Prlinimo v Solikem radiu s pokrajlnsklml oddajaml Že večkrat smo poudarjali, da spadajo v šolski radio le take oddaje, ki so nekaj posebnega in jih šola otrokom ne more sama nuditi. Poleg tega pa morajo biti te oddaje otrdkom primerne. Neprimerne oddaje ne dosežejo v šoli nobenega uspeha. Naš šolski radio izbira sicer svoje oddaje po teh dveh vidikih, vendar se mi zdi, da so naše oddaje preveč enolične, ter gojimo v preveliki meri predavanje. Da bomo šolske oddaje poživili, bomo skušali prirejati repoTtaže iz dbmačih podjetij in vpeljali posebne oddaje, ki jih na kratko imenujem pokrajinske oddaje. Kaj so pokrajinske oddaje? To so prireditve, ki seznanjajo šodsko mladino najprej z domačim krajem, potiem pa s kraji v vedno večji razdalji od šole; na vrsto morajo' priti vsi važnejši kraji naše banovine, kasneje pa tudi kraji iz vse maše prostrane države. Otrok in odrasli človek se zanimata za domači kraj, za domačo pokrajino, pa tudi za pokrajine, kileže dalje od domačega kraja. Čim več krajev clovek pozna, tem širše je njegovo obzorje. — Šolski radio naj veže posamezno šolo z vsemi pokrajinami v koncentrično Tastocih krogih, kakor se spoznavanje krajev ujema z otrokovim razvojem. Kaj naj prinašajo pokrajinske oddaje? V pokrajinske oddaje spada vse, kar je znacilnega v življenju našega ljudstva v posameznih krajih naše ožje in širše domovine. Omenjamo narodhe in otroške pesmi tistega kraja, mairodno godbo, narečja, krajevne posebnosti, krajevne pregovore in pravljice, ljudske šege in navade, splošno krajevne slike itd. Pokrajino spoznamo iz govorjenih in pisanih poročil, iz slik, diapozitivov, filmov, iz domovinoznanskih žbirk v muzejih, najbolje pa z obiskom pokrajine. Če potujem peš, vidim več, kakor 6e se vozim. Razmer v pokrajini pa ne spoznam drugače, kakor da občujem z ljudstvom in se zanimam za vse. kar vidim. Pa tudi itedaj ne izvein vseh podrobnosti. Vse drugace deluje radio. Iz pokrajinskih oddaj izvem vse zanimrvosti, ki jih ima pokrajina, in spoznam domačina, njegovo vedenje, njegove šege in navade, obliko skupnega življenja, sploh ves njegov značaj. Vsak pravi domačin je v bistvenih, osebnih znakih, v svojem značaju tak, kakor ga je naredila pokrajina, v kateri živi. Boj človeka & pirirodo mu oblikuje znacaj. Prj pokrajinskih oddajah moreš izvedeti marsikaj, kar bi ti ostalo sicer neznano. Če pridleš kasneje v tisto pokrajino, jo boš gledal s čisto drugimi očmi, kakor sicer, če nisi šlišal oddaje. To ne velja samo za tujca, ampak tudi za domačina. V vsaki pokrajini govore ljudje svoj jezik, posebno narečje z lastnim naglasom, s posebnim oblikami in izgovarjavo. Narečje je utemeljeno s pokrajinskim življenjem in zbuja v poslušalcu sorodne občutke, kakor jih rodi trajno življenje na deželi. Po radiu ,se da naTečje, kakor vse, kar vpliva le na uho, posebno doforo prenašati. Na vsak način pa mora šolski radio upoštevafci le čisto narečje in bo imel pri naši mladini gotovo lep uspeh, če da Ijudem iste pokrajine priliko, da govore naravno in resnično o tem, kar izpolnjuje njihovo življenje, kako se z zemljo uspešno bojujejo, kako jim ta boj oblikuje njihova čuvstva in kako žive v domačem kraju kot člani iste skupnosti. Iz takega govora čutiš, ne da bi ljudje to sami povedali, kako potrebuje vsak človek kos domače zemlje, da je srečen. Le pustimo, da govori kmečki človek naši mladini, ne pozabimo pa na njegove pesmi, bodisi narodne ali otiroške! Kar se ne da povedati z besedami fti kar se ne da narisati na nobeni sliki, to doseže živa pokrajinska pesem, ki z*budi v poslušalcu sorodna čuvstva in razveseli srce. Primema narodna pesem po- ve več, kakor dolg clanek ali predavanje o tisti po^kraini. — K6liko lepih narodnih pesmi S sodelovanjem učiteljstva, otrok, vaške mladine in ostalega prebivalstva nastane lahko 'prvovrstna pokrajinSka oddaja, ki jo bodo po šolskem radiu naši otroci povsod z veseljem poslušali. Spojitev posameznih oddaj v skupno sliko bo sicer težavna, a vendar mogoča, za kar bo moral skrbeti naš odbor. Pokrajinske oddaje mora voditi učiteljnemeščan, ki se spozna v radiu in popolnoma pozna naše 'podeželsko Ijudstvo, ker je izšel iz njega, da bo uporabil v oddajah le bistvene stvari, te pa naravno in nepokvarjeno. Vendar pa morajo biti te oddaje tudi znanstveno in umefcniško na višku. Pri pokrajinskih oddajah je treba vedmo poudarjati to, na kar moramo biti v pokrajini pono&ni in za kar smo hvaležni našim prednikom, ki so v teku let vse to ustvarili in nam zapustili. Tudi pravične kritike se nam ni treba izogibati, v kolikor je pripravna za otroška ušesa. Pri teh oddajah mora sodelovati podeželski človek, ki bo v preprostih besedah in če le mogoce, v svojem narečju opisal posebnost svoje pokrajme. V Trbovljah n. pr. bo nastopil rudair in opisal svoje delo v rudniku; v Kropi nam bo žebljar povedal, kako izdieluje žeblje; v Ribnici nam bodo opisali, kako izdelujejo suho robo in lomce; v vinskih goricah bo vinogTadnik opisal svoje delo v vinogradu itd. — Podeželski človek bo prav rad ima vsaka naša pokrajina, a jih pozna le do- ?