-r oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds LETO XXIX. j! z obisk^ I ^ ruski okupacijski za. W V Nemčiji J i^BERLlN, 12. junija. (O.N. Ruska okupacijska zona ^Gmčiji je ameriški javnosti Vedno kraj poln skrivnosti, ^Katerega dobiva najrazličnej-cesto nasprotujoče si ve- CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 18, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 119 dr- 3.1 v Ml sem živel precedi časa v pred vojno, mi je bilo I^Soce dobiti precej podatkov svojih prejšnjih znance'^ in jateljev. Nemci, ki žive izven ' ® zone, pravijo, da je to p zla in strahot, toda ljudje, ^^6 v njej, se nimajo bati ni-'"r. se izboljšuje, nadzor-nad vojaki strožje jgl Kinogo prebivalcev vzhod-. (^Gla Berlina, kjer imajo • opravo v rokah, je prole- Ir^ev _ J ," — a vecmoma so rade ^ pripravljeni pričati, da se življenje izboljšuje z v dan, ter da je nadzor- f -fiad ruskimi vojaki čedalje v svoji zoni podpirajo Uu, J® naravno — komunistič-socialistično stranko, ki zedinili v takozvano Ko socialne edinosti. De-ima prvo besedo, dočim ^^^ednji sloji, katerim je Hit-^^Ijšal življenje, potisnje-^ ozadje. Nacisti malega kose v velikih množinah po-V vrstah komunistov in listov, da se izognejo kaz- j^Podarsko življenje se ure-po potrebah Rusije gospodarskem pogledu Ru-^ftiotrno podpirajo obnovo industrij, ki so Sovjetski j! potrebne in za katere je , surovine v Nemčiji sami, ^ njihovi okupacijski zo- ^Ako pa jim je bila industrij- Mihajlovič zavrača obtožbo, da je dal ukaz za umore Včeraj se je začelo zasliševanje njegovih pomočnikov; bivši katoliški duhovnik podal izjavo krivde BELGRAD, 17. junija—Pri nadaljevanju obravnave Draže Mihajloviča v nedeljo je četniški vodja zanikal, da je kdaj dal kako povelje za umor civilistov, moških, žensk ali otrok. Rekel je: "Dopustil nisem nikdar, odkar sem vojak, da bi se celo zajeti vojaki ubijali, in še manj pa civilisti." Nedeljsko zaslišanje se je sukalo večji del okrog tolmačenja črke "Z" v zaplenjenih čet-niških dokumentih. Ali je "Z" pomenil "zaklati" ali "zaplašiti"? Državni tožilec je trdil, da je črka "Z" predstavljala besedo "zaklati", dočim je Mihajlovič pričal, da je pomenila "zaplašiti". Četniški vodja je rekel: , "Nekatere ljudi sem hotel zaplašiti in v mnogih slučajih se mi je to tudi posrečilo. Vojni zločini, za katere se polaga odgovornost na rame Mihajloviča, so bili delo treh oddelkov četniške vojske, ki so bili znani pod imeni "Črna trojka", leteči kvadi" in "Z". Zaslišanje Mihajloviča je zaključeno Danes je vojaško sodišče, obstoječe iz 3. mož, zaključilo, iz- no je obtoženih 23, dejansko pa je navzočih samo 13. Prvi je bil na izpraševanju dr. Stevan Moljevic, predsednik Mihajlovičevega narodnega odbora, ki je podal izjavo nekriv-de. Moljevic je rekel, da so bili četniki "legalizirani" — to se pravi, priznani od osišča kot prijatelji ali neškodljivi — dolgo prej kot pa je on postal član gibanja in da v to ni nikdai' privolil. Ko je bil vprašan, zakaj je navzlic temu pristopil, je odvrnil: "Danes ne morem odgovoriti, ker sem bil 230 dni zaprt." Četniške propagandni šef j Volovič priznal krivdo Prvi za Mihajlovičem je bil klican na izpraševanje D juro Volovič, šef propagandnega urada in bivši avtor in novinar, ki je podal izjavo krivde. Volovič, ki je bil svoj čas katoliški duhovnik, kateremu je bil odvzet talar, je presenetil sodišče in poslušalce, ko je priznal praševanje Mihajloviča, ki je j krivdo in rekel: "Polovica mo-bil odveden iz sodne dvorane, | jega pisanja je bila proti cerk-nato pa se je začelo izpraševa- j vam, ki izkoriščajo ljudstvo in nje njegovih pomočnikov. Skup- ga vodijo v pogubo." r oprema potrebna v Rusiji, I j^^i^tske oblasti odvedle stro-drugo iz nemških tovaren. sistem je strog in ne produkciji nobenih do-tako da skušajo mnogi živeti od svojih zalog, j. ® oblasti nastopajo v takih s tem, da vpokličejo ''ike v delavske bataljone, ^ jim odvzamejo knjižice ' Pfeci erke. Vendar pa je najti Se 'Gj takih, katerim uspe, temu postopku izognejo. ^anj kruha ^aiti obeta h 'aU - ^ R. Scott, tajnik kansa- .^"^Sovske zbornice je dejal, pšenica letos obrodila nad ^^■"ičakovanje in da se skla- pšeničnem pasu hitro ije temu bo pomanj- l^ruha z dneva v dan več- farmerji ne bodo dali na trg, pač pa jo bodo J ^ skladiščih, ker kasneje Ujejo dobiti zanjo višjo Jungewealter, tajnik od J^ted Retail Bakers of pa je dejal, da bodo ma- Začeli zapirati svoje pe ftpj ®®mo v Philadelphiji bo 175 pekarij zaprlo vra-® he dobijo več moke. LNg. SLOVENKE ŠT. 2 fjj Večer, ob 7:30 uri, se iW ® d n a seja krožka št. J ^f^®®ivnih Slovenk v Sloven L ^^rodnem domu, soba št. .%si - . - % se vse članice, da se v številu udeleže, ter da Vrnejo listke za Jugo-**ki dan JUGOSLOVANI SO ZMAGALI V TENISU Paris, Francija — Dne 11. junija se je v Roland Garros stadij onu vršila igra tenisa. Slo se je za Davisovo kupo in prvenstvo med francoskimi in jugo-" slovanskimi igralci. Ob tej priliki so odnesli zmago jugoslovanski igralci in sicer Dragutin Mitič je porazil tekmeca Marcel Bernarda in Frank Punčec je porazil francoskega šampijona Yvon Petra. Zmagovalca bosta imela igro še z zmagovalci Švedske ali Belgije, kateri bodo imeli igro ta teden, da odločijo zmagovalca za evropsko tekmo. Clevelandčani za OPA Te dni se je vršilo poizkusno glasovanje v Clevelandu^ da se dožene javno mnenje glede OPA. Na vprašanje, da li naj se kontrola cen v splošnem odstrani, je glasovalo za odstranitev 12 odstotkov, za odstranitev razen kontrole najemnin da OPA ostane kot je sedaj, je glasovalo 64 in pol odstotkov, neodločenih pa je bilo 8 in pol odstotkov. Da so pod vtisom, da nastane inflacija, ako se OPA ukine, je glasovalo 80 odstotkov ljudi, da ne bi bilo inflacije, pa 13.5%. Nov grob ANTON VADNAL Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu obče poznani Anton Vadnal, stanujoč na 15815 Arcade Ave. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. REGINA STEEL V Emergency Clinic bolnišnici je preminila Regina Steel, rojena Tominič, stara 39 let, stanujoča n a 15612 Calcutta Ave. Tukaj zapušča soproga VVilliama, hčer Carol, mater Anno, sestro Mrs. Ann Farrell, ter več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb se vrši v četrtek ob 8:45 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Calvary pokopališče. NEVIHTA JE STRESLA ČUDAKA NA DROGU COSHOCTON, O., i?, junija— V tem mestu se je še^na praznik Kinčanja grobov naselil vrhu 176 čevljev visokega droga Marshall Jacobs, ki je rekel, da bo ostal tam do 4. julija brez pre-stanka. Prvotno je nameraval postaviti 300 čevljev visok žle-zen drog, kar se mu pa ni obneslo. Zadovoljiti seje moral s krajšim, kjer sedaj "stanuje." Spodaj na zemlji ima pomočnika Geprge Millerja, bi mu tele-fonično sporoča novice in skrbi za druge njegove potrebe. V nedeljo zvečer, ko je divjala nevihta, je strela petkrat zadela dotični železni drog in je čudaka na vrhu, ki je sicer zavarovan pred strelo, precej pretresla. Argentinska javnost in pogodba z Rusijo t BUENOS AIRES, 11. junija (O.N.A.) — Obnovitev diploma-tičnih odnošajev hied Argentino in Sovjetsko unijo je naletela na odobravanje skoro vse argentinske javnosti. Nezadovoljne glasove je čuti le iz krogov vojske in cerkve. Katoliški krogi so močno proti vsaki povezanosti Argentine s Sovjetsko unijo. Časopisje nagla ša, da Španija, Irska in Švica nimajo nobenih posebnih tež-koč radi tega, ker nimajo diplo-matičnih stikov z Moskvo. Vojaški krogi so očividno sprejeli vest kot nekaj neprijetnega, kar pa je bilo neizogibno. Toda preprosti človei^ iz naroda je zadovoljen, ker je prepričan, da bo posledica obnovitve stikov med Argentino in Sovjetsko unijo hitrejši razvoj argentinske industrije in večje blagostanje. OBČNI ZBOR Jutri, 19. junija ob osmi uri zvečer Se bo vršila seja dramskega zbora Ivan Cankar na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ker bo to letna seja, se bodo vršile volitve odbora za prihodnjo sezono. Prosi se članstvo, da se gotovo udeleži, ker se bo ukrepalo za bodoči napredek zbora. Mati bila sama sebi babica v avtomobilu Mrs. Raymond E. Gareau, stara 30 let, stanujoča na 19600 Five Points Rd., Brook Park Village, je v nedeljo zjutraj dala življenje sinu v avtomobilu na vožnji v bolnišnico in pri tem sama sebi igrala babico, kar je izvrstno izvršila. ' Mati je bila pred leti v dveh clevelandskih bolnišnicah zaposlena kot poklicna bolničarka v otroškem oddelku. V družini imajo že od preje šest otrok. Tornado zadel okolico Detroita; 20 oseb mrtvih, nad sto ranjenih Iščejo predsednika za šolo šestim zaupnikom Case visoke tehnične