Stran 327.
Novice.
— Osebne vesti. Trgovsko umistrstvo je potrdilo umirovljenje I. tajnika kranjske trgovske in obrtniške zbornice, gosp. ces. svetnika Ivana Murni k a in imenovanje II. tajnika gosp. dr. Viktorja Mu mi k a pmm zborničnim tajnikom. — Ab8olvirani pravnik gosp. dr. L. Stare v Ljubljani  je   ime-
Stran 328.
novan konceptnim praktikantom pri pomorskem oblastvu v Trstu. — Absolvirani tehnik gosp. Karol Vavra je imenovan stavbnim adjunktom pri deželni vladi v Ljubljani.
—   Učiteljska imenovanja. Učitelj v Jesenicah gosp. Ivan Bajželj je imenovan učiteljem na c. kr. rudniški šoli v Idriji.  —  V pokoj je šel nadučitelj v Senožečah gosp. Leopold
A Dram.   —   Učitelj    v   Kočevju    gosp.   Ivan   Schescharek
je imenovan nadučiteljem istotam. Definitivna sta postala na svojih mestih gosp. Jos. Kosar v Sušici in gdč. Ljudmila Borštner v Vipavi. — Premeščen je učitelj gosp. Alojzij E r k e r iz Stare Loke v Dolenji Topli Keber.
—   Poroke. Finančni nadkomisar v Ljubljani gospod Pavel Jerovec se je poročil z gdč. Franjo Štrukljevo iz Ljubljane. — V Kobaridu se je poročil gosp. Fran An-derwald, knjigovodja in hišni posestnik v Ljubljani, z gdč. Minko Pignatarijevo iz črnič.
—   Slavnoznani slovenski skladatelj dr. Avgust Ipavic, je slavil včeraj svojo 701etnico. Na tem slavju bodo gotovo v duhu sodelovali vsi oni, ki ne prezirajo, koliko je ravno slovenska pesem pripomogla do probuje našega  naroda.
—   Stritarjeva rojstna hiša podrta. „Slovencu" poročajo, da so rojstno hišo genijalnega slovenskega pesnika in pisatelja, Josipa Stritarja podrli, ter da so tikom zraven začeli zidati novo hišo.
—    Električna železnica v Ljubljani se otvori koncem meseca avgusta.
—   Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate, figovo in sladno kavo v Ljubljani se je minoli teden otvorila. To narodno podjetje gosp. Ivana Jebačina, trgovca, tovarnarja in zalagatelja kavinih primesi v prid družbe sv. Cirila in Metoda je blagoslovil družbin prvomestnik, preč. gosp. monsignor Tomo Zupan. Vsak Slovenec more najiskre-neje pozdravljati to novo tovarno, ker je zadelala precejšnjo vrzel med na polju narodne obrtnosti in bo dajala zaslužek le domačinom, če pripomnimo, da se samo na Kranjskem vsako leto porabi 300 vagonov kavine primesi (cikorije), ki dohaja večinoma iz druzih dežel, kjer ostaja dobiček in kamor se plačuje delo izdelovanja, bo vsakteremu jasno, da gre mnogo našega denarja v žep tujemu podjetniku mimo domačih, dela pogrešajočih rok. Z domačim podjetjem pa se koristi tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Ta bi dobivala od zgoraj navedene letne množine po 30.000 gld ali 60,000 kron letne podpore samo s Kranjskega; približne dohodke pa bi dajale ostale slovenske dežele. Tu in v drugih predmetih, ki se iz-davajo v družbin prid, je skrit velik naroden zaklad. Slovensko rodoljubje 1 Sezaj po njem, polagaj ga na domovinski altar! In s takimi sredstvi razvilo bi se naše šolstvo ob jezikovnih mejah tako, kakor si je najrodoljubneje slovensko srce le želeti more. Ko še omenjamo, da je gosp. Ivan Jebačin povodom blagoslovljenja svoje tovarne daroval družbi sv. Cirila in Metoda 400 kron, izrekamo ob enem domoljubno prošnjo: Slovenke in Slovenci! Rabite, zahtevajte, priporočajte vselej in povsod le te izborne izdelke domače industrije v čast in ponos slovenskemu imenu, v korist slovenskega dela in v prospeh vseslovenske šolske družbe.
