ga Cez nekaj tednov odprli po kar štiriletni zapori zaradi plazu na italijanski strani. Srečanja so se udeležili tudi Zupana občin Dolenje Crosatto in Brda Mužic, goriški prefekt Spadaccini in vodja civilne zaščite FJk inž. Verri. Slednji je predstavil pravkar zaključena dela za obnovitev ceste in utrditev skalnatega pobočja nad njo, ki jih je izvajala deželna civilna zaščita s sredstvi, ki jih je v ta namen dodelila državna vlada. Ob zagotovitvi varnosti so poseg izvedli tudi ob spoštovanju krajinskih značilnosti kraja. Obnovili so tudi same objekte prehoda vključno s poslopjem, kjer delujejo finančni stražniki. Nekaj manjših del morajo še dokončati na slovenski strani, minister Bavčar pa je napovedal, da bo na srečanjih s predstavniki italijanske vlade, ki jih bo imel v juniju, opozoril tudi na potrebo po financiranju (2 milijardi lir) ureditve in asfaltiranja cestišča. Prehod naj bi vsekakor odprli prometu predvidoma v roku treh tednov, je bilo rečeno na srečanju, kjer sta Brandolin in Bavčar izrekla priznanje izvajalcem del za spoštovanje rokov, saj je mejni prehod zaradi birokratskih ovir pred samim začetkom sanacije gotovo že bil predolgo zaprt. GORICA / SEN. VOLČIČ NA SHODU LEVIH DEMOKRATOV Vojne bo lahko konec le z vrnitvijo beguncev Senator govoril o potrebi po politično močnejši Evropi in o svoji kandidaturi ter konkretni možnosti izvoliive v parlament EU Vprašanje vojne na Balkanu, ki se tesno prepleta s problemom varovanja človekovih pravic, je bilo osrednja tema nedeljskega javnega srečanja Levih demokratov v kinodvorani Vitto-ria, kjer je spregovoril kandidat za evropske volitve sen. Mitja Volčič (na sliki - foto Bmnbaca). Se pred njim je predstavnik Mladinske levice Emanuele Zaia izpostavil prizadevanja mladih za takojšnjo ustavitev vojne. Volčič je glede tega soglašal, da so vojne vedno tragedija, ki prinašajo ljudem smrt in trpljenje in bi se jim zato morali izogniti. Zal pa je, v tenutku ko razpravljamo o teh vprašanjih, kakih 40 vojnih žarišč v svetu in ni je svetovne vlade ali legitimne mednarodne oblasti, ki bi bila v stanju vse to obvladati. V primeru Srbije gre pravzaprav za dve vojni: vojno Nata proti Srbiji a tudi in še prej vojno srbske vojske proti svojim državljanom albanske narodnosti. Tu se postavlja tudi vprašanje, do katere mere človek na oblasti lahko škoduje svojemu narodu in skoraj tretjino svojih državljanov albanske narodnosti, to je manjšin-cev, obravnava kot tretjerazredne. Dejstvo je, da Miloševič že dvanajst let seje nemir na svojem koncu Balkana. Kritika vojni je legitimna in tudi sam Volčič meni, da so jo začeli v nepravem trenutku, niso pa sprejemljiva stališča, iz katerih veje nek načelni antiamerikanizem: nekateri, ki se danes proglašajo za mirovnike, so KRONIKA Nezgoda nemške jadralke pri Lijaku Med jadralnimi padalci in deltaplanisti, ki se spuščajo z roba Trnov-ske planote nad Lijakom, Se vse številnejši tuji državljani, zlasti Italija-tti, Avstrijci in Nemci. Ob tolikšnem prometu je v zadnjem času kar precej nezgod. Največ se jih zgodi takoj ob vzletu pa brdi ob pristajanju, ko jadralce ovirajo drevesa, Se bolj pa električni daljnovodi. Tako nezgodo je v nedeljo nekaj po 12. dri doživela nemška jadralka, ki se je ob pri-slajanju zapletla v žice fjektričnega voda v iizini Šmihela. Na j'rac o hujših posledic ni do, pač pa so morali elavci Elesa za kake pol jbe prekiniti tok, da so anko ponesrečenko sPravili na trdna tla. GORICA / NAGRADE ZA SOLIDARNOST Priznanja za pomoč prizadetim osebam Kritike na račun novega deželnega pravilnika V Gorici je bila v nedeljo slovesnost ob prvi podelitvi Nagrade za solidarnost na pobudo pokrajinskega Koordinacijskega odbora združenj, ki skrbijo za prizadete občane in pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice. Nagrade so podelili predsedniku pokrajinskega združenja ANFFAS Gastoneju Musu-linu za dolgoletno dejavnost pri organizaciji različnih storitev v korist družin s prizadetimi člani, duhovniku Albertu De Na-daiu (na sliki - foto Bum-. baca) od Skupnosti »Arco-baleno« za dolgoletno skrb in pomoč osebam, ki živijo na robu družbenega dogajanja ter družinam Gra-zia Aiello, Donata Curlotti, Alberto Di Cicco, Luca Ge-roni, Filippo Paone in Fa-bio Tessari za sprejem pri- zadetih oseb in pomoč pri integraciji javnih storitev. Na slovesnosti je Mario Brancati v imenu Koordinacijskega odbora zahteval, naj dežela umakne osnutek pravilnika glede storitev in prispevkov za oskrbo prizadetih, ki nalaga breme kritja stroškov družinam prizadetih. Predsednik deželnega sveta Antonio Martini je vzel na znanje kritiko in zagotovil, da jo bo posredoval deželni vladi. nemo sprejemali na tisoč dni obleganja in obstreljevanja- civilnega evropskega mesta, kakršno je Sarajevo, ne da bi to vzbudilo podoben val ogorčenja kot danes. Politika D’Ale-move vlade je danes vredna vsega spoštovanja, meni Volčič, vloga vseh, ki želijo mir, pa je, da se izrabi vsaka najmanjša priložnost za dialog, četudi bo še največ odvisno od. zadržanja Miloševiča, ki je že odslovil cel kup odposlancev in se šele danes začenja pogovarjati o možnih konkretnih rešitvah. Mednarodna skupnost bo sicer morala razrešiti navidezno protislovje med spoštovanjem dveh nasprotujočih si načel, kot je pravica narodov do samoodločanja in načelo o nedotakljivosti državnih meja, ob tem pa bo mir mogoče doseči le z vrnitvijo kosovskih beguncev, ki danes doživljajo krut eksodus biblijskih razsežnosti, čeprav je jasno, da bo to zelo težko, saj so jim pobrali osebne izkaznice, uničili matične knjige in zemljiškle arhive. Volčič je še spregovoril o vlogi Evrope, ki mora ob ekonomskem povezovanju doseči tudi politično zbliževanje. Z uveljavitvijo socialističnih sil, ki so danes na vladi v večini držav, bo ta cilj lažje dosegljiv, politično homogena in močnejša Evropa pa bo lahko aktivnejša in odgovorna za svoja dejanja, ne da bi se podrejala drugim silam. Senator Volčič je na srečanju na kratko spregovoril še o svoji kandidaturi, za katero se je odločil tudi na osnovi ocene, da ima konkretne možnosti izvolitve. V primeru izvolitve mu bo stranka, kot poleg njega edinole tajniku Veltro-niju, dovolila ohranitev tudi senatnega sedeža. »Mislim, da je to dokaz velike pozornosti naši obmejni stvarnosti in razumevanja na državni ravni, da je poznavanje problemov tega področja zelo koristno tudi pri bodočem delu v evropskih inštitucijah«, je dejal sen. Volčič. KINO H ŠOLSKE VESTI GORICA VTITORIA 1 17.30-20.00- 22.20 »The matrbc«. I. Keanu Reeves in Carie-Anne Moss. Prva predstava 7.000 lir. VTITORIA 3 18.15-20.15-22.10 »In dreams«. Rež. Neil Jordan. I. Annette Bening in Aidan Quinn. Prva predstava 7.000 lir. CORSO Rdeča dvorana: 17.45- 20.00-22.15 »Terapia e pallottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall. Modra dvorana: 17.30- 19.45- 22.00 »Piovuta dal cie-lo«. I. Sandra Bullock. Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.15 »II corpo deli’ anima«. R. Salvatore Piscicel-li. Prep. ml. pod 18. letom. TR2IC EKCELSIOR 18.15-20.15-22.10 »Terapia e pallottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall. Prva predstava 7.000 lir. OBVESTILA SKD KREMENJAK iz Ja- melj vabi člane na redni občni zbor društva v petek, 28. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih gostilne Pahor v Jamljah. KD SOVODNJE vabi člane na letni občni zbor v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Za otroke iz sovodenjske in do-berdobske občine bo urejen prevoz. Prijave v Dijaškem domu tel. 0481/533495. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja pod pokroviteljstvom občine So-vodnje in Zadružne banke ter v sodelovanju z društvi in ustanovami v Sovodnjah baklado v soboto, 29. maja, na Peči. Odhod ob 20. uri s kotalkališča, kjer bo tudi cilj. Nastopili bodo tudi kotalkarji društva Vipava. MePZ O. ZUPANČIČA bo v nedeljo, 30. maja, nastopil na 18. deželni pevski reviji združenja USCI na videmskem gradu. Ob tej priložnosti bo avtobusni prevoz tudi za prijatelje in ljubitelje petja. Prijave: Ivana (tel 0481-21057) in Katja (0481-21475). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v ulici Malta 2. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je bilo razpisanih osem enoletnih štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na univerzi v Ljubljani za ak. 1. 1999/2000. Kandidati naj predložijo prUšnjo do 25. maja s kratkim »curriculum vitae« na naslov: Sovrinten-denza scolastica regionale per il FVG, P.zza Sant’Antonio Nuovo 6 - 34122 Trst. IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL IZ DOBERDOBA prireja izlet na jezera Mag-giore, Lugano in Orta 23., 24. in 25. junija 1999. Vpisovanje pri Mili. SPDG obvešča, da na sedežu društva jutri od 11. do 12. in v četrtek od 19. do 20. ure vpisujejo za avtobusni izlet na Koroško, ki bo 13. junija ob srečanju planincev. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 8-dnevni avtobusni izlet v Miinchen, Nurnberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od 10. julija dalje. Prijave do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) in pri poverjenikih. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI DANES: 10.00, Emilia Šinigoj vd. de Savorgnani iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. TRAGEDIJA / NA POSEBNEM VLAKU IZ PIACENZE V SALERNO Štirje mrtvi med navijači Salemitane, ki so sami podtaknili požar v vagonu Navijači so bili razjarjenji, ker je njihova ekipa zaradi neodločenega izida izpadla iz A lige Gasilci so v Salernu pred posegom pogasili plamene v petem vagonu (Telefptp AP) SALERNO - Štirje mrtvi in več ranjenih, med katerimi je eden v kritičnem stanju, je tragični obračun navijaškega nasilja, ki je izbruhnilo na posebnem vlaku, s katerim so se navijači Salernitane po neodločenem izidu nogometne tekme s Piacenzo vračali domov. Posebni vlak je odpeljal iz Piacenze v nedeljo ob 20.40, kompozicijo so sestavljali lokomotiva in samo štirje vagoni, ker so prvotno računali, da se bo z vlakom odpeljalo kakih 1.100 navijačev, medtem ko je vanj vztopilo kar 1.500 navijačev, ki so bili razočarani nad rezultatom. Prav zato so v Bologni kompoziciji dodali še pet vagonov. Iz Bologne je vlak odpotoval ob 22. uri s približno 40-mi-nutno zamudo. Drugih 200 navijačev Salemitane je odpotovalo iz Piacenze z navadnim vlakom. Po podatkih železniške policije na tem vlaku vse do Bologne ni prišlo do hujših incidentov, navijači so pred vstopom na železniško postajo v Bologni zagnali nekaj predmetov skozi okna v nasproti vozeče vlake. Na apeninski progi pri Grizzani Morandi so zadeli lokomotivo vlaka Euronight, vendar na srečo škode in ranjenih tam ni bilo. Do prvih incidentov z navijači Salemitane pa je prišlo že v Piacenzi že pred samim začetkom nogometne tekme, zaradi katere je Saler-nitana nazadovala v B ligo. Po koncu tekme so navijači poškodovali nekaj avtov in avtobusov, ki so navijače peljali na železniško postajo. Na postaji Nocera Inferiore je bil posebni vlak z navijači ustavljen dobro uro, ker so navijači večkrat potegnili zasilne zavore. Po pričevanju nekaterih navijačev in železniškega osebja iz Nocere Inferiore ni nihče izval navijačev Salemitane, ki so uničevali sedeže, metali kamenje, razbijali šipe in napadli neki vlak, ki je pravkar odhajal s postaje. Železniška postaja v Noceri Inferiore se je v trenutku izpraznila, tako da so si lahko nogometni vandali dali duška svojemu razočaranju in vstopili v vagone, ko se je njihov vlak začel že premikati. Nekaj minut kasneje je kompozicija zapeljala v veC kot desetkilometrski predor, ki loči postaji Nocera Inferiore in Salerno. Tu je prišlo do tragedije, saj so navijači podtaknili požar v petem vagonu vlakovne kompozicije, ko se je ta nahajala približno na sredini predora. Kot kaže, je eden od potnikov drugega vagona povlekel zasilno zavoro, a strojevodja je zaradi požara z zmanjšanjo hitrostjo nadaljeval pot do izhoda predora in do salemske železniške postaje. Tu so gasilci v popolnoma zgorelem petem vagonu najprej našli dve zogleneli trupli in nato še dve. Kot rečeno, je bilo kakih deset navijačev ranjenih, med njimi eden hujše. Vse so sprejeli v salernsko bolnišnico San Leonardo, kamor so pohiteli številni navijači z vlaka in svojci. Gasilci so kasneje ugotovili še druga žarišča požarov, saj so vandalski navijači v straniščih zažigali toaletni papir in papirnate brisače. NOVICE NEMČIJA / PRAZNOVANJE 50-LETNICE USTANOVITVE Ocalan: Ali mrtev ali svoboden! ANKARA - Voditelj Kurdske delavske stranke Abdulah Ocalan, za katerega je tožilstvo zahtevalo smrtno kazen, je pred začetkom sojenja, ki se bo začelo prihodnji teden, od turških oblasti zahteval, da ga »ah ubijejo ah pa izpustijo na svobodo, kjer se bo lahko boril za demokratično rešitev kurdskega vprašanja.