šole je bilo poverjeno, da najdejo novega predsednika ker sedanji predsednik William E. Wickenden stopi 31. avgusta 1947 v pokoj. Kratke vesti FARMERJEM PRIPOROČA, DA GOJIJO RIBE ^ WASHINGTON, 17. junija. — Dr. Edw. H. Graha, izvedenec za živalstvo je svetoval House Wild Life odboru, da farmerji, kateri so se naveličali jesti kokoši, lahko poskusijo z ribo-rejo. Na akru vode, ki odgovarja ribam, se lahko pridela letno 300 funtov ribjega mesa, kar je več kot karkoli drugega na takem prostoru. ' ž* VSE ZA REKLAMO—MOŠKI VALI NOJEVO JAJCE HOLLYWOOD, 17. junija— Jim Moran, star 38 let, samski in oglaševalni agent po poklicu, seje lotil izvaliti mladega noja, s tem da bo 25 dni sedel na jajcu in ga grel, dokler se noj ne izvali. "Danes je Očetovski dan in nihče se me ni spomnil, da bi mi kaj poslal. Postal sem sentimentalen in odločil sem se, da si dobim potomstvo, pa četudi je to noj," je dejal Moran, ki je nekoč v kopici sena našel šivanko. * RUSKE POSLOVNE UNIJE POZVANE V BERI^N NEW YORK, 12. junija — (O.N.A.) — Tukajšnja radio postaja NBC je zabeležila oddajo moskovslčega radia, ki je poročal, da je posebna ruska delegacija poslovnih unij odpotovala iz Sovjetske unije v rusko okupacijsko zono Nemčije. Ruska delegacija poslovnih unij ima namen, da v Nemčiji proučuje poslovanje nemških organizacij na tem polju in splošne razmere, ki so se razvile v okupirani Nemčiji. MENARODNA ŽENSKA ' KONFERENCA V AVSTRALIJI CANBERRA, Avstralija. — (O.N.A.) — Avstralski ženski odbor za carter je poslal predstavnicam ženskih organizacij Zed. držav Amerike, Rusije, Velike Britanije, Kine, Francije in Indije povabilo na konferenco, ki se ima začeti v Sidney-u prvi teden meseca avgusta. Avstralska vlada v Canberry je povabilo odobrila in podprla. Slična ženska konferenca je bila sklicana v Sidney-ju v novembru leta 1943 in je zaključila svoje seje s sprejetjem rezo-lucije, ki je očrtala naloge ženskih organizacij v povojni dobi. škoda na lastnini je ogromna; bolnišnice polne žrtev; vihar podiral hiše tudi v Kanadi DETROIT, 16. junija—Nocoj je južni Michigan in nekaj krajev v Kanadi zadel silen tornado, ki je povzročil smrt najmanj 20 oseb, medtem ko je bilo nad 100 ljudi poškodovanih. Od slednjih bodo mnogi podlegli poškodbam. . Jezerski ^delavci zahtevajo 40-urni teden Frank Jones, direktor CIO National Maritime unije je včeraj iizjavil, da bo zahteval 40-urni delovni teden za vse delavce na parnikih Velikih jezer. Seja je sklicana za v četrtek od lastnikov jezerskih ladij. Ako ne bo ugodeno unijskim zahtevam, bo direktor unije sporočil devetim družbam, da se bo delavstvo poslužilo stavke. NA POČITNICAH Na tri-mesečne počitnice se je podala v Aurora, Minn., poznana Mrs. Anna Jurgek. Želimo ji obilo zabave in razvedrila! Bolnišnica se poveča Vodstvo Farview Park bolnišnice je kupilo pet parcel zemlje s hišami na južni strani Lorain Ave. in Rocky River za $84,500, kjer se bo postavila nova bolnišnica z 200 posteljami. Sedaj se ta bolnišnica nahaja na 3305 Franklin Blvd. Otroci zanetili ogenj v šoli v Euclidu V prvem tednu šolskih počitnic so otroci vdrli v Roosevelt javno šolo v Euclidu in z ogljem zanetili ogenj in pobili sto šip v oknih. Škoda se ceni na $500. Šola se nahaja na E. 200 St. in Arbor Ave. Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji V NEDELJO dne 23. junija je JUGOSLOVANSKI DAN Proslava se vrsi na vrtu Slov. društ. doma, Recher Ave Sodelujejo Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedonci širša javnost je vabljena na obilno udeležbo! Škoda, katero je tornado po-* vzročil na lastnini, znaša več milijonov dolarjev. Silni pomladanski vihar je udaril najprej detroitsko predmestje River Rouge, ki leži šest milj od središča Detroita, od tam pa je krenil preko reke Detroit v Sandwich, predmestje Windsorja na kanadski strani. Ko je tornado divjal preko reke, ki* loči Michigan od Kanade, so se nad reko videli visoki vodni stebri, vendar pa obrežna straža ni prejela poročil, da bi bile potopljene ali poškodovane kake ladje. Windsordsko predmestje bilo najhuje udarjeno Naravni elementi so očividno najhuje udarili windsorsko predmestje Sandwich. Iz prvih poročil je razvidno, da je bilo tamkaj ubitih najmanj 15 oseb in nadaljna trupla bodo najbrže najdena pod razvalinami. Tornado je divjal preko Sand-wicha v širini 100 čevljev, in oblasti se boje, da je bilo nekaj družin popolnoma uničenih. Mnogim je sila viharja potrgala glave. V windsorskih mrtvašnicah ležijo trupla 13 žrtev in več kot 60 oseb pa se nahaja v raznih bolnišnicah. nado prinesel smrt in razdejanje. Na ameriški strani je v bolnišnicah 40 oseb Na ameriški strani se nahaja v bolnišnicah nad 40 oseb, in oblasti prerokujejo, da bo število žrtev močno poskočilo, kadar rešilni delavci prično z delom med razdejanimi hišami. Radijska postaja v Windsor-ju je danes pozno zvečer cenila, da je bilo v Sandwichu ubitih 25 do 30 oseb, in da škoda na lastnini v predmestju znaša več milijonov dolarjev. Casiravno je bilo središče naravne katastrofe samo nekaj milj od velikanske Fordove tovarne v River Rouge, pa je tovarna ušla z jako malo škodo. V Detroitu je tornado povzročil malo škode Medtem ko je vihar na kanadski strani divjal s tako silo, da je ponekod nosil tovorne vagone po zraku kot igrače, pa je bil Detroit, kjer živi milijon in pol ljudi, zelo malo prizadet, ako-1 ravno je tornado najprej udaril na ameriški strani. Vihar v Detroitu sploh ni Hil •j resen in edino škodo v mestu je I povzročil naliv. j Električno in telefonsko I omrežje na kanadski strani je j bilo težko udarjeno. Oblasti v Rešilna moštva na obeh stra- j več krajih so zaprle električni neh meje čakajo dneva, da zač- tok, da se odvrne nevarnost od no raziskovanje razvalin v 15 strani pretrganih električnih milj dolgem pasu, kjer je tor- žic. Karolyi priporoča, da Rusi ostanejo dolgo na Madžarskem kot zaščita proti reakciji Sodnik priporoča poseben zavod za pijance Mestni sodnik Andrew M. Ko-vachy je včeraj priporočal, da naj bi država iz profitov, ki jih dela s prodajo žganja, ustanovila poseben zavod ali kliniko za pijance. Dejal je, da pijanstvo posebno med veterani narašča. Nekateri so bili že štirikrat na sodniji radi pijančevanja, ki so navadno postavljeni pod na^orstvo probacijskega oddelka, kar pa malo pomaga. Edina možna kazen je, da se jih pošlje v prisilno delavnico med kriminalce, kar pa ni nobena rešitev problema. Morali bi imeti državne ali okrajne zavode, kamor bi se pošiljalo take ljudi za zdravljenje, je rekel sodnik. BUDIMPEŠTA, 16. junija. — Bivši madžarski premier," grof Michael Karolyi, ki se je po 27 letih življenja v izgnanstvu pred šestimi tedni vrnil domov, je danes izrazil željo, da bi ruske čete dolgo ostale na Madžarskem. Karolyi je rekel, da če bi se ruske okupacijske čete umaknile sedaj ali v bližnji bodočnosti, bi dežela zopet postala žrtev mogočnih reakcijonarnih elementov. Dejal je: "Sledil bi teror, pogromi proti Židom, in socialni napredek, ki je bil dosežen izza osvobojenja, bi bil pogažen in svoboda ljudstva bi bila resno omejena," je rekel mož, ki je stal na čelu madžarski republiki po prvi svetovni vojni, katero je že leta 1919 strmoglavil komunistični režim. Grof Karolyi je rekel, da bi bilo želeti, da bi se število ruskih okupacijskih čet zmanjšalo, da se s tem zmanjša ekonomsko breme madžarskega ljudstva. Nekdanji premier je rekel, da je odkril, da mnogo ljudi tukaj misli, da čim bi se umaknili Rusi iz dežele, bi Anglo-Amerikan-ci pritisnili Madžare k svojim prsom, nakar bi sledila ameriška posojila in vse bi bilo per-fektno. "Te vrste mišljenje sledi mišljenju nekdanjih sanj med re-akcijonarnimi elementi," je rekel Karplyi, "ki je poneslo Madžarsko v fašizem, ^vojno in uničenje." Bivši premier je rekel, da končna rešitev za narode v srednji Evropi leži v široki donavski federaciji, katera bi vključevala Madžarsko, Romunijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Jugoslavijo in Bolgarijo. Taka federacija bi odstranila gospodarske meje in razširila ekonomske meje vseh svojih članic. STRICA IŠČE Mr. Frank Gruden, 1236 E. 61 St., je prejel pismo od Kristine Mauser, rojena Suhadol-nik, iz Nožice št. 27, p. Radomlje pri Domžalah na Gorenjskem, ki prosi, da bi poizvedel za naslov strica in njegove družine Suhadolnik. Stric je brat njenega očeta Jožeta, ki je pred šestimi leti umrl v Braziliji. Obenem tudi prosi za naslov Franc Kralja, doma iz Drenov-grič pri Vrhniki, ki je njen bratranec. Če omenjeni čitajo to notico so prošeni, da se ji javijo na zgoraj omenjenem naslovu, ali pa sporočijo Mr, Grudnu. BTHAH 3 EWAKOPHAVWOST 18. junija, 190 99 [^ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING b PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One -Year—(Za celo leto)----- For Half Year—(Za pol leta)------- For 3 Months—(Za 3 mesece)----------- -$7.00 . 