—   Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori četrti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Ma-rijanišča na Spodnjih Poljanah. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju  in  likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd.   Go-
jenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino Gojenka, katera bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 14 gld, ali za ves tečaj 168 gld. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj:   Dve nedeljski   obleki, tri obleke za
delo,   člva   para   ževljev,   nekaj   kolih in  harvanih   jopin ca  ponoŽi,
štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogovic, 10 — 12 žepnih robcev, sest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; ako ima katera več obleke, jo sme prinesti seboj.) Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo: 1.) dovršiti že 16. leto; le izjemoma v posebnega ozira vrednih slučajih, se mora dovoliti sprejem mlajših učenk; 2.) znati čitati, pisati in računati; 3.) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4 ) predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5.) zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu — Prošnje za sprejem, katerim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel.
—  Trgovsko učilišče v Ljubljani. Tukajšnje trgovsko učilišČe gosp. Artura Mahra, ki je končalo letos 66 tečaj, imelo je koncem šolskega leta 225 učencev in sicev gremi-jalna trgovska šola v treh oddelkih 112, privatna trgovska šola pa v dveh oddelkih 113 učencev. Po narodnosti bilo je 119 Slovencev, 37 Hrvatov in Srbov, 35 Lahov, 31 Nemcev ter po 1 čeh, Francoz in Grk. Oprostilnih izpitov se je udeležilo 17 učencev gremijalne šole, ki so vsi prebili izpit z dobrim uspehom. Prihodnje šolsko leto prične se z 1. oktobra. Sprejemajo se učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili tretji razred kake srednje šole ali pa meščansko šolo. Internim gojencem zglasiti se je do konca avgusta, eksternim pa od 16. do 20. septembra.
—   Nova planinska koča na Gahomski planini se je 15. t. m. otvorila. Le tako naprej!
—   Vožnja   pošta   med   Črnomljem   in   Metliko.
Vsled razpisa trgovinskega ministrstva upelje se s 16. avgustom t. 1. med Črnomljem in Metliko druga vsakdanja poštna zveza in se temu primerno premeni vozni red poštnih voženj Kočevje —Črnomelj in Stari trg pri Kočevju —Nemška Loka.
—   Desetkronski bankovci izidejo dne 2. septembra in pridejo takoj v promet, zato pa se vzamejo iz prometa sedanji petaki.
—   Dijaški list »Jug« je prenehal izhajati. Škoda ga pač ni!
—   Prva unijatska cerkev na Kranjskem. Dne 11. avgusta je unijatski župnik Hranilović blagoslovil temeljni kamen za unijatsko cerkev v Metliki.
—   Deželnozborske volitve na Kranjskem. Volilno gibanje se je jako mogočno razvilo. O volilnem oklicu kato-liško-narodne stranke govorimo na drugem mestu. Minolo nedeljo so bili razni shodi. V Ljubljani je imel shod dr. Šu-steršič, v Novem mestu je imel shod dr. Tavčar, v Erzelju Božič, v Št. Petru na Krasu pa je bil shod zaupnikov na-prednonarodne stranke, na katerem sta bila proglašena za kandidata gg. Arko iz Postojne in Ambrožič iz Sušice. V radovljiškem okraju bo katoliška stranka kandidirala gosp. Pogačnika iz Podnarta, narodna gosp. čopa iz Breznice. V kranjsko-škofjeloškem okraju se dela s katoliške strani proti dr. Brejcu in za dekana Koblarja.
Stran 329.
—   Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda „Slovenski Narod" konstatuje, da je imel „Slovenec" tajnikovo poročilo poprej v rokah, nego je bilo prečitano v Mariboru Da smo odkriti: to je osupnilo tudi nas Ne radi samoljublja ali novinarske ambinacije, ker se nam nobena stvar ne zdi tako smešna, nego tista tvrdka med našim novinstvom „Kdo prej & Comp"!!   Tisto  pehanje, kdo bo prvi
in kdo je bil prvi! Ali obžaljujemo to radi družbe, katere Življnnski interes zahteva, da ostane nad našimi nesrečnimi domačimi boj. Tudi tega ne mislimo, da omenjeno dejstvo pomenja kako namerjeno demonstracijo, za katero in proti kateri stranki Ali ker vidimo — ob silni občutljivosti in razdraženosti, ki je navstala med Slovenci — da more vsaka malenkost zanašati medsebojni prepir tudi v najpotrebnejSe institucije, glede katerih moramo želeti vsi že iz slovenskega patrijotizma, da ostanejo nevtralna tla, tla skupnega delovanja in skupnega žrtvovanja za korist in bodočnost naroda, zato obžalujemo, da se tainikovega poročila družbe sv. Cirila in Metoda ni izročilo ob enem tudi drugemu ljubljanskemu slovenskemu dnevniku čuvajmo vsaj družbo sv. Cirila in Metoda pred strupom, ki razjeda vse naše drugo politično in socijalno življenje, ker s tem čuvamo najpotrebneje in najizdatneje jamstvo za bodočnost  —  vzgojo naše mladine!    „Edinost".