« Ocalan, ki po besedah njegovih odvetnikov ne žeh »tehnične temveč anahtično in politično obrambo«, žeh proces spremenih v prizorišče, na katerem naj bi se odločalo o mirni rešitvi kurdskega konlikta. Kurdski voditelj je po besedah odvetnikov prepričan, da proces prah njemu predstavlja zgodovinsko priložnost za ureditev razmer, sam pa bi rad prispeval k ustvarjanju sožitja med Turki in Kurdi po demokratični pod. Barak začel koalicijska pogajanja za sestavo vlade JERUZALEM - Zmagovalec izraelskih vohtev Ehud Barak je vCeraj zaCel koalicijska pogajanja. Pogajal- |J| ska skupina izvoljenega premiera se je danes najprej pogovarjala s strankami, ki so blizu Barakovim laburistom, in sicer z levimi liberalci stranke Me-retz, novo stranko Schinui in s Sredinsko stranko, stike pa je navezala tudi s priseljensko stranko Nathana Scharanskyja. Pogajanja potekajo v senci spora znotraj Barakovega tabora, do katerega je prišlo zaradi vprašanja, ah bi v koalicijo povabih tudi- ultraortodoksno stranko Schachs, Čemur nasprotujeta stranki Mertz in Schinui, pa tudi Barak. Po poročanjih izraelskega tiska pa naj bi nekdanji premier Benjamin Natanjahu popolnoma izstopil iz političnega življenja. Odločitev o odhodu naj bi naznanil v četrtek na zasedanju njegove stranke likud, ko naj bi odložil tudi funkcijo poslanca. Gandhijeva umaknila odstop s čela Kongresne stranke NEW DELHI - Sonia Gandhi, vdova nekdanjega indijskega premiera Rajiva Gandhi j a, je umaknila svoj odstop s položaja predsednice opozicijske Kongresne stranke. Gandhijeva, rojena v Italiji, je odstop napovedala 17. maja, ko je več članov Kongresne stranke zatrdilo, da se ne more potegovah za vodilne položaje v Indiji, ker je rojena v tujini. Umri Ramon Rubial MADRID - V 92. letu starosh je včeraj na svojem domu v Bilbau umrl častni predsednik Španske socialistične delavske stranke in zgodovinska oseb-, nost socialističnega gibanja v Španiji Ramon Rubial. Rubial se je rodil leta 1906 v Bilbau. V sociah-shčno stranko je vstopil v 20. letih. Zaradi svojih aktivnosti v politiki in sindikatu je bil v 30. letih večkrat aretiran. Med špansko državljansko vojno se je pridružil republikanskim enotam in pod vladavino generala Franca v zaporih prebil skupno dvajset let. Leta 1974 se je v bližini Pariza udeležil kongresa, po katerem je na Celo španske socialistične stranke prišla nova generacija voditeljev. Od leta 1976 je bil predsednik izvršilnega odbora socialistične stranke, od leta 1977 pa tudi senator Baskije. Hercog: Nemčija s trdno demokracijo in blaginjo mimo vstopa v 21. stoletje Osrednja slovesnost v Reichstogu - Združevanje dežel še pomanjkljivo BERLIN - S slavnostnim bogoslužjem v berlinski katedrali so se včeraj začela praznovanja ob 50-letnici obstoja Zvezne republike Nemčije. Bogoslužja so se udeležili nemški predsednik Roman Herzog, njegov naslednik Johannes Rau, kancler Gerhard Schroe-der in elani nemške vlade, med drugim pa tudi nekdanji kancler Helmut Kohl. Predsednik Roman Herzog pa je na slovesnosti v Reichstagu Nemčijo orisal v pozitivni luCi, obenem pa je zahteval večjo pripravljenost za spremembe v politiki in družbi. Herzog je med drugim dejal, da »lahko gremo z zau- panjem v 21. stoletje«. Po njegovem mnenju bo lahko prihodnja generacija gradila na tem, da je Nemčija gospodarsko močna država s trdno demokracijo in blaginjo, pri-mankljaje pa je nemški predsednik videl pri združevanju dežel, pri v prihodnost usmerjenem mišljenju politike in pri solidamoti državljanov. Herzog je omenil tudi vojno na Kosovu in dejal, da je varovanje Človekovih pravic postalo osrednji motiv nemške politike in dodal, da samo zahteva po človekovih pravicah ne zadostuje ter da je treba te zahteve v izjemnih primerih tudi uveljavljati. ' Romana Herzoga (Ičevo) bo na presedniškem mestu zamenjal Johannes Rau (AP) Od julija dalje bo predsednik Nemčije Johannes Rau (SPD) BERLIN - Kandidat nemških socialdemokratov Johannes Rau je bil na nedeljskih predsedniških vohtvah v Nemčiji izvoljen za novega predsednika države. Rau je osmi povojni nemški predsednik, po Gustavu Heinemannu pa je drugi socialdemokratski predsednik v zgodovini zvezne republike. Rau bo nasledil Romana Herzoga, ki ga je premagal na vohtvah pred petimi leti, nov položaj pa bo uradno prevzel 1. julija. 68-letni Rau je v drugem krogu dobil podporo 690 od skupno 1338 elektorjev zvezne skupščine oziroma 20 glasov več od potrebne absolutne večine. V prvem krogu mu je manjkalo 13 glasov. Njegovi tekmici, kandidatki KršCan-skodemokratske unije (CDU) in nekdanje komunistične Stranke demokratičnega socializma (PDS), 55-letna Dagmar Schipanski in 71-letna Uta Raneke Heinemann, pa sta prejeti po 572 in 62 glasov podpore. Rau je po izvolitvi poudaril, da žeti postati predsednik vseh Nemcev in vseh tujcev, ki živijo in delajo v Nemčiji. V kratkem nagovoru v parlamentu je izrazil upanje, da se bo vojna na Balkanu, ki so jo zanetile kršitve človekovih pravic, Cimprej končala. Izrazil je tudi željo, da bi imeli ljudje v vseh petnajstih Članicah Evropske unije enake življenjske pogoje. Rau je v SPD vstopil leta 1957. Leta 1978 je postal predsednik deželne vlade Severno Porenje-VVestfatija in bil na tem položaju trikrat potrjen z absolutno večino. Omenjeno funkcijo je opravljal do leta 1998, ko je dve leti pred iztekom mandata odstopil. Rau je kot sin protestantskega duhovnika globoko zakoreninjen v veri, njegov politični kredo pa se glasi Sprava namesto razdora. PoroCen je z vnukinjo nekdanjega predsednika države Heinemanna, s katero ima tri otroke. Sicer pa je novega predsednika volila zvezna skupščina (Bunde-sversammlung), Iti se prav za to priložnost zbere vsakih pet let. Volilno telo je sestavljalo 1338 elektorjev iz spodnjega doma zveznega parlamenta in predstavnikov, ki jih izberejo deželni parlamenti. V prvih dveh krogih je bila potrebna absolutna večina 670 glasov, v tretjem krogu pa bi zadostovala navadna večina. V skladu z moderno nemško ustavo ima predsednik precej manjša pooblastila kot v času VVeimarske republike pred Hi- tlerjem. Danes ima glavno besedo predsednik vlade, kancler, in ne predsednik države. Vendar pa lahko priljubljen predsednik, kot je bil Richard von VVeizsaecker med letoma 1984 in 1994, izvaja pritisk na vlado, čeprav je vloga njegovega položaja predvsem ceremonialna. Izvolitev Raua so pozdravile vse nemške stranke. Predsednik SPD, kancler Gerhard Schroeder, je izrazil pričakovanje, da bo izvolitev Raua dala nov zagon rdeče-zeleni koaliciji. Zunanj1 minister Joschka Fischer (Zeleni), je menil, da bo Rau »zelo dober predsednik«. PDS je izrazila zadovoljstvo nad izvolitvijo. Rauj1 so za izvolitev Čestitati tudi P16”’ stavniki CDU/CSU, ki si želijo, da bi bil novi predsednik nadstrankarski. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. HZ O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 H TELECOM / SKRIVNI VRH BERNABE^COLANNINO Borza ugodno sprejela uspeh družbe iz Ivree Majska inflacija ostaja enaka kot aprila (1,5%) Trend zaposlenosti v velikih podjetjih rahlo boljši MILAN - Prvi borzni sestanek po uspešnem zaključku Olivettijevega prevzema večinskega deleža Telecoma Italia (po najnovejših podatkih je družba iz Ivree zbrala 51, 868% delniške glavnice) se je končal z znižanjem kazalcev Mibtel -0, 81%), in to predvsem iz tehničnih razlogov, saj je kar 88 kotiranih družb razdelilo dividende, to pa vedno povzroči znižanje delniških cen. Trgovanje, katerega obseg je bil veliko manjši kot zadnje dni, je zadevalo predvsem telekomunikacijske delnice, Telecom pa je po pravem sprintu v začetku borznega sestanka pustil na terenu 2, 94% (9, 392 evra). Glavni vzrok za padec delnice je bilo kupovanje s strani nekaterih špekulativnih skladov (hedge funds), ki so si »sposodili« delnice za preprodajo po višji ceni, svoje pa je prepripeval tudi premik nekaterih investitorjev na delnice Olivetti (+2,25%). Lahko torej rečemo, da je trg ugodno reagiral na zamenjavo lastništva Teleco- ma Italia, za katero postopek se je začel vCeraj s srečanjem med pooblaščenima upraviteljema obeh družb, Francom Bernabejem za Telecom in Robertom Colanninom za Olivetti. Njuno srečanje, ki je po treh mesecih merjenja moti zbujalo veliko zanimanje specializiranega tiska, je bilo popoldne na skrivnem mestu, daleč od radovednih časnikarjev in fotoreporterjev. Po neuradnih vesteh bi moral upravni svet Telecoma danes odstopiti v celoti, vključno s predsednikom Libonatijem. Med ostalimi gospodarskimi novicami naj omenimo podatice iz druge skupine vzorčnih mest, ki so potrdih majsko inflacijsko stopnjo 1, 5%, in Istatove podatke o zaposlenosti v velikih industrijskih podjetjih, ki kažejo, da se po petih mesecih padanja števila zaposlenih trend sicer ustavlja, Čeprav je stopnja zaposlenosti v maju še vedno nižja kot v enakem mesecu lanskega leta. Tretje trimesečje 1998 v FJK z nasprotujočimi si signali VIDEM - V tretjem trimesečju lanskega leta so gospodarska gibanja v Furlaniji - Julijski krajini potekala z različnimi in nasprotujočimi si signali, ugotavlja analiza Permanentnega observatorija gospodarstva v FJK, ki deluje v okviru videmske univerze in Id jo je objavila revija Congiuntura. Nekaj znakov je namreč govorilo o izboljšanju položaja na področju zaposlenost, stabilnost ali rahlo nazadovanje je bilo zabeleženo v proizvodnem sektorju, medtem ko je prišlo do pojemanja živahnosti zunanje trgovine (ki je bila kljub vsemu bolj dinamična kot nacionalna) in turizma. Ezit lani prvič posloval pozitivno TRST - Upravni svet ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT je v preteklih dneh odobril poslovno poročilo za lansko leto in z zadovoljstvom ugotovil, da se je gospodarski račun prvič v zgodovini te ustanove zaključil s pozitivnim rezultatom, in to za veC kot 1, 5 milijarde lir bruto presežka, ki ostaja pozitiven tudi po akantonaciji sredstev v rezervne sklade. Finančni položaj ustanove izraža upravni presežek 4, 3 milijarde lir, kar bo šlo v predračun za tekočo poslovno dobo in bo torej omogočilo nova vlaganja. Predsednik Ezita Cosolini je poslovni obračun lanskega leta označil kot v celoti vzeto zelo zadovoljiv glede na obseg dejavnosti ustanove, Čeprav je treba upoštevati, da je na obračun vplival iztržek od prodaje nepremičnin in torej izreden prihodek. Kljub odprodaji se je Cisto premoženje Ezita lani povečalo od 20, 9 na 22, 4 milijarde lir, in to po zaslugi prispevka iz Sklada za Trst. BANKE / DELUJE OD ZAČETKA LETA n OBJEKTIV 2 / DEŽELNI PRISPEVKI IZ SKLADA EU Banca Generali razširila ponudbo Poslovanje po telefonu in internetu Večina prispevkov preko zadmžnih bank TRST - Banca Generah, prva italijanska telefonska banka, ki je začela delovati v začetku leta, je te dni izpopolnila ponudbo svojih storitev. Banka, katere dejavnost sloni na izpopolnjeni tehnologiji, deluje ne samo po telefonu (kjer je strankam na voljo nepreki-ninjeno 24 ur s klicem na zeleno št. 800-155-155), ampak tudi po internetu (http://www.bancagenerali.it). Visoka tehnološka podlaga bančnega servisa omogoča njegovo veliko učinkovitost, ustrezno zaščito, predvsem pa je tovrstna banka zelo konkurenčna po stroških za stranke. Ti so namreč minimalni, z nekaterimi povsem brezplačnimi storitvami in s pobudbo paketov, ki so prilagojeni potrebam stranke (Smart, Classic in Club Generali), zdaj pa se jim je pridružil še nov tekoči račun Trader, ki je namenjen aktivnejšim investitorjem. Informacije j so dostopne ne le po telefonu in internetu, ampak tudi v 850 agencijah Assi-curazioni Generali po vsej Italiji in pri 1.300 finančnih promoterjih AG, Prime Gonsult in Altinia. TRST - V deželnem Uradnem listu, z dne 10. maja 1999, je bil objavljen dokončni seznam obrtniških podjetij, katerim je deželna uprava tudi formalno odobrila prispevke za investicije, ki so predvidene za industrijsko nerazvita področja v okviru evropske skupnosti »Objektiv 2 za obdobje 1997-1999«. Seznam vsebuje tudi imena bank, preko katerih se bodo omenjene ugodnosti uresničile. Gre za prispevke za večje strukturalne investicije, za katere so posamič- na podjetja že najela srednje ali dolgoročna posojila pri konvencionira-nih bankah: le-teh je 26, od katerih jih 10 pripada deželnemu zadružnemu kreditnemu sistemu. Prispevki so precejšnji, saj znašajo 34% stroškov investicije, kar večinoma zadošča za kritje vseh bančnih obresti in, v nekaterih primerih, celo dela kapitala. Iz uradnega seznama je razvidno, da je deželna uprava sprejela 59 prošenj raznih podjetij iz tržaške, goriške in dela videmske pokrajine. Skupni znesek TRST / PREDAVANJE V ORGANIZACIJI SDGZ Privatizacija in delniški trg v Sloveniji Predavala je direktorica borzno-posredniške družbe Eastbrookers iz Ljubljane Mili Kus Trst - za vs r|'je v Evropske Poglavitnega Uvedba davka n bednost in po feforma. Prvi b Veljavo s 1. julije: j^forme bo steki eta 2000, Slover 6111 obdobju vi T^secev dobile lo« - r.asiun ^lane Mili Km fetek zvečer g «*?