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)---- For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece)---- .__$8.00 _ 4.50 _ 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) —- For Half Year—(Za pol leta)-- _$9.00 _ 5,00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. 104 DUHOVNIK SVARI CERKEV ha j a v naše cerkve, toda poleg teh dolžnosti, ki so jim prešle v navado, puste ljudje nas duhovnike precej same v naši sijajni vzvišenosti. Kristus se ni poviševal nad mase. Ali imamo mi, duhovniki, danes več dostojanstva kot ga je imel Kristus? Vzrok, da je večina nas postala duhovnikov, je bila želja, da pomagamo siromakom. Pa poglejmo, kaj se je zgodilo! Mi smo izgubili stik z ljudstvom, ki vidi v nas verske raketirje. In kaj moremo storiti? Cerkveno organizacijo moramo "ronati" bolj kot biznes, kakor pa dobrodelno institucijo; gledati se mora, da se dela denar, ne pa da se ga razdaja. Vse, kar lahko storimo, je, da drsimo počasi dalje v upanju, da ne bo vsega tega prekmalu konec. Žal mi je mladih ljudi, ki se danes pripravljajo, da postanejo duhovniki, kajti njim se obeta "trubel." »^ccooocc^oo<>^ocooo<> PISMA IZ STAREGA KRAJA ooooooooooooooooooooooooooooooooooo* Skupina pisem od domačih (Nadaljevanje in konec.) Seveda, nekoliko denarja je odkapljalo tudi katoliškim siromakom, toda kolikor ga je bilo, je bil skrbno razdeljen, da se ne bi siromaki prevzeli. Mi smo dali milijone misijonom v inozemstvu, toda ti misijoni so nam plačevali visoke dividende. Misel na uboge mlade može, ki odhajajo kot misijonarji v poganske dežele (v resnici žive ti misijonarji bolje kot marsikateri njihovi bratje doma), je vedno orosila oči vernikov ter povzročila, da so posegli globoko v svoje žepe. Od tega denarja smo mi doma vedno vzeli velikodušne deleže, preden smo poslali milijone v Kitajsko in Afriko, pri čemer pa nismo videli džungel doma, onkraj železniške proge. Cerkev v Ameriki je imenitno uspevala v zlatih dneh pred letom 1929. Mi duhovniki smo bili popularni pri veli kem biznesu. In zakaj ne? Ali nismo bili najboljši odjemalci? In poleg tega smo bili dovolj močni, da so nas morali politiki vpraševati za mnenje in svet, in to zlasti v lokalnih političnih zadevah, kjer so bili katoliški glasovi dovolj močni, kot na primer v New Yorku, kjer je bila kar dinalova rezidenca dolgo znana med politiki pod imenom "Power House." Skratka: Mi, duhovniki, smo postajali iz dneva v dan bogatejši in močnejši, ne da bi se ubožna para izmodrila. Ko se je kmalu potem pojavil bančni in gospodarski krah, bi se bili morali izmodriti in prenehati z lovom za denarjem in močjo. Ce bi si bili takrat očistili srca, bi šli nazaj k religiji ter si potom nje ustvarili blagoslovljeno sredstvo življenja za ubožne, mesto komercializiranega ra-ketirstva življenja pomočjo ubogih. V takem slučaju bi bili lahko zgradili občestvo resničnih duhovnikov, mož, ki bi bili močni v čednosti dobrodelnosti, mož, ki bi našli v veselju in zadovoljstvu, da so resnični duhovniki, mnogo več sreče, kot je najdejo danes na igriščih golfa,' v svojih avtomobilih, v svojih počitniških ekskurzijah, v dolgih, praznih, lenih urah v svojih župni-ščihi Ampak mi smo okusili moč in bogastvo, in zdaj hrepenimo po tem. , ; Res je, imeli smo nekaj dobrodelnih kampanj, ki so jih vodili večinoma lajiki; imeli sijao že nekaj krušnih vrst, ki so jih tudi v prvi vrsti omogočili lajiki, in nekoliko denarja raznih duhovniških kolekcifj je odkapljalo tudi siron|^nim'. Hpda kot razred, pa nismo mi, duhovniki, še ničesar žrtvovali za siromake! Mi smo vedno enako dobro jedli ter živeli vedno enako polno življenje. Večinoma smo pustili siromake, da se sami pobrigajo za svojo dobrodelnost pri vladi, dočim smo mi delali načrte, kako bi si zopet pridobili svojo izgubljeno lastnino ter smo napeljevali vodo na svoj mlin s posebnimi apeli razprižnic, z bazarji, bingo igrami in z raznirhi kampanjami, ki so jih vodili profesionalni promoterji, s katerimi je bilo treba deliti dobiček. Duhovnike se je merilo po njihovih uspehih, s katerimi so pridobivali denar. Znano je tipično povelje nekega Mrs. Johana Erlach, Valters na vrh Straže. Jaz sem jim pa Ave., Millvale, Pa., je prejela'ušel proti Rebercam. Ranjen štiri pisma iz starega kraja, ene- sem bil v spodnji del života miga od nečaka Polda Novaka iz mo mehurja, pa sem se pozdra-Valične vasi pri Zagradcu, po-1 vil v gozdu^ v sedmih tednih, šta Fužina na Dolenjskem, ka-1 hvalabogu. teri je z bratom Francetom služil v partizanih in našel pod "Nas je zdaj malo. Angela je poročena v Strugah, Francelj je smreko mučeniško ubito svojo I pa še pri vojakih. Tako sem čisto sam doma. Jaz sem prišel domov 6. marca na nič. Dve leti nisem imel nobenega doma. Potem lahko veste kako je bilo vse oropano. Fantalini so mi pa okna razbili v obeh koncih, tako da še okenj ni. "Zdaj, ko je naša vojska zmagala, so pa izdajalske družine mater in dve sestri. Ostala tri pisma so od nečakinje, oziroma od sestre Poldeta, Veronike Mr-var iz Dešeče vasi, pošta Žužemberk na Dolenjskem. V teh pismih je razvidno na kako ostuden način so belogardisti in Nemci mučili naše ljudi v Žužemberku. , bežale z Nemci, ker so se nas "VahMWTMwimZa&md- tai; srn rnudm. da cu na Dolenjskem, j naš grunt imeli. Od Skrni- 8. februarja, 1946 j sin, Jože, je tudi bežal z dru- "Draga moja teta! žino. Zdaj se jim povraca vsem "Jaz, Polde, Vas najlepše po- j skupaj. 27 fantov manjka, ka-zdravljam vse, kar Vas je. Pre-iterih ne bo nikdar več, iz Valič-jel sem Vaše pismo, ki ste ga j ne v3fsi. V vsej vasi ni nobene-pisali PA. avgusta 1945. Bil sem! ga fanta ali mladega moža. ga zelo vesel, ko sem ga bral, j "Meni je- zdaj težko doma, ker ker vidim, da ste še živi. Ampak nimam ljudi in drugič, ker ni-mi ne smete zameriti, ker Vam! ^am kaj v roke vzeti. Pa tudi nisem takoj odpisal, ker ni bilo I denarja ni. Pa tudi če bi bil de mogoče, ker sem bil v vojski.' Vaše pismo sem prejel šele pred par dnevi. "Vi vprašate, kako smo vojsko preživeli. Je nemogoče točno popisati naše življenje, vendar bom poskusil opisati, kolikor mi bo pač mogoče. Od naše hiše so novice žalostne. Ko se je vojska začela, je takoj Jugoslavija kapitulirala. Potem nas je zasedel Italijan, šlo smo v gozdove, fantje in dekleta, v partizane, braniti svojo domovino. Kdor je bil zaveden, je šel v partizane. Z Vaffini vasi smo bili samo dve hiši, Sudato-va in naša, partizanski. Mi' smo jbili zavetniki- Amerikancev,' An-'gl^žgvj in Rusov. Drugi Valiča-nje so bili pa za okupatorja, za Italijane in za Nemce. Ker smo mi bili za Partizane, nas je vas dala v internacijo na otok Rab. Vsa vas je bila proti nam, ampak glavne so bile tri hiše: Šor-čeva, Frlinova in Tepčeva. No, saj se jim Ž3 povrača. "Nas so peljali na komando v Zagrac k Italijanom, vso družino, kolikor nas je bilo, samo ata ne, ker so malo prej umrli. Micka, starejši Francelj, brat in Anica, najmlajša. Ona je imela zaročenca. Je bila stara 22 nar, pri nas se se nič ne dobi, vsaj tistega'^ne, kar bi rad. Moram še drwgod hoditi spat, ker je doma vse razbito. Sreča je, da sem še samski. Sem 30 Jet star. Sreča je, da vas ni pogorela. Samo pri meni .je razbito. Drugod je dosti pogorelcev in cerkve so razbite. V Žužemberku je VEa cerkev razbita z granatami. Žužemberk je bil 22krat bombardiran. "V našem kraju je hudo, pa samo da vsaj več ne poka. Teta in stric, jaz Vama ne morem kaj je vse bilo. vsaj žival pusti-iraam,, ker sem joi I bil v Strugi skril. Drugače vsega popisati, Ko bi ham bili li. Er^o kravico moram na karte živeti. Končam to moje slabo pisanje in še enkrat Vas prav lepo vse skupaj pozdravim in želim boljšo bodočnost. "Polde Novak." To je pismo od nečakinje, Veronike Mrvar iz Dešeče vasi. Pismo je pretresljivo, samo pomislite, ponoči je na skrivaj no-! sila sama mrtvo mater in dve sestri v mrtvašnico na pokopališču in jih potem sama položila v krste. Koliko žalosti je bilo uri tem, se skoraj ne more pojmovati. Po domačem župni- stali mi Dolenjci in Partizani. Pišete, da naj fantje popišejo kako so se kaj v partizanih imeli. Fantje pravijo, da če bi hoteli popisati kar so prestali, da Vam ne popišejo tako kmalu. "France pravi, da v štirih letih ni eno uro pod streho spal in ne brez skrbi. Polde je bil pa ranjen od domačih izdajalcev, pa se je hvalabogu pozdravil, samo malo šepa. To