—   Bohinjska železnica. Kopanje tunela, skozi katerega bo tekla železnica iz Bohinja na Goriško, se vrši s kranjske in z goriške strani, in sicer dosti hitro Na goriški strani, pri Podbrdu, je tunel že 2275 metrov globok, na kranjski strani pri Bistrici pa 340 metrov. Ves tunel bo 6180 m dolg
—   Voditelj socijalnih demokratov Kopač je bil te dni pred deželnim sodiščem obsojen na teden dni zapora radi žaljenja časti. Tožil ga je župnik Jurij Dernovšek iz Žabnice pri Radovljici.
—    O to spodnještajersko nemštvo! Nekje na Spodnje Štajerskem so imeli svoj    „Siidmarktest".   Dnevni red
—   kakor po navadi — Die Wacht am Bhein, Deutsches Lied in imenitne govorance, kakor da je mati Grermanija že potegnila svoj meč iz nožnice, in da kliče tudi velike Teutone iz slovenskega Štajerja na boj ... A ko je slavnostni govornik najlepše govoril in je plaval v višave na peroti svoje ekstaze, so povpraševali Germani pri mizah: „Ka-aj je zdaj povedal"? — No da, kaj je zdaj povedal? Kaj nas to briga? Ono povpraševanje pa kaže venderle, kako — pristno je tisto nemštvo na Spodnjem Štajerskem Eadi točnosti poročila povemo še, da so se slavni Sudmarckovci koneČno malce — stepli, in da je bilo v poznejših urah precej zmešnjave. Ni čuda, ko niso vedeli,  „ka — aj je zdaj povedal"?!
—   Nemška kultura. Iz Celja se poroča „Slov. Narodu", da je neki zbesneli hajlovec zahrbtno in z ostrim nožem napai Slovenca dr. K. in da je ta poslednji le s svojo hladnokrvnostjo preprečil smrtni sunek, zagrabivši napadalca za roko, v kateri je imel nož Le z veliko težavo se je posrečilo trem gospodom, da so izvili napadalcu nož, pri čemur pa so bili vsi trije ranjeni Eokovnjača so izročili pravici. — In vspričo takemu stanju stvari si upa „Deutsche Wacht" zasra-movati — napadenca, ki bil za las zgubil življenje in pisati, kakor da se je poživinjenemu hajlovcu zgodila najhujša krivica! In v očigled taki moralni propalosti človek ohranja mirno kri!
—   Proč od Rima — za plačilo. V. „Siidsteierische Presse" čitamo* da vsak katolik v Gradcu, ki je prestopil v luteranstvo, dobi 16. gld in jih je tam prestopilo že 1000. V Mariboru pa do 30 gld. — po vrednosti osebe. Denar daje „GrusUv-Adolf-Verein". Sakrabpltarsko nizko cenijo ti nemški junaki svoje osebe.   16 — 30 gld!   Toliko   stane pri aas ysak
—   osel! Vsekako pa so te dušice jako — idejalno nadah-hjene. In potem pravijo še, da delajo za evangeljsko vero. Apostoli menda niso tem načinom širili evangelija!
—   Hrvatski in slovenski   abiturijentje so iz Reke
napravili izlet na Čres, kjer so jih Lahoni   grdo   zasramovali in napadali
—   Potres so čutili dne 12 avgusta po 7. uri zvečer v Rajhenburgu, v Krškem in v okolici.
—   Denarno pismo ukradeno. V Ljubljani je delavec Danijel Sirotfea prel postno filijalo zaspal, držeč v roti denarno pismo, katero je hotel oddati na pošto. V spanju mu je neznan zlikovec pi3mo z denarjem vred ukradel.
—   Večja tatvina. Znana tatica Barbara Cankar iz Ljubljane je te dni ukradla gostilničarki Ani Moharjevi iz zaklenjene sobe 400 kron. Nekaj denarja so še dobili pri tatici.
—   Uboj. V Kisovcu pri Zagorju je premogar Fran Prosenc svojega tovariša Antona Majdiča v prepiru tako poškodoval, da je Majdič umrl
—   Utonil je pri kopanju v Eeki pri Vremskem Bri-tofu uradniški aspirant južne železnice v Divači gospod Vinko Brence.
—   Tat Anžič, ki je v Ljubljani sistematično kradel biciklje, je 11.'avgusta ušel iz magistratnega zapora. Posrečilo se mu je priti v Solnograd, kjer ga je policija v sredo ujela in poslala v Ljubljano.
—   Stavka brivskih pomočnikov. V Belgradu stavkajo vsi brivski pomočniki.  Vse brivnice so zaprte.