&!£ Privatizacije v vrednostni vJ: delnic poc 'O trga kapita 8 - oteuan) .Pregovorila ■eSr*'; so primeri rodnimi, pokojninski refor- tike, saj je Slovenija zelo političnim dogajanjem ter mi in o delničarjih na bor- aktivna na uvozno-izvoz- alternativnih načinov zi. Govor je bil tudi o brez- nem pdoroeju. varčevanja. Po njenejem poselnosti (14, 3 odstotka), Kusova se je dotaknila mnenju so za Slovenijo podčrtala je tudi pomemb- tudi povezave med go- nujne še zlasti tuje inve-nost slovenske tečajne poli- spodarskim razvojem in sticije. (a.g.) odobrenih prispevkov znaša 9, 3 milijarde lir, medtem ko znašajo investicije, katerim so omenjene ugodnosti namenjene, skupno 27, 5 milijard lir. VeC kot Četrtino prispevkov bodo koristih obrtniki, ki so stranke Zadružne kraške banke. Od skupno 59 sprejetih prošenj jih 14 pripada obrtnikom, ki bodo preko Zadružne kraške banke prejeli skupno 2,4 milijarde lir za veC kot 7 milijard investicij. V seznamu so tudi nekateri elani snujoče se nove Obrtne cone v Zgoniku. Sovodenjska in dober-dobska zadružna banka sta si zagotovili po en prispevek za skupno več kot milijardo investicij oziroma skupno 370 milijonov prispevka. Iz podrobne analize uradnega seznama je razvidno, da so si levji delež omenjenih prispevkov zagotovili obrtniki, ki so stranke deželnih zadružnih bank. Sistem zadružnega kredita si je namreč zagotovil 45% vseh odobrenih prispevkov, kar ponovno dokazuje zaupanje, ki ga omenjeni zavodi uživajo in še zlasti veliko navezanost zadružnih bank na teritorij in še posebej na obrtniški sektor. Deželna uprava je tokrat dodelila prispevke vsem prosilcem, ki so izpolnjevali predpisane pogoje. Ostalo je celo še nekaj razpoložljivih sredstev, zato je deželna uprava začela znopva zbirati prošnje. Rok za vložitev prošenj je bil podaljšan do 5. julija 1999, na razpolago pa je 4, 9 milijarde lir, kar omogoča finansiranje skoraj 15 milijard novih investicij. TEČAJNICE I EVQO= 1.936. I EVRO= 1.936,27 URE 24. MAJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 24.05. 21.05. ameriški dolar 1,0585 1,0572 japonski jen 130,86 131,25 grška drahma 324,90 324,88 danska krona 7,4355 7,4351 švedska krona 8,9754 8,9620 britanski funt 0,66170 0,65830 norveška krona 8,2435 8,2255 češka krona 37,807 37,827 ciprska lira 0,57860 0,57867 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250,28 250,09 poljski zlot 4,1636 4,1667 slovenski tolar 193,9225 193,8528 švicarski frank 1,6023 1,6034 kanadski dolar 1,5458 1,5442 avstralski dolar 1,6103 1,5906 novozelandski dolar 1,9454 1,9285 24. MAJ 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0642 1,0476 britanski funt 0,6664 0,6532 švicarski frank 1,6177 1,5846 danska krona 7,5742 7,2884 norveška krona 8,4108 8,0338 švedska krona 9,1899 8,7503 kanadski dolar 1,5717 1,5139 grška drahma 340,69 296,56 japonski jen 135,48 127,29 avstralski dolar 1,6875 1,5764 slovenski tolar 203,82 191,71 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski fiorint 298,04 242,15 /*■ ZADRUŽNA l KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. , 1 1 TRST 1 KMEČKA BANKA GORICA 24. MAJ 1999 EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0637 1,0431 1820 1856 britanski funt 0,6695 0,6551 2892 2956 kanadski dolar 1,5579 1,5205 1243 1273 japonski jen 133,1558 130,1206 14,54 14,88 švicarski frank 1,6208 1,5913 1195 1217 norveška krona 8,3709 8,1701 231 237 švedska krona 9,1327 8,9135 212 217 grška drahma 325,4095 319,0125 5,95 6,07 danska krona 7,5562 7,3817 256 262 avstralski dolar 1,6307 1,5965 1187 1213 slovenski tolar 198,5917 192,6636 9,75 10,05 hrvaška kuna 8,2394 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936.27 24. MAJ 1999 INDEKS MIB 30:-1,37% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 1,995 +0,05 INA 2,317 -0,72 ALITALIA 2,853 -1,34 ITALGAS 4,101 -1,32 ALLEANZA 10,796 -0,88 MEDIASET 7,850 -0,46 AUTOSTRADE 6,563 -0,13 MEDIOBANCA 11,590 +0,57 BNL 3,134 -0,85 MEDIOLANUM 6,528 -1,33 COMU 7,079 -0,01 MONTEDISON 0,850 -0,92 BCA Dl ROMA 1,449 -0,06 OLIVETTI 3,376 +0,32 FIDEURAM 5,504 +0,34 PIRELLISPA 2,855 +1,24 INTESA 4,899 +2,01 RAS 9,431 -1,77 BCA POP BS 38,770 +2,56 ROLO BCA 1473 23,200 -1,06 EDISON 8,358 -1,38 SAN PAOLO IMI 13,552 -3,22 ENI 5,989 -0,33 TIM 5,963 +0,13 FIA1 3,073 +0,09 TELECOM ITA 9,766 +0,35 FINMECCANICA 0,888 +3,25 UNICREDIT 4,803 -0,84 GENERALI 34,770 -0,60 ONIM 0,491 -10,57 ■ ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana Exodos in projekt breztežnostnega teatra Peti festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos, ki ga prireja istoimenski zavod, bo med 28. majem in 5. junijem na osmih prizoriščih predstavil izstopajoče dosežke sodobne tuje in domaCe odrske produkcije -gledališča, plesa, mul-timedijskih in eksperimentalnih zvrsti; med gostujočimi so napovedane skupine iz Venezuele, Bolgarije, Velike Britanije in Japonske, ki prvič nastopajo v Sloveniji, veC domačih gledališč, skupin in avtorjev projektov pa bo na festivalu pokazalo najnovejše predstave, pa tudi praizvedbe: tako Koz-mokinetično gledališče Noordung oz. atraktor Dragan Živadinov komunikacijski stroj (naseljeno skulpturo) Tisoč let filma, režiserja Vito Taufer in Sebastijan Horvat slovenski praizvedbi Sna kresne noči (po Shakespearu in Rozmanu) ter Makbeta (Macbeth - Horvatova priredba Ionescovega dela) itd. V gledališkem delu festivala sta napovedani ta čas sila zanimivi skupini iz Venezuele in Bolgarije, japonski mojstri buta in plesna "elita" iz Velike Britanije. Venezuelska sku- pina Neodanza, dvakratna zmagovalka Mednarodnega koreografskega srečanja v Bagnoletu (1996, 1998), prihaja s predstavo Čarne en doce escenabolos, ki gledalca med drugim vpeljuje v estetiko provokacije in agresije. Bolgarsko "Gledališče malega mesta" bo predstavilo izrazito avtorsko videnje Goethejevega Trpljenja mladega VVertherja v režiji Lilije K. Abadje-ve (ista režiserka je občinstvo lanskega Exodosa navdušila s Hamletom). Redka