265
Carnotov pogreb.
Zbornici sta sklenili, da se Carnot pokoplje na državne stroške in sta v ta namen dovolili 100.000 frankov. Vedelo se je zatorej, da bode pogreb velikansk. Iz vseh krajev so prišli ljudje v Pariz. Splošno je mnenje, da tako slovesnega pogreba še ni videl Pariz, kakor je bil baš ta. Ob cestah, po katerih je imel iti sprevod, so bili oddali vsa okna v najem za radovedne gledalce. Neki hotel je dobil tako 28.000 frankov najemnine. Ob cesti so se postavili odri za gledalce. Nekateri teh odrov bili so jako primitivno narejeni. Kar nekaj desk delo se čez dve leseni podstavki in oder je bil narejen. Vendar je bil prostor na takem odru veljal 2 franka. Po nekaterih ulicah so bili postavili lestvice in vsak klin se je oddal v najem.
Zjutraj ob sedmih so že bile vse ulice polne. Po strehah je že bilo polno gledalcev, ravno tako po drevesih, po vrtih ob cestah.
Zjutraj so dohajali še nekateri venci. Došli so venci zlasti od evropskih vladarjev. Venci so bili dragoceni. Nekateri so veljali več tisoč frankov. Pariški vrtnarji so napravili veliko dobička, kajti imeli so preobilo naročil. Vojaki so  jeli kmalu  prihajati.    Ob 9. uri   so   naredili
prostor po ulicah, po katerih pojde sprevod. Zbrali so se generali, diplomatje in drugi dostojanstveniki. Odposlanstva so na široko okrog predsednikove palače zastopila vse prostore.
Ob 10. uri prišel je nov predsednik republike. Ob četrt na jednajsto uro dal je general Saussier znamenje, da se začne sprevod. Topovi so zagromeli, in sprevod se je začel premikati. Na čelu sprevoda jaha general Saussier, za njim republikanske garde na konjih, potem vojaki, učenci tehnične šole in vojaške šole v Saint Cyru, na to so na posebnih stojalih nesli vence vladarjev. Naj-naprej so nesli na levi veneti cesarja avstrijskega, na desni nemškega in kraljice angleške. Na sredi so nesli največji venec ruskega carja. Na to je prišel voz z mrličem okrašen z zastavami. Za vozom korakali so člani pokojnikove rodbine. Na to je korakal nov predsednik republike Kazimir Perier s trakom velikega mojstra častne legije. Sedaj slede generali, častniki, senatorji, poslanci, diplomati, vojaški atašeji, najvišji sodniki v rudečih ta-larjih, profesorji vseučilišča v zelenih, rumenih in vijo-letnih talarjih, akademiki v zelenih frakih. Najprej je šel sprevod v cerkev Notre Dame, kjer je bilo duhovsko opravilo. Nadškof Richard je imel primeren nagovor. Iz cerkve se je pomikal sprevod v Pantheon, kjer so položili k poslednjemu počitku ga poleg drugih velikih Francozov, mej drugim tudi poleg njegovega slavnega deda, katerega ostanki tudi tukaj prebivajo.
Prvi nagrobni govor je imel ministerski predsednik Dupuy, ki je proslavljal pokojnika kot ženija miru, ki bode počival poleg organizatorja zmag. Rekel je, da je Carnot želel vse Francoze zjediniti v republiko skupnosti in svobode, modrosti in napredka. Na to so govorili še predsednik senata, podpredsednik zbornice in pa general Andree in truplo se je položilo k večnemu počitku.
Vršil se je sprevod v lepem redu. Policija je bila storiM potrebne varnostne naredbe. Po provincijalnih mestih je prejšnje dni pozaprla veliko anarhistov, da niso mogli ta dan priti v Pariz in izvršiti kakega napada. V Parizu so pa že ob štirih zjutraj zaprli nad 200 anarhistov. Tako da so vsi znani anarhisti ta dan bili v ječi.
Naravno je pa, da se je pri veliki gnječi pripetilo več nesreč. Padel je neki človek z visocega zidnega okrajka, odkoder je gledal sprevrd. Pri Tuilerijski ograji sta dva moža na nekem stebru se opirala na neko vazo. Jeden teh je padel tako nesrečno na železno ograjo, da je obvisel na njej s predrtim trebuhom. Prinesli so ga umirajočega v bolnico. Vaza se je prekucnila s stebra in dve osebi hudo poškodovala. Jeden mož je umrl na soln-čarici, ko je hotel ravno oditi domu. Več Ijudij je zbolelo od vročine, mej njim dva admirala in jeden senator. Nekatere ljudi poškodovali so vojaški konji. Neka starka je zagledala na tleh neko pušico za sardine in zaklicala: „Bomba!" Nastal je vsled tega velik strah in je bilo več oseb lahko ali težko poškodovanih. V več krajih so se podrli za gledalce naprafljeni odri. Že v ponedeljek se je naznanilo blizu tisoč  slučajev poškodovanja ali obolenja.
Koliko je pa  še  manjših  poškodovanj, katerih  ni nikdo naznanjal.
266