so naredili Vali-čanje. Polde je prišel domov pogledati, pa so ga vaščani izdali. On je bežal po grabnih, pa so za njim leteli in ga streljali, pa so ga ranili. On jim je vseeno ušel medtem, ko so partizani iz Draščevasi nazaj napadli. Poldeta je medtem pa Jernik iz Re-berc skril, da ga niso ta beli dobili. "Tako je bilo hudo, da moji bratje niso smeli priti domov pogledati. France je pa samo ponoči prišel do mene vprašati, kako je doma. Vprašate, če so bili mama in sestre kaj na mrtvaškem odru. Draga teta, s solzami Vam pišem to, tako mi je hudo kaj takega napisati. Nič niso bile na mrtvaškem odru, ampak jaz sem znesla vse tri v mrtvašnico ponoči na skrivaj. Matišetovega Dolfa sem prosila, da jim je krste naredil. Potem sem jih pa še noter djala. Potem sem vališke može prosila, da naj mi pomagajo jih spraviti na blagoslovljeno pokopališče, pa je rekel Blaž, da partizanski ljudje niso vredni, da bi jih na zagnano pokopali. Rekel je, da naj se kar pazim, da ne bodo še mene ubili. Tako mi je bilo hudo, da nisem niti zinila pred nobenim vališanom. "In zagraški gospod jih niso hoteli prio k sv. Martinu pokopati. Sem šla pa v Šmihel k našemu gospodu. Oni so se izjo-kali pa so jih šli pokopati. Imeli so tri maše, takrat, preden so jih zakopali. To se razloči župnik od župnika. Stroške sem vso jaz trpela. "Eno noč so ravno tam v Nežnih stevencah ležale, ker niso nobenega pustili do njih. Jas sem sporočila mojemu možu in bratom v gozd, partizanom, kaj se je pri nas naredilo, pa so prišli iz< gozda blizu k velikim njivam za grmado, pa so gledali, ko smo pokopavali. Ko smo šli iz pokopališča, so pa vsak enkrat s puško ustrelili. Vedela sem, da tudi brata vidita pogreb. Bratje in mož pravijo, da jfi dostikrat minil teden dni, ko je medtem samo dvakrat jedel. Dostikrat je bilo kuhano, pa so morali pustiti pa bežati. Obleka so ni drugje posušila kot na životu. Lakote in mraza so pa toliko užili, niso verjeli, da človek toliko prenese. Kje je pa še bombardiranje. Jaz z mojo družino smo še vsi ležali zjutraj, pa smo bili bombardirani že ob 5:30 zjutraj in smo ostali v pepelu. Niti za enkrat skuhati nam ni ostalo in niti ne za enkrat obleči. kega blaga notri za srajce, da bosta imela vsak eno za preobleči. Pravite, da ste v listih či-tah, da so Višnje čisto pogorele. To je res! Pa saj niso samo Višnje pogorele, vsaj je skoraj cela Hinjska fara, samo ena vas je ostala. Koliko pa še drugod. Višnje so čisto pogorele, potem Visejec, Lopata, Zvirče, Struge, Ratejc, Dol, Lipje, Žužemberk, naša vas. Reber, Cvible, Zalisqc, Šmihel, Drašča vas, Plešivica, te vasi so čisto pogorele, da so ljudje pod šotori. Druge vasi so pa na pol pogorele. Da pa nebi čisto nič pogorela, je pa ni niti ene vasi. "Čisto vsaka vas je bila bombardirana, je ni niti ene, da bi ne bila. Koliko je pa v vaseh Partizanov zgorelo in živine. Na laki. "Vere pa ne zatirajo Partizfl^ ni. Oni se niso borili, da bi vero pokončali, ampak s(f se borih za domovino in za svobodo^ "Pišete mi, če imamo kaj živeža, pa če smo kaj posejali. Tu- 18 Pl kaj smo lačni, ker nismo mogli obdelati, ko je bila vojska. Letos smo pa posejali, pa ni se zrastlo. Zdaj se samo s tistim živimo, kar na karte dobiwO' To je pa bolj malo za nas, ker nas je dosti. 'Vprašate, če so mama imeli kaj žita pa živine ob času ko so jih ubili. Mama so imeli takra vsega dosti, žit? in živine. Iffl® so vole, dve kravi in dva pra®' ča, pa so takrat Nemci in vas izdajalci vse pobrali pa da so požrli, ko so stali ng. Rebru pa v Hinjah je največ Partizanov zgorelo, ker se niso mogli rešiti. Koliko je bilo pa še drugega gorja, ker Vam ne morem popisati. "Jedli smo neslano skozi ves čas, kar so bili Nemci tukaj. Civilisti in Partizani nismo mogli nikjer nobene soli dobiti. Izdajalci so jo imeli pa samo za svoje ljudi. V Ljubljani je veljala sol za nas 300 lir kilogram, toda v Ljubljano nas niso pustili, tako da smo morali neslano jesti. Zdaj jo pa že zadosti dobimo. Samo sladkorja je bolj malo, kjer ni mleka in pa kjer so ljudje bolehni. Sladkorja dobimo eno kilo na osem oseb na mesec. Kakšen mesec pa celo nič. . "Tukaj je hudo, ker je vse uničeno. Pridelal pa ni nobeden nič.. Zraven je bila pa še suša. Jaz sem stara 28 let, pa sem čisto uničena, ker so me izdajalci zaprli in pretepli, tako da ni za popisati, zdaj se pa v spanju tako strašim, da začnem kar divjati pa po hiši noreti od sa-megg straha, sem živčno bola-na. Pa dosti ljudi je tukaj takih, da so tako bolni. V začetku je bilo bolj hudo, sedaj sem že boljša, se žs bolj poredkoma strašim. "Posejali smo pa tudi njive Valicni vasi, tako da za napr^J bomo že imeli, ampak letos s# lačni, pa se s tem tolažimo, ^ je vsaj mir. Brata in mož vijo, .da je tudi to nekaj vre no, da vsaj v miru použije®" hrano, čeprav je malo. Med vo] sko smo samo dvakrat vteO^ gorko jedli, pa še tisto v stra hu in v boju. "V malnih bi lahko kupili 21^ veža, pa nimamo denarja. Fa Mr 137 I 1) pi Kleit! pri A Sard: ia,i ob gi Nj "E "S Pism prav stote Potr, "blec pili, kpa 5trol Pali, % t 16 0( %p( ke tad ije " n lužitii je bi tudi kam šli kaj zas pa ne morejo iti, ker morata ^ ^ ma zemljo obdelovati, če ta, da jo bosta za naprej Preveč zdravi tudi nismo prehlada, pa od straha. Zato smo trdni. "Pravite, da ste dali nuarja paket na pošto. (ia,J niaaTY\ ko- čaka-bo- Upam pa da bodo prišli vsi; likor ste jih odposlali, ker . nobeden ne izgubi. Saj jih drugi dobivajo, pa dobijo ^ vse točno, samo počasi ho , Za nas je težko, ko jih mo tako težko, ker smo vsi^^_ si in nag!. Pa sedaj je vsaj lo zima ponehala. "Draga teta. Vas če ne morete kupiti, pojdit® lo okrog Vaših znancev i^^ jateljev, pa jih malo pop'"" jPUst i "I lein Ure] ih ill j S( "tel % ht % . tU' "Teta, če imate kakšen klo- Bo vse dobro, kar bo, ker se Škofa svojim župnikom: "Ako ne morete narediti denarja, bom ipodal na vaše meda ck-i4&%,a, ki bo to znaL" ICna skrajno nečasknh rnekxiiiabiranja denarja je nova devet.| dnevnica češčenja kakega popularnega svetnika, kot na pn-: „ o„i triJe so bili na Rabu poLm župnik iz al: mer Male cvetke, ki se je nenadoma pojavila m katere re-1 mesecev. Midva pa doma, pa ni-|heia in pokopal žrtve po katoliških obredih. Iz pisem je jasno razvidno, da je družina globoko verna. "Dešeča vas pri Žužemberku, 9. feb. 1946 "Draga teta! "V začetku mojega pisanja bok ga pošljite, bo tako pi*av prišel, da ga bo imel za v cerkev. Tukaj ga ni nikjer za dobiti. Samo bolj majhen naj bo. Nima nobeden preveč debele glave. Izdajalska družina, ki nam je prizadejala toliko gorja pa ni doma. So takrat ob koncu vojne ušli, so nekje na Koroškem, ker so se bali, ko so tako grdo z našo hišo naredili. So vsi bežali, ker vedo kaj jih čaka. Jaz in moji bratje jim nikdar ne odpustimo. Prejmite prisrčne pozdrave od nas vseh. "Veronika Mrvar". * Vera ni prepovedana, kot se trdi tukaj To je drugo pismo od nečakinje. V njem Veronika Mrvar odločno pobija trditev, da je bila tam vera prepovedana ah ovi rana, ker Partizani se niso nik dar borili proti veri, pač pa pro "Žužemberk je tako zbit, da I ti okupatorjem in za svobodo, ni niti ene hiše cele in je jama. Iz pisma je razvidno, da je dru- kJ® vprašate intefD» idili 2 po- Njegova Iffu pri Ljub)]., pri jami od bomb. Meseca junija je padlo v eni borbi 103 partizana v Ilovcih, ker so jih ta beli pobili. Dosti je bilo gorja. "Vprašate kako so Poljane. Pogorele ravno niso nobeden, ampak vse so jim pokradli. Ubit tudi ni obpden. Pravite, da ne pustiti hiše razkopati. Saj ne morejo fantje domov, ker je že vse razkopano, okna, vrata, ps-či, in pohištvo, to so vse razbi- meni. Saj ni daleč. Delati pa domov hodijo. Ko bodo enkrat likvija obstoja v koščici, ki je bila baje delec kosti te svet- sva smela doma spati, pač pa nice. Verniki so se v masah vlivali k temu češčenju, upa- "3- njivi. Tako js bilo 13 mese- joč, da se bo zgodil čudež, ko bodo molili k tisti koščici. . . okupacijo Ita,lijanOT^ ° Ko so se ^asi vrnili iz Raba, Kmalu po letu 1929 so pričeli siromaki slutiti, da smo nemška okupacija prišla. mi postali businessmeni, mesto da bi bili duhovniki, da Francelj in jaz sva morala iti v smo postali možje, ki so zainteresirani v tem, da dobe de- j partizane v vojsko. Doma so bi- nai, ne pa da ga dajo iz rok. Zato so prenehali zvoniti pri, le pa tri žrtve, ker so jih izdali. naših hišnih vratih. Tako smo mi duhovniki kot razred iz-i j'h je pa brneča hiša. Ma-jVas vse skupaj prav lepo po- . ! me nimam več. Mamo, Micko in,zdravim. Sporočam, da sem pre- gubiJi zaupanje mas. j Anico so ustrelili. I jela Vaše pismo. Od veselja smo Siromaki, ki niso katoliške