X.
Grom, blisek in strela
Stavim, kar hočete, da se boste jako čudili, kar vam bodem denes razlagal. I kako bi se vendar ne čudili, vsaj gotovo nihče med vami nij še nikoli pre-mišljeval, od kod pride vendar stvašni groin, blisek in pa še cel<5 strela, katerih prikazni se vi tako zel6 bojite.
Vse to leliko najdemo, od kod ove prikazni pridejo in kako nastanejo. Bog je dal svetu grom in blisek, pa je dal tudi človeku um, da premišlja božji svet, da preiskuje vzroke prirodoih prikazni in prevdarja njihove nasledke. Ako člo-vek take reči premišlja, mova se res čuditi modvosti božjej ter mova tudi tako živfiti, kakor se razumnej stvari božjej pristuje. Nu trcba je, da gremo k delu; moramo začeti od daleč.
Na svetu najde se iiafai verst smole, katerej pravimo jantar (Bernstein). Ta smola se naredi iz dreves, katera so že v davuih casili strohnola ter so potein
- 190 -
v zemlji npkako okauienela, t. j. kamen postala. Ljudje potrebujejo jantar za sisek na ftijfinik cevkah (karnežu); posebao lepe jantare iinajo Turki na svojih lulah (fajfah), katevim pravijo — čibuk. Tak kamen, ali pray za prav srnolo, kopljpjo ljudje več od starodavnili časov na obalih severnega morja.
Nu, kaj pa je s tem jantarom? Le poslnSajte, takoj vam bndem povedal.
Že v starih casih, t. j. že pred Kristusoviin rojstvom, opazili so ljudje, da ima jantar neko postbuo in čudno moč. To rnoc tudi vi lehko opazite. Le vzemite košcek jantara, pa ga dobro nadergnite z volueno ali tudi se sukneno kerpo, prinicknite blizu k njemu odvezke' iz papivja, biv.gove steržene, lase, košče-kft slasne ali kaj druzega lelikega, pa boste takoj zapazili, da jantar fcak« reči k sebi privleče, t. j. te reči na enkvat skočijo k janfcaru, ter se ga pri-m o j o.
Čudno iu prečudno, ali vendav vesničuo! Mali  kamenček,  pač malovredaa stvarca in ima tako skrivno moč v sebi. Pa pravijo nekateri, da čudežev nij! —. Vsa narava, da, vsaka stvarea, pa tudi mi saini si%bi smo čudež!
Vprašali bosto: kako je vendar prišol govor na juntar, vsaj iinaino zvpdeti o gvomu, blisku iu streli? Le poeasi, kedt5r bi kaj tacega vprašati hotel. Več-krat so si v uaravi reči zeld podobne in sorodne, ukoravuose iiam na ok<5 prav različne dozdevajo. To si dobro zapomnite kot jako važno iu immiitno pravilo.   Prepričali se boste tak6j, da iinam prav.
Kavno tisto inoč, katero sfce zapazili ua jantaru, ako ga dergnete, vavno tisto moč — dobro zaponinite — tudi na drugih rečcb še lchlco vidite. Poskn-site ravuo to storiti se smolo, steklom ia pečatnim voskom. In ako hi bile te reči dosti velike, uo samo da bi močnejše k sebi privlacilo, isego bi tudi še n.>-kaj druzega videli iu njili. ,,ISii, kaj pa druzega še?" slišini nekatere mermljati. Videli bi v teiui svetle iskrice odletavati in slišali bi pri tem odletavunj i nokov oudou pra-<k, ako bi kaj topugn k takiin devg-uj en i lii i' e čt) m p r i m e< k n. i 1 i.
Pokličite si mačko, pajo v fcoiui po horiitn na/.aj proti repu gladite, pre-pričali se boste takoj, da bojo iz dhik iskrice odletavale. Ako ¦< tpini sladkor sekatft, ali pa dva kosa porcolana, drug ob drugega tolČRfce, boste tndi viileli iskre Ifteti.
To iskre, katera so blisku podtbne, nastalo so pa vselej vsled t(jga, ker smo dve reci eno ob drtigo dergaiii ali terli.
Pa tudi brez trenja se ta reč lchko zapnpade, to se vo. da na dcug nacin.
V teh reoeli mora tedaj biti n^ka.j skritega. JVlora biti v teh rečeh neka moč, katera še le tedaj, čo jo taremo, svoje uasledko pokažp. Ljudjo mislijo« da je ta skrita iu čudua moč, katem i:-kre šverk-i a!i inpče in druge rcči k sebi privlači, tokočiua (Fiiissigkeit) — so ve, lako uiajhna, da je 11?. vidiiuo - iu fcej tekočini pravijo Gerki elektrika.
Težka beseda, kaj ne? Ali si jo vendar raovato dobvo zapomaiti.
Gerkoin nij bila ta beseda prav nič fcežka; oui so rekli jantaru: elektron, a to skrivno nasevlečno nioč zapazili so najpvej na jantaru, pa so jej dejali elektrika, pa tudi rni jej pravimo elektrika, posebno v viSjili Solab. jo dijaki tako urno izgovaijajo in tako dobro poznajo, kakor da bi biia prava slovenska bespda.
(Daljo sledi.)                                        Lj. T