—   Zadnje besede. Pred kratkim je obiskal P. Abel nekega profesorja na kliniki v Bonnu. Profesor je bil ravno v operacijski dvorani, kjer je operiral bolnika, ki je imel raka na jeziku. Profesor vpraša bolnika, ima li še kako željo, da jo pove, ker to bo njegova zadnja beseda: po operaciji postane mutast. Na ta opomin se bolnik vzdigne in glasno za-kliče: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Vsi navzoči, tudi sivi pr-ofesorji zdravilstva, niso mogli zatreti solz.
—   Bernardinski psi in telefon. Zavetišče na bern-hardinskem prelazu je sedaj tako uredilo varnostne zadeve, da je postavilo na raznih krajih varnostne koče, ki so zvezane z glavnim zavetiščem s telefonom. Kadar tujec telefonično pokliče pomoč, poda se jeden mož s psom na dotični kraj. Pes ima okolo vratu košaro z okrepčili ter iz daljave 20 min. zavoha pomoči potrebnega človeka, na kar leti pes z okrepčili naprej.
—   Nove vrste dirke. Sedaj, ko imamo konjske dirke za stavo, dirke biciklov in automobilov, dirke na vodi pa so vže tako stalno v navadi, zmialili so si strastni kadilci tudi svoje in prirejajo v ta namen „kadilne dirke", pri katerih tekmujejo, kedo je zmožen več pokaditi. Vsi udeleženci dobijo od gospodarja enako velike pipe in enako množino duhana. Vsakteri gost ima slugo gospodarja, kateri mu zaporedoma tlači pipo in ob jednem nadzoruje duhan, tako da tekmovalca ne more goljufati. Ko je kadilec pokadil sebi odmerjeni del, odda pipo in pepel, katerega potem skrbno pretehtajo, da-li ni bilo kake prevare. Kdor je prvi gotov s kajenjem, je zmagal in dobi za to odločeno darilo. Navadno se vrši tekmovanje na prostem, pred kratkem pa so bili nekje na Nemškem radi slabega vremena primorani, iti v sobo, in ko se je dovolj zakadilo, so odprli okna in valil se je tak dim iz sobe, da je prihitela požarna bramba, meneč, da gori v hiši. — Tudi dame so skušale pred par leti narediti tak „klub" s cigaretami, toda policija je posegla vmes in prepovedala take vrste veselice.
—   Železniški stražniki na kavkaskih železnicah so posebno vestni ljudje. Da po noči ne zaspe vlaka, vležejo W na tir, da jih vzbudi tresenje zemlje, ko se bliža vlak. Včasih se pa stražniki tudi ne zbude o pravem času in vlak oddrdra preko njih trupel. Takih nesreč radi trdega spanja železniških paznikov se je zadnji Čas posebno mnogo zgodilo in železniška uprava je te dni izdala ukaz, da pazniki na železniški progi ne smejo spati.
Stran 330,
—   V vlaku zgorela. Blizu Berolina peljalo se je v železnici 18Ietno dekle zvečer nazaj v mesto. Sedela je pri oknu, kar prileti od dimnika lokomotive nekaj isker nji na obleko, katera se je takoj vnela in v hipu je bilo ubogo dekle v ognju. V strašnih bolečinah vsa goreča skoči iz vlaka in in obleži nezavestna ob progi. Popotniki, to videči, dali so znamenje, naj se vlak ustavi, na kar so ubogo dekle vso ožgano in od padca ranjeno dvignili in. odnesli v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla.
—   Ot>L„jiogi je odkosil svojemu edinemu sinčku kmetovalec Eck v Pensilvaniji s kosivnim strojem. Deček je prišel za njim na travnik in je kobacal po visoki travi, oče ga pa ni opazil. Noži so mu odrezali obe nogi pod členki. Čez dve uri je vsled izkrvavljenja umrl.
—   Bospor preplavala sta začetkom tega tedna žena nadporočnika Senberta pri nemškem poslaništvu v Carigradu, in gdč. Boodo. Preplavali sta dolžino 2250 metrov.
—   Slabo spanje. Zdravnik: „Vaše zdravje se boljša. Ali spite dobro"? — Bolnik: „Ne posebno. Po noči in zjutraj spim prav dobro, samo   popoldne   nekaj ur ne morem spati."
—   Resnično. Ptujec: „Prosim, kje je najbližja pot do policijskega urada"? — Domačin: „Čemu bi se trudili tja; razbijte par oken in policija bode takoj tukaj".
—   Kongres proti tuberkulozi se je vršil te dni v Londonu. Na kongres je prišel tudi profesor Koch, in razložil svoja najnovejša odkrifja o tubeikulozi.