vere, nas sploh prezirajo, l ^a prestati, ker j se vsi jokali, ker imamo v Vas kc>r nismo še nikoli ničesar storili zanje kljub našemu ne-'sem jih jaz nss'l pod Nežno še enega človeka na tem svetu, prestanemu pridiganju, da je Bog oče vseh ljudi in da smreko v Stevnicah. Vse tri so' kateri se nas spomni. Paketov, bi. Tukaj je tako hudo, da tudi smr) si vsi ljudje bratje. Siromaki katoliške vere gubill zaupanje v nas, ker nas vidijo posedati v naših žina še tudi sedaj prav tako ver na, kot je bila kdaj prej. Kmetje v okolici pa let^s trpijo po-manjkaiije, ker lani ni bilo časa posejati in pridelati živeža. "Dešeča vas, Žužemberk, 1. marca 1946. "Draga teta! "Prejmite najprvo prav lepe pozdrave od nas vseh skupaj. Sporočam Vam, da sem dobila Vaše pismo, za katero se prav li domači izdajalci in živino so lepo zahvalim. Dobila sem dva vso pobrali, takd da ni nič, da j pisma hkrati, onega z dne 29. ne morejo drugje biti kakor pri kaj nič ne dobi. Tukaj so tako veseli, kateri kaj "O Amerike, da eden k drug letijo pokazati. "Draga teta, je Janez. Bil je tudi v ciji. So Nemci tako njim, da je po štirih hodil; tem je pa od tam prišel, 3^^^, pa nekje pri Trstu v nih. Pozneje sem pa zvedel®; je ubit na Gorenjskem, prišel povedati njegov sta sin, da je v borbi padel. je tri otroke. se nahaja na Igu pri _ "Prosim Vas, pišite krat. Sem tako vesela, gg od Vas pismo dobim. Z nJ malo potolažim. Se mi \$ ko zdi, kot bi mama pi®^ ^,jl onega sveta. Vprašate ce J še kdo drugi pri Partizan^ moji bratje iz Valične vasi-ta, priv nobeden drugi ^e, kor jnoji bratje. Drugi ^ pa vsi pri tabelih izdajal''^ naše vasi pa je bil moj je tizan, pa še eden sosedov. gg moje tretje pismo. Sporoci jih boste dobili. Zbogom' "Veronika v r V Grozno mučenje žrtev Žužemberku •1C M'" v tem pismu VeroniK*^ var pove, da so v eni noci žemberku ubili 39 ljudi, o 11 deklet, katere so na "I 0( (ile »t 's 'et r'oi N % 5t0] '»61 h ''lOl \ ten način mučili, da so umrle. Grozno go tudi j Albina na placu v Pomanjkanje obleke je s® yjv vehko v tf-m okraju in lo več oblege, bi bilo tu ill decembra in drugega z dne 14. j trgovca Pirca in gostil"^^^: januarja. 'Pa me vprašate, če je res hišo popravili, bosta pa domov j tukaj vera prepovedana in če šla. J 3 hudo. Tukaj se ne dobi! ne smemo v cerkev, da take Ro- nobene šipe in nobene stvari, ker je povsod vse porušeno. Sedaj bi se rada malo opravila in obu-la, pa se tudi nikjer nič ne do- vorice krožijo tam pri vas. Te-jijudi v cerkvi, ta, to je taka laž, da ne ne more | liti večja. Gremo prav tako vi cerkev kot preje. Samo če bi bi-j li pi še kaj časa Nemci tukaj. 'Dešeča vas. ; 5. marca 19:^^' "Draga teta! 'V začetku, mojega nih župniščih, kjer jemo in pijemo, kar je najboljšega, kot o vseh Svetih le-,Vas pakete prejela. i te mi frčke sukanca. Paketov. kaj Ncmci cerkve za bunkerje ^a danes, ravno na P^stn^ resnični gentlemani, ne meneč se za trpljenje drugih. j 1948. čez leto dni, o vseh I "Nam ni bilo mogoče verjeti, j pa komaj čakamo, ker smo vsi Seveda, zdi se, da gre versko življenje med verniki Svetih leta 1944 so pa tudi me-, da Vi, ko ste v Ameriki, čutite nagi in bosi. •edro pri-'",- "je". P»M"M s« in -pp+c. VoliVo pro. i Brpta če j p >ai ta- in InVi kakor običajno svojo pot naprej. Ljudstvo Pa za magacine (skladišča), gem jih zelo veseli*. Partizani so se pa po gozdu mu- ] gg nd veselja da (Dalje na 3. 18. Junija, 1946 enakopravnost stran 3 PISMA IZ STAREGA KRAJA Novice iz metliške okolice Mrs. Agnes Zagorc, 902 E. St., je pred kratkim preje-® pismo od nečakinje Marije Semenčic št. 10, pošta Suhor Pn Metliki, kateri je neki belo-Mist iz Stopičke fare ubil si-"^1 kateri je sam pozneje prišel svoje življenje. ^Jcno pismo se glasi: "Sela, Suhor pri Metliki, 18. marca 1946 J^raga teta Nežka! . Sporočam, da sem prejela fettio in pakete, za kar se Ti lepo zahvalim. Bog vam ' tero povrni. Bila sem tako ker nismo imeli kaj eci. štiri leta si nismo nič ku-'• Kar smo imeli, smo si za-nam je pa segnilo in Rohnelo. Kar pa nismo zako-'i So nam pa Italijani, Nemci belogardisti pokradli. Vsak . °'^nesel. Belogardisti so nam p Postelje odejo in rjuhe vlekli. , so šli v omaro in vse po-moško in žensko spod-perilo, ure in prstane. Ce denar, so ga tudi ukra-. • Vino so po zidancah pili in 'p2' popili' so pa ui odprto pipo, da je vse po ,^Gah steklo. Italijani so šli pa še v kur-jajca pobirati in kokoši in j, J® so pokradli iz svinjakov. ^'Sci ravno tako. Nekega dne 5 puranov in 7 kokoši po-j^^jali. Prvo so jih lovili, pa 'iiso mogli ujeti, potem so Pa kar postreljali. Razgrni-f^^taho in so jih noter - ^ii" Jaz sem roke gor vzdig- sem jim prosila, naj mi |i^ r kaj pustijo, pa mi je jij ° v prsa pritisnil in rekel, bom tiho, da bo tudi me-i^Mrelii. Pri tem sem se tre-Šiba na vodi, od stra-me bo res ustrelil, k ^ to bi se vse pozabilo, sa-L mi ne bi bili mojega pre-zlatega sina ubili. Tega bom nikdar pozabila, d6-bodo v grob položili. I a, to je moja velika rana Hujše bolezni ni na sve-kateri, kot katera vidi otroka grob odprt. To if jako strašnega. To mi i^^Jnujša rana na srcu, ker Zvedela, kdo mi je mojega V.^bii- Ubil mi ga je eden iz » '®ke fare, blizu Novega me- belogardist. več tudi tistega na ker kdor drugim jamo vanjo pade. Tistega j 'Ofil nj.. ^ sem vedno klela. Pri sv. v setn molila, da ga mora I ^^eti in res me je Bog usli-je šel kmalu za mojim 'V" ijj me, kako je bilo v ^ I. ^ojskinem času. Nekaj že opisala, nekaj bom Tam za našim podom, v Nemčijo bombardirati, jih je šlo neštevilno. Enkrat se je eden pokvaril, ni mogel vseh bomb peljati in je izpustil jih devet v Škrbec; je tako bobnelo, da so se vsa Sela tresla in vse šipe naokoli popadale iz okenj. Dru-ke škode vendar ni bilo. Vas Vloška je bila bombardirana od Nemcev in od belogardistov. Je priletelo okrog 10 aeroplanov nad Drage. To je tako rušilo, da smo se vsi tresli, kaj še bo. Bali smo se, da bodo prišli našo vas bombardirati. Tedaj so bili naša mama na smrt bolni, so bili ravno gospod župnik pri njih. Gospod so se vsi tresli. Nismo vedeli, kaj naj naredimo z mamo. Za ven niso bili, da bi jih bili v bunker nesli, za pustiti jih ni bilo. Pa smo se v božjo voljo udali, kar bo, pa bo. Vendar so Sela ostala pokonci, da niso požga-ne in ne porušene. Naša vas je. bila vsa za Partizane. Bili smo vsi složni, med nami ni bilo nobenega izdajalstva. Zato nam ni nič porušenega in nič požgane-ga. "Ko je bila nemško ofenziva, so se držali Nemci enih pet dni v naši vasi. Takrat so nam vse požrli. V naši zadnji hiši so bili pet dni, so bili sami oficirji in nadoficirji. So iAeli komando noter. Zapovedali so mi, da jim moram kokoši peči' in sem morala, drugače bi me bili pa ubili. Na naši stali v senu je bil tedaj en Partizan skrit, ni mogel uteči, ker je bila vsa vas obkoljena okrog. Okrog poda je bilo Nemcev kot šibic v škatlji, na štali pa Partizan. Jaz sem se vsa tresla, da ga bodo našli, ker ako bi ga bili našli bi ga bili takoj ubili, naše poslopje vse požgali in nas vse pobili. "Naš Janez je hodil na štalo po krnio in jaz sem mu dala eno steklenico mleka v žep in eno steklenico vina vsaki dan in mu je tako nosil na štalo, ki je bil v krmi skrit. Ce bi bili to Nemci zavohali, bi nas bili vse potolkli. Ce bi mu pa ne bi bili jesti nosili, bi bil pa revež od lakote umrl. Saj je še tako malo živ ostal od strahu, on in mi. "Ko so Nemci odšli, je prišel dol in se nam ni mogel od veselja zahvaliti. Rekel je, da tega ne bo nikdar pozabil, ker smo ga gotove smrti rešili. Vidiš, Nežka, kako smo živeli. Ni čuda, da smo tako živčno bolni. "Zdaj končam, pa še drugič kaj več in se ti lepo zahvalim za vse, kar si mi poslala. "Marija Klemenčič". Used Fat Makes Soap kjer se gre od naših; S , ^tavšče, tam so moji si-i DUnkar skopali. Kadar je >i ^ Prišlo, smo vsi bežali no- j smo se vsi zrinili i'*(j tekmovali, kdo bo po-t^l^otri. Kadar so leteli nad (ilj ^Groplani, smo vedno mi-'^odo Sela bombardirali. ^Itg s topi streljali iz Me-granate padale in žviž- One pound of salvaged fat makes '(6 bai's of laundry soap. Turn used tats In for 4c per pound. Uncle Sam Says k cez je bo vas, pa smo vsi, vsa žala v naš bunker. Ce ;f granata padla v naš bun-i;. ' bila vsa vas mrtva. Pa Vendar Bog obvaroval. ^ Je sovražnik iz Novega granate metal, so ' pada-vučarske drage, saj je, kjer si krave pasla. • otroci pasli živino, oko-V 80 pa granate padale. '■1 prišli samo. še malo Hii strahu. Moj mali Stanko tako živčno bolan, da so + '^^1 . roke tresle, da ni ''y jesti. Sedaj je že boljši, 'k h ®Petovo gostilno je gra-je vso hišo razruka- j ^1^ ' Marički pred hišo je I ^ .kjer je veliko jamo na-^ Vso hišo pretreslo. Ka-S' i pnplf>SU' npTTiplTr*! 