^5lov^ P" te,h "fi^.' ker ?e bo cutvl po- •- cascenega, da bo lahko iz svoje vakdanjosti govoril tolikemu številu naših otrok, ki že seBaj poslušajo prireditve1 našega )eolsikega radia. S pomočjo domačinov bosta šola in šolski radio dosegla najlepše pokrajinske oddaje, polne sveže naravnosti. Domače pokrajinske oddaje so važne ne iz lokaln&ga patriotizma, ampak zaradi domovinske skupnosti, ki se mora kot podlaga domovinske ljubezni in vir prave požrtvovalnosti pri mladini vedno gojiti. Če bomo v šolskem raidiu 'prirejali pokrajinske prireditve po strogo določenem načrtu, v vedino drugačnih oblikah, iz različnih krajev in prav velikokrat, potem bodo te od- mačin. Če bomo prenašali te pesmi po radiu, bodo prišle končno pri vseh naših ljudeh do veljave, kakor zaslužijo. Poleg narodne in otroške pemi ima ljudstvo vsaike pokrajine gotovo celo vrsto povesti, pravljic, izrekov, pregovorov in ugairik. ki spadajo kot narodno blago v vsako pokrajmsko oddajo. Pa tudi starih ljudskih šeg in navad ne smemo pozabiti. Omenil sem le nekaj1 primerov, ki spadajo v pokrajinsko odd!ajo in se dado v šolskem radiu tako lepo prenašati. Izmajdljiv ajranžer ali voditelj feh prireditev pa bo našel še mnogo stvari, ki jih bo v pokrajinski oddaji s pridom omenil. Pokrajinskim oddajam ne more zmanika- ?aj,e napotaile sliko nase lepe domovine z - zivljenjem, bodo smle in jačile občutek skup- nosti in nas bodo združevale res v en narod v pravem pomenu besede. Naloga pokrajinskih oddiaj je tudi, da vzbudi v dtoraščajoči mladini veselje in voljo, ti primerne snovi. Zato bo treba vestno izbirati m se pdločiti za najprimernejšo snov in za najzna^ilnejši kraj v pokrajini, s katerim se bo oddaja ukvarjala. Če voditelj teh oddaj ne bo smotrno postopal, se bo splošna slika pokrajine- prav lahko pokvarila. Pri tem,*» ?e b.° nekof «ws_hla v milijonsko vcjsko ko bo skušal biti popoln, bo lahko natrpal"acionalnega dela Zato je freba vedno in oddajo z nebistvenimi deli. Ta nevarnost sevedr\° Poudarjati, kake potrebe ima naša do- zmanjša, 6e oddaja opisuje prav majhno po-v°iV^na !? J 'PncakuJe, od sv°ie mladine. krajino. Že vas in njena okolica sta del pokrajine. Marsikatera vas je tipična za vso pokrajino, vendar pa ima vsaka vas zopet nekaj samosvojega, česar ne najdemo nikjer drugod. Na vasi bomo lahko studirali in spoznali celorno pokrajino. Nikdo od inas nima postlano z rožicami, vsi moramo trdb delati; to mora spoznati že tudi naša mladina. Tako so torej mišljene pokrajinske oddaje, ki jih hoce naš odbor vpeljati. Zato pa je tiujno potrebno, da se javijo naše podežel- Pokrajinske oddaje so iz krajev. ki imajosk9 sole '?. Prevzamejo te oddaje. Program telefon, brez nadaljnjega mogoče. V ostalihn^' sestavijo same ln ga naj javijo našemu krajih, ki še niso priključeni na telefonskoodboru. Vse sole bodo pnšle v redu, kakor omrežje, bi bilo mogoče narediti iz prav pr-?e bod? Javde, na vrsto, niti ene ne bomo vovrstne prireditve gramofonske plošče, ki bi!zPustlh- rriporocam le, da se za sedaj javijo se potem oddajale iz studia. Naša oddajna^e 'z krajev, ki lmajo telefon. Opozarjam postaja se ne bavi z izdelovaniem gramofon-pa:,'d.a Je mog«<:a oddaja tudi iz studia, 6e skih plošč, kakor postaje v drugih državah. a se bo sčasoma za to goitiovo odločila. Kdb naj sestavlja poikrajinske oddaje? V to so poklicane v prvi vrsti naše podeželske šole, ki s& v mnogih primerih že danes edine zanimajo za domovinoznanski studij svojih pokrajin in marsikje edine gojijo ljudsko izobrazbo. pridejo otroci na izlet v Ljubljano. Naš odbor pričakuje, da se bado Š6le kosale, katera se bo prej javila, in bodo tetkmovale med seboj, kateira bo priredila lepšo oddajo. Na dtelo! Namen pokrajinskih dddaj je lep, ¦tudi uspeh ne bo mainjkal. Prof. Leop. Andree.