priložnost, ki jo obeta Exodos, je ogledati si enega še živih korpusov klasičnega japonskega plesa buto; skupina Torifune bo izvedla plesno predstavo Kenka - posvetitev z rožami. Iz znamenitega londonskega plesnega centra The Plače Theatre prihaja Carol Brown s skupino (Like a House on Fire), ki raziskuje jezik perfor-manca oz."ustvarja gledališče notranjih organov in artefaktov". Vse omenjene skupine prvič nastopajo v Sloveniji. Več premier oz. praizvedb napovedujejo sodelujoča domača gledališča, skupine in avtorji projek- tov: režiser Vito Taufer in SMG se bosta predstavila s slovensko praizvedbo Sna kresne noči (po Shakespearu in Rozmanu), Sebastijan Horvat in SNG Maribor pa z Makbetom (Macbeth -Horvatova priredba Ionescovega dela). Atraktor Dragan Živadinov (Kozmokinetič-no gledališče Noordung) bo ob začetku festivala na Metelkovi postavil "naseljeno skulpturo" oz. komunikacijski stroj Tisoč let filma. V sporedu festivala so še mnogi domači uveljavljeni umetniki in skupine z najnovejšimi predstavami: Prešernovo gledališče z Eduardom Milerjem (Eksplozija spomina ITI), Plesni teater Ljubljana (PTL) s Ksenijo Kribar (Sentimentalne reminiscence), PTL in Cankarjev dom z Matjažem Faričem (Otok), PTL s Sinjo Ožbolt (Skriti vrtovi pogleda) in z Matejem Kejžarjem (PiPiF - delo v nastajanju), Mu-zeum in Barbara Novakovič (Paracelsus in Frankensterin), Cankarjev dom in Mateja Bučar (Telborg), SMG s Pograjčevim Kdo se boji T. Wil-liamsa?... (STA) FURLANIJA -JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK bo od 1. do 13. junija podalo delo »Pasijon«. Krožek zavarovalnice Generali Gledališče La Contrada organizira dve gledališki predstavi dela »Glasovi« Claudia Magrisa in sicer v sredo 25. in v četrtek 26. maja ob 18. uri. GORICA Kulturni dom Danes, v torek, 25. (Red B) maja s pričetkom ob 20.30 bo zadnja gledališka predstava v abonmaju SSG in sicer komedija »Sladke šibkosti žena«. Avtor predstave je Rene Clair, režiser pa je Dušan Mlakar. Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. V četrtek, 27. maja ob 20.45 bo predvajan film režiserja Gorana Pa-skaljeviča »Bure Baruta«. V sklopu sezone Gorica - Kinema bo v četrtek 10. junija večer posvečen Emiru Kusturici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell« V četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Previevv, na katerm bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja SLOVENIJA STARA GORA Danes, v torek, 25. maja ob 16.00 v Bolnici za predšolsko invalidno mladino - Amaterski mladinski oder - V. Pečjak -1. Saksida: »Pobegli robot«. UUBUANA Mestno gledališče ljubljansko 26. maja ob 20.00, v četrtek, 27. ob 15.30 in ob 20.00 ter 28. maja ob 20.00, Bernard Shaw »Pigmalion«. V nedeljo, 31. maja ob 20.00, Da-rio Fo, »Burkaški misterij«. Ponovitve bodo 9., 10., 11., 14. in 15. junija vedno ob 20. uri Danes, v torek, 25. ob 20.00 in v soboto, 29. maja ob 20.00 Boštjan Ta-del, »Policija, d. d.«. Danes, v torek, 25. maja ob 14.00 Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Pomladanska simfonična sezona 1999 - izvaja orkester gledališča Verdi, dirigent Gary Bertini in sicer: danes, 25. in 28. maja ob 20.30, v soboto, 29. maja ob 18.00. V nedeljo, 30. maja ob 18.00 koncert zbora gledališča Verdi. V soboto, 5. junija ob 21.00 bo koncertiral Quatuor Oliver Messiean z Myung-Whun Chung. ROJAN V nedeljo, 30. maja ob 17. uri bo v cerkvi koncert. RICMANJE Babno hiša V soboto, 29. maja ob 20. uri bo v okviru Glasbene šole pihalnega orkestra Ricmanje, zaključna produkcija cicibanov, trobilne skupine in mladinskega pihalnega orkestra. PORDENON Avditorij Concordia V okviru, glasba na ekranu bo v Četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truf-fauta. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior žhabadal. SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij V soboto, 29. maja bo žlavnostni koncert ob 50-letnici Radia Koper-Capodistria. Izvajali bodo žimfonicni Orkester RTV Slovenije s solisti. UUBUANA SNG opera in balet Danes, v torek, 25. maja ob 19.30 in v ponedeljek, 31. maja ob 11.00 Be-drich Smetana, »Prodana nevesta«. V četrtek, 27. ob 19.30 in v petek, 28. maja ob 15.00 Peter IljiC Čajkovski »Trnuljčica«. V soboto, 29. maja ob 19.30 Johann Strauss »Cigan baron«. Cankarjev dom V ponedeljek, 7. junija ob 20. mi nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent C. Dutoit. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler. Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: do 4. junija bo razstavljala Claudia Raza. Ogled možen ob urah odprtja knjigarne. V razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljudskem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj učenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled do 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. KD Ivan Grbec - Skedenjska ul. 124: Narodna noša v Skednju. Razstava bo odprta še v sredo, 26. maja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure in v Četrtek, 27. maja od 16. do 20. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. REPEN Do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Galerija kulturnega doma (Ul. Brass 20): Se danes, 25. maja, razstavlja Jože Šubic. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. _______________VENETO__________________ BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. V razstavnih prostorih Turistične in letovišCar-ske ustanove (Ul. S. Nicolo, 20) bo od 31. maja na ogled razstava slik »L'Adiriatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od9. do 13. ure. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. ____________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo od 28. maja do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11-do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. UUBUANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote oo 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA GORICA Galerija Artes (Gradnikova brigada 6): Se danes, 25. maja, razstavlja Jože Šubic. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30- maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skoz1 stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Li sjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskenj narodnem parku in etnološka zbirka, stat razstavi.d RAI 3 slovenski program © RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.35 10.55 12.00 12.25 13.00 14.05 15.00 15.45 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.50 23.10 23.15 0.00 0.30 Euronews Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La notte del profeta - Padre Pio da Pietralcina (biog., It. ’95, r. J.-Marie Benjamin, i. Sergio Fio-rentini) Aktualna oddaja Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II tocco di un angelc - Heroj (i. Rosa Dow-ney) Dok.: Kvarkov svet -Kraljica, ki ubija Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi in Ju-manji, vmes mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: Caccia al lupo Variete: 39. Nagrada za TV režijo - Oscar TV ’99 (vodi Daniele Piombi) Dnevnik Aktualno: TV Raider -Donnaventura Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational RAI 2 gg RETE 4 6.50 7.00 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 14.00 16.05 16.10 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 21.30 23.10 23.55 1.50 Sedem minus sedem Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: L’ arca del Dr. Bayer Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti' vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba,13.45Tg2 Zdravje Nan.: Un caso per due, 15.10 Marshall Kratka poročila TV film: Clarissa (dram., Fr. ’97, i. M. Detmers), vmes (17.15) Tg2 Flash Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Dnevnik Nogomet: Football Star Game Aktualno: Intervjuji in mnenja Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme Film: Delitti inutili (krim., ZDA ”80) Aktualno: LavOra RAI 3 6.00 8.30 10.00 11.00 12.00 12.30 14.00 14.50 15.00 15.20 18.25 18.30 19.00 20.00 20.25 20.50 22.40 23.05 0.10 0.40 1.20 1.25 Jutranji dnevnik, vreme Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma Aktualno: Harem SPort: Giromattina Dnevnik, 12.15 Šport T3 Italie, 13.00 Telesogni j Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke | Šport: Giro d’ Italia, 17.05 Proces etapi | Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Šport: T-Giro Nan.: Friends - (i. J. Aniston, C. Cox) Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi 1’ ha vi-sto? Dnevnik, deželne vesti i Aktualno: T3 Finestre [ Šport: Giro notte Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario: Eveline j Rai News 24 - Superzap, I pregled tiska nPil Nad.: Un volto, due don-ne Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno; Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: Pieta per chi cade (dram., It. ’54, i. N. Gray) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a NevV York Film: Ali ve (pust., ZDA ’92, i. E. Hawke, V. Spa-no, J. Hamilton) Film: Stalingrad (vojni, Nem. ’92, i. D. Honvitz) Pregled tiska Film: Alfie (dram., ’66, i. M. Caine, S. VVinters) CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.15 12.00 13.00 13.30 13.45 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 23.05 1.00 1.30 2.00 3.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Robinsonovi, 12.30 Hiša Vianello -Tennis klub Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful, 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, Lorenzo Ciompi) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Ciao dottore (i. Ul-rich Reinthaller) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Gene Gnocchi) Nan.: L’ ispettore Giusti -Skrivnosti v črnem (i. E. Montesano, Mietta) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street Aktualno: Vivere bene ITALIA 1 (f* Slovenija 1 (f1 Slovenija 2 Nan.: Ocean Girl i Vremenska panorama Otroški variete, vmes m Napovedniki Ciao Ciao mattina in ri- TV prodaja sanke Tedenski izbor: Rado- Film: La fortuna bussa al- vedni TaCek: Temljevid, la porta (kom., ZDA ’90, 9.50 nan. Oaza, 10.20 Re- r. D. Petrie, i. Dana Car- cept za zdravo življenje, vey, Tod Graff) 11.10 Trik-Trak, 11.40 Nan.: Mac Gyver Parada plesa Šport studio, 12.25 Odpr- Nan.: Komisar Rex ti studio Poročila, vreme, šport Nan.: V osmih pod eno Vremenska panorama streho Tedenski izbor: Kapljica Risanke vode - UNICEF v Nami- Variete: Colpo di fulmi- biji, 14.50 Panel ne, 15.00 Fuego! Prisluhnimo tišini Nan.: Gli amici del cuore Zlatko Zakladko: Beluši ob Variete za najmlajše, Dragonji vmes risanke Nad.: Najlepše počitnice Nan.: Baywatch (Fr., 7. del) Odprti studio, 18.55 Obzornik, vreme, šport Šport studio Dokumentarna nan.: Do- Nan.: Družina tretjega ti- godivščine iz živalskega pa (i. Joh Lithgovv), 19.30 vrta Willy, princ Bel Aira Risanka Variete: Sarabanda TV dnevnik Variete: Zelig - Facciamo Vreme, šport Cabaret (vodita S. Ventu- Nan.: Župnik za deset ra, Massimo Boldi) tednov (VB, 11. ep.) Aktualno: Hotel Califor- g BO Mednarodna obzorja nia E lili Odmevi, kultura, vreme Nan.: Renegade Šport, marketing Predstavitev Champions Cesta bratstva in enotno- League sti Odprti studio Dok. oddaja: Cehov (Fr.) 8.45 0.25 Teletekst 9.00 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 14.40 14.55 15.25 15.55 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.45 21.05 22.00 23.30 0.00 Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Sergejo Tedenski izbor. Nad.: Sestre (18. del) Gospodarska panorama: Ekonomska razpotja Studio City Štafeta mladosti Euronews TV prodaja Tedenski izbor Humoristična serija: Leteči cirkus Montya Pythona Film: Pobič in jaz Po Sloveniji Nad.: Saint Tropez - Ko se vname star panj (Fran-' cija, i. Benedicte Delmas, Mallaury Nataf, 9. del) TV igrica: Lingo Videoring: Oldies Predstavitev videospotov za Evrosong Turistične akcije Dokumentarna oddaja: Bojna ladja (ZDA) Film: Nogometne zgodbe (Čile, 1997, r. Andres Wood M., i. Maria Iz-quierdo, Elsa Poblete) Svet poroča Nan.: Murphy Brovvn TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka Nan.: Sharky & George, 18.00 Squadra anticrimi-ne Aktualna oddaja Tržaka narečna popevka Made in Italy Koper Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica Zgodovina Amerike TV PRIMORKA ING JOGO A V VAJU O LIGAH. VčJVV nosti našega časa (#) MONTECARLO , Evropski kulturni maga- zin: Aliča 15.00 Videostrani Program v slovenskem je- Videospot dneva ziku: Evropa in mi 19.45, 22.45, 1.40 Dnev- Pogovor z: J. Podobnik Primorska kronika nik, 12.30, 20.10 Šport Športni ponedeljek Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Quincy, 13.00 11 Nogomet: Hit Gorica - TV šola Santo Mura Dok.: Marco Polo express Film: Il dito pivi veloce Program za otroke: Ri- Globus, 21.30 Pogovorimo del West (’68, i. J.Gamer) sanka se o... Variete: Tappeto volante Dnevnik, vreme TV Dnevnik Film: Sorvegliato speciale Carine, trošarine in DDV Film: Dvoboj v Fort (dram,, ZDA ’89) za fizične osebe Smithu (vestern,-ZDA Aktualno: Dottor Spot Klepet o glasbi z J. Svete 1958, r. G. Douglas, i. Film: Il furto e 1’ anima Oddaja za zamejce v Ita- Hugh O’ Brian, Robert del commercio? (kom., It: liji: Med Sočo in Nadižo Evans) ’71, i. A. Noschese) Dnevnik TV Primorka Vsedanes - Tv Dnevnik r A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v srcu; 8.50 Potpouri; 9.15 Odprta knjige?. V labirintu (B. Pahor, r. B, Kobal); 9.40 Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12.40 Primroska Poje: MPZ Skala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (pripr. R. Špeh); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, kronika s Hrvaškega; 18,00 Nad.: Franc in njegovi II: Osemdeseta leta (M. Uršič); 18.45 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba Po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30.8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 F'rvih 50 let, koledart iz arhiva; 9.45 Nasveti s Področja civilnega prava; 11.00 Na poti v Evropo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Daj, Povej: Ljudske šege; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 20.00-21.00 Večerni pr. z M. Vuksanovičem; 21.00 Zavrtite - uganite!. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9,33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Juras-sic pop; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.00 Ekološki kotiček; 10.40 Slovenščina; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Pojo otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno: Oko in senca; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO;16.15 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.35 Obvestila; 18.45 črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 23,00 Poročila. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12,05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17,20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov: Bachovi koncerti; 22.05 Večerni lo-gos; 22.25 Glasba našega časa; 23.20 Nočni postludij; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18,00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnmk Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst % Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO TOPLA HLADNA JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA .A. „ SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA A PLIMOVANJE Danes: ob 2.18 najnižje -28 cm, ob 7.58 najvišje 11 cm, ob 13.24 najnižje -25 cm, ob 19.59 najvišje 44 cm. Jutri: ob 2.46 najnižje -37 cm, ob 8.43 najvišje 17 cm, ob 14.04 najnižje -24 cm, ob 20.26 najvišje 47 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............22 1000 m.............17 1500 m.............12 °C 2000 m.............8 2500 m ............5 2864 m.............2 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI Čez manj kot trideset let bi lahko prišlo do globalnega uničenja MOSKVA - V naslednjih desetletjih se Zemlji lahko nevarno približa asteroid oziroma planetoid, kot tudi imenujemo takšna nebesna telesa, ki ima premer en kilometer. Do takšnega zaključka so prišli znanstveniki na podlagi opazovanj amaterskega astronoma iz Južne Avstralije Franka Zoltovskega. S .pomočjo teleskopa, ki ga je zasnoval sam, mu je uspelo šestkrat določiti položaj asteroida 1999 AN-x10, ki je letel mimo Zemlje na razdalji 160 milijonov kilometrov in s hitrostjo 45 kilomfetrov na sekundo. Podatki Zoltovskega so pripeljali do ugotovitve, da bo 1999 AN10 avgusta 2027 letel mimo našega planeta na razdalji vsega 39 tisoč kilometrov namesto 30 milijonov kilometrov, kot so domnevali prej. V primeru trčenja z našim planetom bi planetoid lahko izzval uničenje globalnih razsežnosti. Tudi v primeru, da do trčenja ne bo prišlo, bo asteroid letel tako blizu Zemlje, da bo ogrožal umetne .satelite. Planetoid 1999 AN10 se bo naslednjič zelo približal Zemlji leta 2038, po drugih podatkih pa avgusta 2039. Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi bila takrat možnost trčenja še najveCja, drugi pa menijo, da je možnost trčenja za obdobje naslednjih štirih desetletij vsega ena proti milijardi. Vsi se strinjajo le o tem, da se bo naslednjih 600 let asteroid gibal po tiru, ki je Zemlji nevarno blizu. (STA) Na enem pladnju 776 vrst sira COMPIEGNE - Organizatorji sejma sira in vina v mestu Compie-gne severno od Pariza so minuh petek postavili nov svetovni rekord: devet metrov širok pladenj so obložili s 776 različnimi vrstami sira. Predhodni rekord iz leta 1995 so postavili v kraju Saint-Etienne, ko so na enem pladnju ponudili 614 vrst sirov. Pladenj s pestro izbiro sirov je bil obiskovalcem sejma na ogled tri dni, vendar pa sir ni bil namenjen uživanju. (STA/AFP) V Pakistanu v eksploziji bombe vsaj 10 mrtvih ISLAMABAD - V eksploziji bombe v Pakistanu je vCeraj življenje izgubilo najmanj deset oseb, veC kot 20 pa jin je bilo ranjenih. Bomba je eksplodirala na neki cesti v Daski, 250 kilometrov južno od prestolnice Islamabad. Sharon Stone bo na Emu 2000 ponujala tečaje igralstva NEW YORK - Hollywoodska zvezda Sharon Stone naj bi na svetovni razstavi Expo 2000 v Hannovru obiskovalcem ponudila tečaje igralstva. Tečaji bodo del ameriške predstavitve na Expu. Alanis Morissette začenja turnejo po Nemčiji NURNBERG - Kanadska rock pevka Alanis Morissette je z udeležbo na tridnevnem festivalu Rock im Park pri Niimbeigu zaCela svojo turnejo po Nemčiji. 2e ob začetku večdnevnega glasbenega dogajanja se je kljub dežju v petek zbralo približno 30.000 ljudi, na festivalu pa so sodelovali tudi Biyan Adams, Xavier Naidoo in Robbie VVilliams. (STA/dpa) Drugi specializirani salon €> .-J, X-™ na Sejmišču v Vidmu (Udim * *?% 4/ m ag a ‘pic COLE P RESE^i^ 0t Tove^na^zila - Logistikct 1 Gradbena mehanizacija Stroji in oprer^p za gradbeništvo V sodelovanju zi g CROCE ROSSAI . )D) Comitato - . -ciate U - na Gruppo Ac' er 7 FieraUdine c! o> edičt.8 Ir»sad s '?/ ..1999 r/4 f v; * Tovorna vozila Logistika Gr a dbenafn ehanizacija ^Stroji in oprema za gradbeništvo