2^. There is something about Niagara Falls which symbolizes a strong, I happy future. I If we had been here a year ago, ; air our thoughts would have been ' about backing our fighting men. I Americans bought as many war ' Jovankovo na Jugorje bonds as possible to help witi the ' war. Today, your Government is , .4 . . »I still selling United States Savings % ' kjer je veliko jamo na- Bonds. To you and every June bride ' ^ '■ and bridegroom I say with all my heart: Now Back Your Future. V. cn^my bepartmtmt BUDHIN DEMANT GUSTAV LE ROUGE (Nadaljevanje ) Vtis, ki ga je ta pogled napravil na Lionela Bradyja, je bil zelo čuden. Zdelo se mu je, da ga tlači teža preteklih stoletij in izginulih civilizacij. Slabost človeške duše, ali bolje rečeno, njena nezmožnost razumevati take stvari, ali si celo napraviti najnejasnejši pojem o teh iz-ginuHh narodih, ga je navdajala z globoko žalostjo. Lionel se je nasiloma iztrgal težkim mislim, ki so se mu porajale. — Drugi naj sanjarijo na tak nepotreben način, si je dejal nenadoma, jaz pa sem mož energije in volje, mož praktičnega stoletja. Jaz moram živeti svoje življenje, kakor so drugi rodovi živeli svoje pred menoj. Nato se je obrnil k Mr. Swa-nnu, rekoč: — Prišel sem torej na cilj svojega potovanja in res ne vem, kako bi vam dokazal svojo hvaležnost. — Kar sem storil, je le moja dolžnost. Prijetno mi je tudi bilo, da sem vam mogel ustreči in na način, ki je v okviru mojih sredstev, pripomoči k re-šenju profesorja Parkarja. In Mr. Swann je dodal skoraj nerodno, kar se je zdelo Li-' onelu nekoliko smešno. — Naravno, da želite sedaj izstopiti. Pri moji veri, da, če je mogoče. — Udobna stvar to ravno ni . . . Normalno pristanje je v tej pokrajini nemogoče, kajti takoj bi prilezli Indijanci iz svojih kačjih rovov, požgali moj balon, naju pa vrgli v ječo, v kateri je sedaj profesor Parker. — Ali se ne bi mogli spustiti po vr;vi navzdol? , . — Na to sem že mislil. Toda koža vaših rok je še od včeraj vsa odrgnjena in se šele v nekaj dneh zaceli. Pod takimi pogoji bi bilo plezanje navzdol blaznost. ^ — Torej kaj ste se odločili? — Mislim, da je najbolje, ob še malo počakamo, da zanese veter balon še nekoliko bolj proti zapadu in da tam prista-nete na kakem čisto zapuščenem mestu. — Imamo p£t še mnogo enostavnejše sredstvo, je naenkrat vzkliknil Lionel, ki je sprevidel, v kako nepriliko in nevarnost spravlja nj^egova prisotnost meteorologa. — Kakšno? — Spustim se s padalom na zemljo. — Ali vas ne bo strah? je vprašal Mr. Swann, ki je občudoval drznost svojega spren\Jje-valca. — Zakaj naj bi me bilo strah ? Saj $te mi sami razložili, da ni resne nevarnosti. — Gotovo, v teoriji; toda v praksi lahko najmanjša nepravilnost ali neprevidnost povzroči smrt. — Ogibal se bom nepravilnosti in neprevidnosti, je dejal mladi mož. — Dobro, toda kaj storite, ko boste na tleh? — O tem, dragi moj Mr. Swann, ne bova razpravljala; prosil sem vaše prijateljstvo samo za eno; da me privedete do sem. Ostalo je moja stvar. Za enkrat še ne vem, kako izvedem svoj načrt, vem pa, da se mi posreči. Sicer ste pa sami do sedaj opazili, da sem imel velikansko srečo. — Srečo? Recite rajši energijo in športni trening, je odgovoril znanstvenik. — Torej? .— Naj bo, je dejal Mr. Swann Vzemite padalo! — Najbolje je, da ne odlašam. Mr. Swannu so se tresle roke rizhuripnin, V gq jp T.TiTi^r 1 skušal j)rikriti, ko je pritrjeval i vrvi padala pod pazduho mladega moža. Nato mu je s prav i ameriško energijo stisnil roko. I -v Naprej, mnogo sreče, dra-! gi prijatelj. Pogumnemu je sre-i'ča mila. I Lionel se je strmoglavil v glo-, bočino, olajšani balon se je pa v I poletu dvignil v višave. V prvih i trenutkih "padca je Lionel zaprl 1 oči. Hitrost padca pa se je na-i enkrat zmanjšala, kajti nad njim se je razprostrlo padalo kot širok dežnik, in počasi počasi se je začel bližati zemlji. Postavil se je na noge v prah poleg zida, ki je bil pokrit s skulp-turanii. Zgodilo se mu ni bilo nič hudega. Odvezal si je vrvi, skrbno spet zložil padalo in ko se je prepričal, da je njegov browning v redu, se je napotil k mo-gočbni zgradbi, ki jo je videl v bližini. (Dalje prihodnjič) Skupina pisem od domačih (Nadaljevanje z 2. strani) imamo tudi mi še kakšnega človeka na tem svetu, da se na nas spomni,, ker smo tako potrebni kot suha kepa dežja. "Notri je bilo pa vse, kar ste notri djali. Ni bilo nikjer nič odprto. Mož se ne more naču-diti, da imamo tako dobro teto in se Vam prav lepo zahvaljuje za čevlje in suknjič. Ste pisali, da so v paketih stara krila. Teta, da bi tukaj imeli dosti takih kril, pa bi Boga zahvalili, bi bilo več ljudi v cerkvi. Micka se je precej obula in je šla na grob, pa se zjokala. Da bi jo vsaj mama videla, kdo ji je poslov, pp. kako je lepa. Reva gre vsako nedeljo popoldne moliti na grob. "Za sukanec se tudi lepo zahvalim, tukaj se ga nikjer ne dobi. Bom vsaj šivala. Teta, tukaj Vam pošljem sliko od mlajše sestre Mance, ki je bila z mamo vred ubita. Ona je bila stara 21 let. To dekle je bila tako pridna, da mi ne gre iz spomina. "Na Laščah, tam kjer so bili ata doma, so že dve leti brez strehe. So jim še Italijani zažgali in ljudi je dosti pobitih. Dra^a teta, jaz vam ne morem popisati v nobenem pismu te vojske. "Takrat ko so jih v Žužemberku pobili, niso nobenega streljali, ampak mučili na grše načine kot pa v starih časih svetnike. V eni noči so jih 39 pobili; samih deklet so tisto noč 11 mu-čeniško pobili, da me je groza popisati. Dekleta so začeli ob deveti uri zvečer mučiti, ob štiri uri zjutraj so pa skončali, ker so od muk pomrle. "Dekleta so morala poklekniti. Mučilci pa so zabili kol v tla, potem pa h kolu roke privezali. Nato so jih z razžareni-mi štanganii posiljevali od zadaj. Take sramotne muke ne pomni svet. Kako so jih pa še preje mučili, pa sam Bog ve. "Trgovca Pirca pa gostilničarja Albina so pa na placu na lipo privezali, potem so jim naj-prvo spolovila odrezali, potem pa noge in roke vse i>o trikrat zlomili. Glave pa tako stolkli, da se ni poznal kdo je. Take vojske Bog ne daj, da bi še kdo doživel. "Še enkrat se zahvalim za pakete in vas vse skupaj lepo pozdravljamo. Zbogom! "Veronika Mrvar". Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Ena- Društveni koledar 11. avgusta, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. 1. septembra, nedelja. — Društvo "Napredek*' št. 132 ABZ obhaja svojo 25-letnico s programom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 1. septembra, nedelja. — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 7. septembra, sobota. — Comrades št. 566 SNPJ, — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. septembra, nedelja. — Cos-well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma ha St. Clair Ave. 15. septembra, nedelja. — Zen-ski klub S. D. D. — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 22. septembra, nedelja. — Ženski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 6. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd. 21. septembra, sobota. — Cami-ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. septembra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, nedelja. — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND. 6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 5. oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. oktobra, nedelja. — Federacija SNPJ pevski krožki, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair ' Avenue. 19. oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFXJ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. oktobra, sobota. — Camiola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. A "O, 27. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 1. novembra, petek. — State Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma. 2. novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma' na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Collin-wood Hive T. M. — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 9. novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Slovan" v S. D. Domu, ob 3. uri popoldne. lt>. novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma rip, St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 16. novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 23. novembra, solata. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja. — Pri-redba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 27, novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, nedelja — Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Pevski zbor "Zarja'* Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave. 30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 37 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 7. decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 15. decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 22. decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari, domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 28. decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 29. dwembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom iri Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND. Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš delež! Oglašajte v Enakopravnosti CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta. VSAK DAN PRIOBČA TUDI ZANIMIVA PISMA, ki jih prejemajo rojaki od svojcev iz starega kraja. Naročite Enakopravnost še danes. Naslov lista je: Enakopravnost 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 18. junija, 1946 NOVICE IZ JUGOSLAVIJE V Strnišču pri Ptuju se nadaljuje z gradnjo tovarne za aluminij, katero je bil začel graditi že okupator, pa je ni dovršil. Kraj je primeren, ker so v primerni bližini veliki skladi rjavega premoga. Jugoslavija ima velika ležišča boksitne rude, iz katere se pridobiva aluminij, in sicer na vsem obalnem pasu Jadrana, deloma pa tudi v notranjosti, posebno v Liki, okrog Bosanske Krupe, Jajca itd. V preteklosti se je v inozemstvo izvažala večinoma le boksitna ruda, v bodoče pa se bo skušalo izvažati čim več aluminija, ki prinaša boljše cene. * V Mariboru je bila v začetku maja otvorjena velika vinska razstava, na kateri so razstavljeni vzorci vina, prvenstveno iz mariborskega okrožja, pa tudi iz ostale Slovenije. To je prva velika vinska razstava po osvoboditvi. Slovensko ljudstvo je z veseljem sprejelo vesti o prijateljskih pogodbah Jugoslavije s Poljsko in češkoslovaško." Mala Slovenija se prav posebno zaveda, kolike važnosti je povezanost vseh slovanskih držav z ozirom na varnost pred možnimi bodočimi zavojevalnimi poskusi sovražnikov. Nemci. To se je zgodilo kljub dejstvu, da so imeli Slovenci od angleške vojaške uprave dovoljenje za zborovanje. pomagali smo kmetom. da bodo laže obdelovali čimveč zemlje Posneto iz "Slovenskega poročevalca Dne 24. marca so s preko-morsko ladjo "Dunnotter Castle" prispeli v Split zadnji jugoslovanski begunci, ki so v E1 Shattu, na tleh vročega Egipta preživeli dve leti. Med begunci so bile večinoma ženske, otroci, starci in za vojaško službo nesposobni moški, ki so bili koncem leta 1943 in v začetku leta 1944 iz okupiranih in nezasedenih krajev preseljeni v Egipt, da se jim nekoliko olUj-ša življenje. Vseh teh izseljencev je bilo okrog 30,000. Z devetnajstimi transporti so bili zdaj vsi odpremljeni v domovino. To odpremo je oskrbela UNRRA. Gori omenjenemu zadnjemu transportu je poveljeval kapitan R. Wren, preiskušeni prijatelj nove Jugoslavije. Med zadnjimi povratniki je bilo 40 Slovencev. * Izselniki, ki imajo posestva v Jugoslaviji, se štejejo za kmetovalce. Zaradi vesti, ki jih namenoma širi reakcionarna propaganda v inozemstvu v zvezi z agrarno reformo v Jugoslaviji, je komisija za agrarno reformo in kolonizacijo izdala naslednje pojasnilo: "Neka propaganda v inozemstvu skuša med jugoslovanskimi delavci v inozemstvu širiti vesti, češ da naše ljudske oblasti delijo nji-vova posestva. Take vesti so neresnične in imajo posebne namene. Da ne bi prišlo do kakih nesporazumov in da se ne bi izselniki smatrali kot nekmet je samo zato, ker niso na svojih posestvih, ampak delajo v inozemstvu, jih je zakon zaščitil s sledečo posebno določbo: "Delavci, zdomarji in izselniki, ki so lastniki zemlje, se štejejo za kmetovalce, ki sami obdelujejo svojo zemljo". Ta zakonska določba se pri izvedbi agrarne reforme strogo upošteva". V nedeljo 14. aprila so ko roški Slovenci v celovškem pred mestju Št. Rupertu imeli spominsko svečanost obletnice prisilnega izseljevanja leta 1942. Takrat, to je 14. in 15. aprila 1942, so Podjuno, Rož in Ziljsko dolino nenadoma poplavile kolone gestapovcev, ki so začele aretirati Slovence doma, in na polju ter jih prevažati v koncentracijska taborišča v Nemčiji, odkoder se mnogi niso več vrnili. Spominskega zborovanja se je udeležilo nad 2,500 Slovencev. Po zborovanju je povorko Slovencev napadla koroška policija ter jih več pretepla in are tirala. Pri tem napadu so so delovali tudi civilisti, in sicer iz Alzacije in Lorene priseljeni Kakor pred tednom dni, tako smo tudi v nedeljo 31. marca odšli na deželo delavci HuterjeVe tekstilne tovarne v Mariboru. Zgodaj zjutraj smo se zbrali v tovarni, odkoder smo se odpeljali na Sladki vrh, da popravimo orodje, da jim bo zbova služilo pri delu. Lepi slavoloki so nam bili postavljeni ob vhodu v tovarno papirja, kamor so kmetje nano-sili in navozili vse pokvarjeno orodje, a gospodinje lonce, vrče, sklede, skodelice in vse, kar je bilo popravila potrebno. Nekaj trenutkov po prihodu v tovarno so že odmevali udarci kladiv. Varilci so varili z vso naglico, da bi popravili čimveč loncev, ki so jih zadovoljne gospodinje sproti odnašale. Pri tem delu sta bila zaposlena tov. Matija Lavrič in Ljubic. V ko-vačnici so vneto delali preizkušeni strokovnjaki Poljšak, Skuhala in Trčak. Z veliko naglico sta vstavljala vrčem, loncem, skledam in umivalnikom nova dna tovariša Matija Zidar in Franc Gomzi. Brata Zižmund in tov. Ljubič so popravili 2 šivalna stroja, 4 dvokolesa in razne druge predmete. Strokovnjaško je stružil razne predmete, ki so bili potrebni obdelave, tov. Maks Tišler. Delali smo ves dopoldan in z delom tudi po kosilu nadaljevali. Ekipo je vodil tov. Jug, kije povsod priskočil na pomoč ,da je šlo delo gladko od rok. S prostovoljnim delom smo popravili sledeče predmete; 18 verig, 1 štedilniška vratca, nož, 1 električni kuhalnik, 3 ključavnice, več ključev, 2 pluga, 1 dvojni plug, 1 plužni ročaj, 1 obračalno desko za plug, 1 kopačo, 1 lemež, 1 sekač, 1 konjsko uzdo, 2 ^arma, 1 volovsko vprego, 1 bat za vodno črpalko lopato, 1 vozovno iglo, 1 čr talo, 1 babico za klepanje kos, 3 brizgalke za trsje, 2 vrtni škropilnici, 17 sekir, 7 vil, 1 kramp, 1 žago, 2 tečaja za vrata, 1 dr žalo za zastavo, 2 šivalna stroja, samokolnico, 2 kotla, 4 dvo kolesa, 1 vilice za kolo, 1 svetil ko in 1 ploščo za štedilnik. Šivilje Karla Črnec, Anica Ma hovne, Elza Jager, Marija Do-brovnik, Marija Lozej, Lojzka Vajngeri in Sonja Jelenič so iz gotovile 11 moških srajc, 4 obleke, 6 ženskih srajc, 9 hlačk moških hlač in eno prevleko za strehico otroškega vozička. Popoldne pa je prispela na Sladki vrh š enaša kulturna ekipa, ki je predvajala trodejanko in dve enodejanki. Sledila je recitacija, pevski zbor je zapel nekaj narodnih pesmi. Z razdelitvijo blaga, ki smo ga prostovoljno odstopil kmetom, je bila prireditev zaključena. Na prireditvi so prebivalci Sladkega vrha zbrali 1,114 dinarjev, ki jih bo sindikalna podružnica tovarne; Huter darovala tiskovnemu skladu za Primorsko in Koroško. Tako smo delavci Huter j eve tovarne dokazali tudi na Sladkem vrhu, da se zavedamo dolžnosti, ki nam jih nalaga obnova domovine. Pomagali smo kmetom v njihovih naporih, da obdelajo čim več zemlje. Naše delo priča o povezanosti delavca in kmeta. Z delovno pomočjo smo delavci izrazili svoje priznanje kmetom, ker so izpolnili svojo obveznost in oddali določeno količino pridelkov za spomladansko setev in prehrano. žene rogaške slatine Posneto iz "Slovenskega poročevalca Hitimo v prvomajskem tekmovanju, da nas ne bo prehitel čas. Zbirka sledi zbirki in zabeležili smo že lepe številke. V preteklem tednu smo zbirale semena, ki bodo dobrodošla opustošene-mu kozjanskemu okraju. V teh dneh se je zbralo 30 žena k prostovoljnemu delu, da bi izravnale razkopano zemljo in zasule jarke, ki so nas že dolgo bodli v oči. V vojniško hiralnico smo odpremile moko in testenine. Na internat nižje gimnazije v Rogaški Slatini pa smo se spomnili s pirhi. Pogrešamo pa v naših vrstah one žene, ki nas in naše delo le od daleč motrijo in se ne odzovejo našim vabilom, češ, da so doma dovolj zaposlene. Nekatere žene so preozkosrčne in vidijo le svoje delo, za skupnost pa nimajo pravega razumevanja. Mnenja smo, da moramo v obnovi vsi zagrabiti za delo, saj \)odo uspehi v korist nam vsem! Pozno dospelo pismo Mr. Joseph Gerk, 4115 E. 147 St., je prejel sledeče pismo, ki je bilo prvo od svojih domačih, oziroma od nečakinje Stane in sestre Antonije Gerk iz Trsta Pismu je bil dodan listek, na katerem je sestra pisala, da je bilo to pismo že takoj odposlano, ko so prejeli