m Ime in stan zadružnika' Kraj: Pošta: Dežela: 2 Štev. deleža 3 Vplačila 4 5 Pravila „Prue južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, registrovane zadruge z omejeno zavezo 11 . □ □□ Podpisani ustanovijo na podlagi sledečih pravil v smislu zadruž. zak. z dne 9. aprila 1873 drž. zak. štev. 70 zadrugo, ki bode imela sle¬ deča pravila; I. Firma zadruge. § 1. Firma zadruge se glasi: »Prva južno¬ štajerska vinarska zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo«. Ta firma se glasi v nemškem jeziku tako-le: »Erste siidsteierische Kellerei-Genossenschaft in Cilli, r. G. m. b. H.« Sedež zadruge je v Celju. II. Predmet podjetja. § 2. Zadruga ima namen podpirati svoje člane pri vinoreji in pri razpečavanju vinorejskih pridelkov. Da zamore zadruga ta namen doseči, kupuje in prodaja svojim članom vse predmete, ki so v vinoreji in kletarstvu potrebni, nadalje kupuje vino in grozdje svojih zadružnikov ter skrbi za razpečavanje teh pridelkov. Končno daje zadruga svojim članom na vino predujme. 6 III. Denarna sredstva. § 3. Sredstva zadruge obstoje iz rezervnega zaklada, deležev zadružnikov in denarja, katerega si jemlje zadruga na posodo. Rezervni zaklad je namenjen predvsem v pokritje slučajnih izgub. IV. Začetek in nehanje zadruge. § 4. Zadruga je osnovana na nedoločen čas; nje delokrog je neomejen. Število zadružnikov je neomejeno. V zadrugo se sprejemajo posamezne osebe in tudi pravne osebe kot take, katere se morejo vezati s po¬ godbami. Kdor želi vstopiti v zadrugo, se mora oglasiti pri načelstvu, katero dovoljuje vstop ali pa ga odreka, ne da bi mu bilo treba povedati vzrokov. Sprejem zadružnika pa dobi še le tedaj pravno moč, kadar je podpisal zadružna pravila, ali podal pismeno izjavo, da vstopi v zadrugo. § 5. Kdor ne izpolnjuje dolžnosti določenih v teh pravilih, izgubi pravice zadružnika po sklepu načelstva in sicer: a) ako je zaradi kakega hudodelstva izgubil občinsko volilno pravico; b) ako na škodo zadruge podkopava njen kredit in njeno dobro ime na kakoršenkoli način; ako zadružnik umrje, sme njegov dedič vstopiti v zadrugo z dovoljenjem načelstva; c) vsled izstopa. Kdor želi izstopiti iz zadruge, mora to pri¬ javiti načelstvu pismeno najkasneje do konca junija istega leta, v katerem že,ji izstopiti. Zaveza izstopivšega zadružnika ali njegovih dedičev traja 7 v smislu §§ 77. in 78. zakona od 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70 še eno leto po preteklem upravnem letu, v katerem je zadružnik izstopil ter obsega vse obveze, katere je sklenila zadruga do izločitve Do prihranjene zaloge nima niti izključeni niti izstopivši zadružnik nobene pravice. V. Zadružni deleži. § 6. Vsak zadružnik mora vplačati vsaj eden zadružni delež v znesku deset kron, sme pa po dovoljenju načelstva vplačati toliko deležev, kolikor hoče. Nobeden zadružnik pa ne sme imeti več kakor sto deležev. Deleži se plačujejo v goto¬ vini pri vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik plača enkrat za vselej vstopnino, kakor je ista določena od načelstva; vstopnina pripada v rezevni zaklad. VI. Predujmi. § 7. Predujmi se dajejo le zadružnikom- vinogradnikom na vina. VII. Razdelitev dobička in izgube. § 8. Zaveza zadružnikov je omejena, vendar jamči vsak zadružnik za vse obveznosti zadruge z dvajsetkratnim zneskom deleža. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim re¬ zervnim zakladom in z vsem svojim premoženjem. § 9. Ako ne bi zadostoval za pokritje slu-, čajne izgube čisti dobiček tekočega leta in rezervni zaklad, poprime se, kadar tega zmanjka, deležev zadružnikov. § 10. Koncem vsakega leta sestr vi načelstvo po kniigah račun in napravi bilanco tako-le: med aktiva se vpisuje gotovina, premakljivo in ne- 8 premakljivo premoženje zadruge, vrednostni papirji po dnevnem kurzu in terjatve. Med pasiva se vpisuje rezervni zaklad, deleži zadružnikov in izposojeni denar. Prebitek, ki se pokaže v aktivih preko pasiv, je čisti dobiček v preteklem letu. § 11. Cisti dobiček se doda po odštetju zneska za obresti deležev v prvi vrsti rezevnemu zakladu, dokler ta ne znaša 50.000 K. Ko bode rezervni zaklad znašal 50.000 K, se lahko razdeli čisti dobiček med zadružnike po množini donešenega vina, ako občni zbor ne sklene drugačne razdelitve n. pr. za povzdigo kme¬ tijskega, zlasti