glas iz Amerike, toda radi neznanega vzroka je prišlo pismo nazaj. Sestra piše, da so mati, vkljub visoki starosti 85 let, še vedno živahni, dasi rahlega zdravja, ter da radi delajo kar morejo, sicer pa jim primanjkuje vsega, ter bi zlasti s kavo in sladkorjem, ka terega ni bilo tekom vse vojne, materi ustregli. Pismo se glasi Trst, 29. nov. 1945. "Draga teta in ostali! "Po šestih letih Vam zopet lahko opišem to naše žalostno življenje in sicer Vam sporočam, kar je gotovo najvažnejše, da je mama še živa in še precej krepka. Lansko leto je Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobiltkim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ CeOS SCHADE AVE. POKUCITE: ENdicott 0718 bila na smrt bolna, a vendar smo jo nazaj priklicali v življenje. Ona še vedno rada kaj dela. Največ veselja ima z živali, s kozo, kokoši in zajčki, pa tudi s prešičkom, ki ga ima teta Ivanka. "Moja draga mama vedno dela pri tobaku, oče pa pri lesu. Velika žalost nas je doletela radi Českota, brata, ki je star 21 let. On je bil skoraj eno leto in pol pri partizanih. Ravno en mesec in pol pred koncem vojske je izgubil eno oko. Prej je delal v ladjedelnici kot mehanik, a sedaj radi očesa pa ne more več na takšno delo. S trudom od mame in očeta se bo izučil za inženirja. Je že napravil nekaj izpitov. On se privatno uči. Sedaj ima še dve leti šole. Potem, če bo šlo vse po sreči, bo prejel diplomo inženirja. "Draga teta, ne morem Vam popisati naše žalosti in skrbi, ko je bil v gozdu, ker smo vedeli kakšna je usoda partizana, če ga dobi v roke Nemec ali fašist. Če so jih ujeli, so jim nosove porezali, oči izkopali, srce vzeli s trupla in tako dalje. S temi mislimi in žalostjo smo prestali eno dolgo, solzno leto. Potem pa, če bi ne bilo še druge stiske. Tudi bombardiranje nas je mučilo in strašilo. Leta 1944 dne 10. junija je začelo aombardiranje. Bombe so pada-e po vsem mestu. Tudi 10 metrov od naše hiše jih je padlo en par, ki so hišo precej poškodovale. Vse zidovje je razmajano in razpokano, vendar je še mogoče prebivati v njej. Takrat nam je tudi vsa okna raz-Dilo. Potem so bila bombardiranja še v dnevih 17. in 20. februarja leta 1945, ki nam je po-novnov se pretreslo, ker so padale bombe tudi pred hišo. Ob tem bombardiranju nam je pol skednja razsulo. Skozi prva jombardiranja smo bili doma. Imeli smo luknjo za hišo in tam smo se skrivali, ker smo mislili, da ne bo nič hudega. Toda po 10. juniju, ko nas je dobro pretreslo in smo imeli srečo, da smo še ostali živi, potem smo pa tekali v eno galerijo, ki je 10 minut oddaljena od naše hiše. Tako smo tekali noč in dan, kot norci, splašeni. Dostikrat sem si mislila, da ne bomo utegnili, ker so bili zrakoplovi že nad nami. "Tedaj nismo imeli reda ne za jesti, in ne za nobeno drugo reč. No, tega je sedaj konec. Ali druge grde stvari se godijo. Tukaj v Trstu je takšno mešanje, ker večina, posebno delavci, hočejo spadati pod Titovo Jugoslavijo. Drugi, ti so ^večinoma gospoda, pa želijo še tisto Italijo, pod katero smo ječah in trpeli preveč let. "Vsega je po prodajalnah, ali mi delavci do tistega ne moremo. Še nekaj žalostnega. Stric Joško, brat od očeta je umrl po nesreči pri delu še leta 1943; Branko, njegov sin je pa padel pri partizanih v novembru 1944 leta, tako da je vsa družina izginila. Stric Ivan je v službi v Ljubljani. "Še dosti bi Vam imela za pisati, toda bom nadaljevala prihodnjič. Pozdravljamo in goreče poljubimo vse skupaj, posebno Vaša mama. Prejmite poljube od "Vaše nečakinje Stane in sestre Antonije Gerk." Enakopravnosti SLOVENSKA KUHARICA NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku JE NAPRODAJ V URADU "ENAKOPRAVNOSTI" CENA KNJIGI $5 a B g D = Nekaj pravil za plavalce Mestni varnostni direktor Frank D. Celebrezze opozarja na nevarnosti, ki pretijo v po letnem času ljudem, ki si iščejo hladila v soparnih dneh v re kah, potokih, lužah in v Erie jezeru. Plavanje v pravih kra jih in okoliščinah je zdravo in utešljivo za vročino ter zadovolji marsikoga. Toda povprečni plavalci so preslabo poučeni o raznih nesrečah, katere jim pretijo. Tako od leta do leta stotine ljudi izgubi življenje brez vsake potrebe. Ako bi le malo pomislili ob pravem času, pa bi si ohranili življenje. Zadnji teden sta dve osebi izgubili življenje v Clevelandu pri plavanju. Vzrok utonitve je bil, da niso upoštevali varnostnih pravil. Greater Cleveland Safety koncil je te dni izdal sledeče pravila za plavalce in apeliral na javnost, da bi jih resno upoštevali : Ne plavajte sami. Ne plavajte v prostorih brez nadzorstva. Ne plavajte takoj po jedi. Počakajte vsaj dve uri. Ne plavajte, ako vam je hudo vroče. Ohladite' se polagoma, predno greste v vodo plavati. Ne plavajte predaleč od obrežja. Ne skakajte z visočine v plitvo vodo. Pod vodo se lahko skrivajo skale ali drugi predmeti, ob katere se ubijete. Ne stojte pokonci v čolnu katerekoli vrste. Naučite se pravilno ravnati z plavalnimi napravami, čolni itd. Ne rabite doma narejenih splavov ali hlodov mesto čolnov. Proda se hiša , s 7 sobami; velika garaža; en aker zemlje; 90 mladih dreves, nekaj trt. Vpraša se na 3297 Richmond Rd., med Euclid in Chardon Rd. Ženska ali dekle dobi službo na domu; za kuhanje in lahko hišno opravilo; nič pranja. Ima lastno sobo in kopalnico. Tedenska plača od $20 do $25. Pokličite KE 1947. Mlada dvojica brez otrok, oba zaposlena, želita dobiti v najem stanovanje od 3 do 5 sob, v collinwoodski naselbini. Pokličite IV 7378. V NEDELJO dne 23. junija je JUGOSLOVANSKI DAN Proslava se vrši na vrtu Slov. društ. doma, Recher Ave. Sodelujejo Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedonci širša javnost je vabljena na obilno udeležbo! ROKOBORBA V CENTRAL ARMORY Pospeševalec rokoborstva v Clevelandu sporoča, da se v četrtek zvečer ta teden vrši v Central Armory zadnja rokoborba v tej sezoni, ob kateri priliki bo sta bojevala odločilni boj Bili Longson in Don Evans. V tekoči sčziji se je podalo 34 predstav rokoborstva, katerega je obiskalo nad 107,000 oseb. Po speševalec Jack Ganson se vsem posetnikom predstav iskreno zahvaljuje in se priporoča za prihodnjo sezijo, ki se prične v jeseni, in sicer bo prva rokoborba na večer 17. oktobra. Drugi par bo Jim "Goon" Henry in Ben Sharp iz Londona, Anglija; tretji par bo Fred Bozik in Al Korman. Pričetek je ob 8:30 zvečer. Vstopnice v predproda-ji so pri Bond's, 419 Euclid Ave. Išče se žensko za kuhinjo; delo podnevi. Mora biti izkušena. Vpraša se na 390 E. 156 St. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z Ystm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 ŽENSKE za hišne služkinje ■ 5. pop. do 1.40 z)" 5 večerov v lednu $34.00 tedensko V downtown poslopja Zglasite se v Electric Building 700 Prospect Ave. soba 901 Ženski uposlevalni urad THE OHIO BELL TELEPHONE^ 2 ženski dobita lah'" delo v tovarni Začetna plača 62c 6-dnevni teden Počitnice s plačo oD leta. Zglasite se v uradu P • ko tračnic ob vznožju son Rd. Union Oskrbnika se stalno delo; oskrba 'Vol Koi pro voj ' M izi : na re ' n ; listr. : plača i htev( iS izi !%o, ' lizir Ka ilolo liiro' •k JI Pfoti uo m nadzorstvo dveh stan® ivaDj' skih hiš. Lepa prilika za g ali dva starejša stanovanjem ali brez » v nja. Podrobnosti se L, bovih prostorih SLOVE ^ ^ eti GA DOMA NA HOLMES 15810 Holmes Ave^^^^l^^^^ ^otai DAJTE VAŠ FOBN^ ^ SČISTIT SED^,io:.je,, ^oljša boljše delo. -gj in dimnik „ po "vacUiiD] ' $4 do $6 ^ National Heating Postrežba širom i®' FAiwnount wsca ^olar 'zroc i' l^ba: Ati ' ' EES -"Mam AN APPEAL for medical aid to the people of Yugoslavia was made, from 3 floats such as the one pictured above which toured New York City on May 16, 17 and 18 during the Tag Day drive of the American Committee for Yugoslav Relief, 235 East 11 Street. The colorfully decorated sound trucks, manned by volunteer speakers, collectors, entertainers and girls in native Yugoslav costumes were a dramatic part of the 3 day campaign. In spite of the steady rain which continued throughout the tag days drive, volunteers from Yugoslav organization, trade unions, women's and youth organizations, members of the staff of the relief committee and various other organizations remained on the trucks and in the streets soliciting contributions for the Yugoslav people. VASICEVU'^ bodo zeledali kot novi, »ko --------- . popravilo zanesljivemu ® vedno Izvrši prvovrstno del»^ Di]^^ Frank Marzl^^ K 16131 St. Clair A*®* ^ . —S john zulich insub agency \ gi 18115 Neff Rd.. 1% ^ Se priporočamo roj^ naklonjenost za vsakov^ varovalnino. -- ŠIVALNE STft POPRAVI Mi kupimo in popravi^^j:;)« valne stroje.—P®"' »