vinogradniškega in kletarskega gospodarstva, kakor tudi za obče koristi in dobro¬ delne namene. VIII. O razdružbi zadruge. § 12. Zadruga se razdraži: a) vsled sklepa občnega zbora; b) vsled proglašenega konkurza na zadružno premoženje; c) vsled odloka c. kr. namestništva na temelju pravoveljavnega izreka (§ 34. zakona z dne 9. aprila 1873.) § 13. V slučaju likvidacije mora načelstvo izterjati zadružne terjatve, drugo zadružno pre¬ moženje spraviti v denar in čisto premoženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, razdeliti v med zadružnike po razmerju zadružnih deležev. Če pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da bi se plačali dolgovi, ravna se po določilih zakona od 9. aprila 1873 drž. zak. štev. 70. Ravno tako se postopa (§ 8) tudi v slučaju konkurza. IX. Uprava in vodstvo zadruge. § 14. Zadruga opravlja svoje zadeve samo¬ stojno z udeležitvijo vseh zadružnikov. 9 Njeni organi so: a) načelstvo; b) nadzorstvo; c) občni zbor. Načelstvo. § 15. Načelstvo obstoji iz načelnika, njego¬ vega namestnika in pet udov načelstva, katere izvoli občni zbor za tri leta. § 16. Udje načelstva se morajo po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register; v dokaz izvolitve se predloži prepis dotičnega zapisnika o glavnem zboru v izvlečku o pravilno sklicanem zboru, sklepčnosti, volitvi ter razmerju glasov in deležev. Ta prepis mora biti glede istosti z iz¬ virnikom poverjen ter od predsednika občnega zbora in dveh zadružnikov pod natisnjeno ali napisano tvrdko zadruge podpisan. § 17. Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pra¬ vicami. katere mu določuje zakon od 9. aprila 1873 in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod firmo, katera naj bo pi¬ sana ali s pečatom natisnjena. § 18. Načelstvo sklepa v sejah o vseh za¬ druge se tičočih zadevah, pri katerih morajo biti da so sklepčni, razun načelnika ali njegovega namestnika, vsaj še trije udje načelstva navzoči. Sklepa se z večino glasov; pri enakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. Svoje sklepe razglašuje načelstvo po potrebi z oznanili nabitimi v svojih zadružnih prostorih. Vsi sklepi se morajo vpisovati v posebno za to določeno paginirano knjigo. Vsak pri seji navzoč ud načelstva mora zapisnik tudi vselej podpisati. § 19. Načelstvo skrbi za redno vodstvo za¬ družnega registra po § 19. zadružnega zakona 10 ter redno opravljanje zadružnih opravil, posebno' s tem, da se vodijo knjige po določbah trgovskega, zakona, da se v zadružnih prostorih vstreza vsem predpisom, ter da se varno hrani denar in druge vrednostne listine. § 20. Načelstvo presoja v sejah oglase za pristop k zadrugi, vložene prošnje za predujme in ponudbe za pridelke. § 21. Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži pre¬ gledovalcem v pregled in sicer najmanj 8 dni pred občnim zborom. Račun mora obsegati: a) poročilo po § 22. zakona od 9. aprila 1873; b) vse dohodke in stroške med letom; c) posebni račun zgube in dobička; d) bilanco o stanju zadružnega premoženja koncem leta. § 22. Potrdila o prejemkih in sploh vsa pisma v imenu zadruge morajo biti podpisana od dveh udov načelstva v smislu § 17 teh pravil. § 23. Ako je načelnik začasno zadržan, opravlja njegove posle njegov namestnik. V slu¬ čaju stalnega zadržka, izstopa ali smrti posa¬ meznega uda načelstva, morajo se udje načelstva dopolniti za čas do prihodnjega občnega zbora po sejnem sklepu načelstva in skrbeti, da se novi ud načelstva registruje. § 24. Načelstvo sploh, kakor sploh posamezni, ud istega se zamore odstaviti vsak čas vsled sklepa izvanrednega občnega zbora, ako je tak predlog bil na dnevnem redu. Nadzorstvo. § 25. Nadzorstvo obstoji iz 10 — 20 članov, ki morajo pregledati natanko letni račun in o 11 : njem poročati občnemu zboru; tudi njemu staviti nasvete. Oni nadzorujejo delovanje načelstva in in imajo vsak čas pravico se prepričati o stanju blagajne in zaloge vina ter drugega blaga ter imajo vse pravice po § 24. zadružnega zakona. Nadzorstvo se ne more odstaviti med letom in je izvoljeno za isto dobo kakor načelstvo. Občni zbor. § 26. Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer do konca meseca marca. Izvanredni občni zbor se skliče, ako se to zdi načelstvu potrebno, ali ako to zahteva četrti del zadružnikov, naznanjajoč predmete posve¬ tovanja. Vabilo se mora najmanj osem dni prej raz¬ glasiti v časopisu »Zadruga« ozir. v časopisih, katere določi v to načelstvo in se mora ob enem naznaniti dan, ura in kraj ter dnevni red občnega zbora. Predsednik občnega zbora je načelnik ali njegov namestnik. § 27. Predmeti sklepanja občnega zbora so: a) razdruženje in likvidacija zadruge; b) sprememba in razširjenje pravil; c) potrjenje letnega računa; d) razdelitev čistega dobička; 6) izvolitev načelstva in nadzorstva; f) odobritev od načelstva sestavljenega opra- vilnika; g) odobritev pogodb z nastavljenimi upravitelji; h) odstavljenje načelstva; i) pristop oz. odstop od zadružne zveze. Udje načelstva se ne morejo voliti za ra¬ čunske pregledovalce. § 28. Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru v vseh v § 26. navedenih točkah in ima toliko glasov, kolikor je vplačal deležev, vendar ne več, kakor 10 glasov. Izven Celja sta¬ nujoči bolni in ženskega spola zadružniki se morejo dati zastopati po drugih zadružnikih. Vendar eden zadružnik ne more biti pooblaščen za več kakor 10 glasov. § 29. Občni zbor je sklepčen, ako je za¬ stopan najmanj deseti del vplačanih deležev in je navzočih najmanj 10 zadružnikov. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen, sklicati se ima drug občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število prisotnih zadružnikov. Sklepa se z nadpolovično glasovno večino z dviganjem rok. Pri enakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. Če se gre za razdružitev zadruge ali za spremembo pravil, morate biti za¬ stopane najmanj 2 / 3 zadružnih deležev in morajo glasovati 3 / 4 navzočih za to, da se zadruga raz¬ draži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem občnem zboru niste zastopani 2 / 3 deležev, mora se v treh tednih sklicati drug občni zbor, pri katerem se potem veljavno sklepa s 3 / 4 glasov brez ozira na deleže. Volitve se pa vršijo po listkih. Sklepi se morajo vpisovati v vezano in pa- ginirano knjigo. Zapisnike občnih zborov podpisuje predsednik in dva v to določena zadružnika. § 30. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, da se o niih sklepa pri prihodnjem občnem zboru. X. Razsojanje prepirov. § 31. Prepire med zadružniki, med zadružniki in načelstvom razsoja končno občni zbor; ravno 13 tako razsoja občni zbor o različnih mnenjih po¬ sameznih določil teh pravil. Proti razsodbam občnega zbora ni priziva. XI. Razglašenje naznanil. § 32. Vsa naznanila z zadružnih zadevah se razglašajo s posebnimi naznanili nabitimi v za¬ družnih prostorih, ali pa po okrožnicah, katere lahko izda načelstvo. XII. Zadružna Zveza. § 33. V svrho revizije, denarne sporavnave in blagovnega prometa pristopi zadruga kot članica k Zadružni Zvezi v Celju, registrovani zadrugi z omejeno zavezo. Ravnatelj Zadružne Zveze v Celju, oziroma njen pooblaščenec ima pravico, udeleževati se s posvetovalnim glasom sej in občnih zborov zadruge. XIII. Prehodne določbe. § 34 Tačasni udje načelstva so: Načelnik: Benjamin Kunej, posestnik v Rajhenburgu; njegov namestnik: dr. Anton Božič, kazenski zagovornik in posestnik v Celju. Udje načelstva: Goričan Fran, posestnik v Višnjivasi pri Vojniku; Kline Jože, nadučitelj v pok. in posestnik na Vidmu; Malus Ivan, ekonom na Bizeljskem; Pečnik Josip, posestnik na Bizeljskem; Zdolšek Jožef p. d. Kristan, posestnik na Ponikvi. § 35. Tačasni udje nadzorstva so: Predsednik: dr Matija Schmirmaul, zdravnik in veleposestnik v Rajhenburgu: zapisnikar: Jamšek Fran, nadučitelj in posestnik v Rajhen¬ burgu; Brezovnik Anton, posestnik v Vojniku; Cvetko Anton, posestnik v Podčetrtku; Černelč 14 J ožet, posestnik v Št. Petru pod Sv. Gorami; Cernoga Ivan, posestnik na Zdolah; Ferlinc Franc, posestnik v Šmarju pri Jelšah; Janežič Jožef, veleposestnik na Bizeljskem, Jošt Mihael, vele¬ posestnik v Gotovi jah; Kokot Anton, nadučitelj in posestnik v Pišecah; Kovačič Jožef, velepo¬ sestnik v Glogovembrodu; Levak Andrej, vele¬ posestnik v Brežicah; Mastnak Anton, posestnik v Dramljah; Pečnik Jožef, nadučitelj v Kapelah; Praunseis Franc, veleposestnik v Št. Jurju ob luž. žel.; Sevnik Mihael, posestnik v Kapelah. 15 Ta pravila so vpisanavzadružni register c. kr. okrož¬ nega kot trgovskega sodišča v Celju vsled sklepa od 12. januarja 1909 Firm. 18/9—Gen. II. 100.