Maribor« četrtek 16 julija 1931
U redništvo in uprava: Maribor, Aleks and
Oglasi po tarlfu Oglas* sprejama tudi »glasni oddelak .J utr*" v Ljubljani,
a razun nedeljo in
T-vi«»foni Uredn. 2440 Uprava 2455
dostavljen na dom pa 12 Din
Poštnina pfažg.na v potovfnT
iMariDonHl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). Štev. 158
Račun pri poštnem iak. tav. v Ljubljani It. 11.409 Valja mesačno, pr*jensn v upravi ali po poSti 10 I"
cesta it. 13 Prilimovi alte* H,*
Industrializacija balkanskih držav
te 7,‘aačilen pojav po svetovni vojni. Zlasti se je pojavila v veliki meri v tekstilni industriji, ki je tako pri nas v Jugoslaviji, kakor tudi na Grškem, Bolgarskem in v Rumuniji zelo napredovala. Saj v večini vseh teh držav obsega produkcija tekstilne industrije že vse najrazličnejše vrste materijala, vsled^ -j'.ar Je naravno, da notranji trg teh držav že obvladuje domača tekstilna industrija. Še vedno pa se opaža, da se vedno znova Selijo razna tekstilna industrijska podjetja iz industrijskih držav v balkanske državei Zlasti se je mnogo tekstilnih tvrdk priselilo v Jugoslavijo in tudi Ru-munijo iz Češkoslovaške. Razvoj domače tekstilne Industri e pa spremlja tudi piav vešča propaganda, ki poziva prebivalstvo, ttai kupuje izključno blago domače proizvodnje. V Bolgariji na primer se je vneslo med maso takšno razpoloženje, da ni ravno najbolj varen oni, ki nosil obleko iz blaga, katero ne nosi 5'fcčata domače produkci!e.
Sporedrto s tem se razvijajo tudi dru-Se panoge industrije, v Jugoslaviji zlasti industrija cementa, V Vseh balkanskih državah industrija sladkorja in lesna 'n-dtistrlja, rudarska industrija itd. Tako se ustvarjajo na Balkanu nova tržišča, ki lahko konsumirajo tudi mnOgo drugega blaga, in ustvarjajo se predpogoji ter *e.ren za Izvoz kapitala. Na drugi strani M hasta'ajo gotove težave za mnoge industrijske države, ki izgubivajo konsu-mertte svojih proizvodov.
V balkanske države prihaja na ta načni v velikih količinah zapadni kapital, francoski, angleški, italijanski, nemški in amerlk. tiski, dasi je treba pripomniti, da je dotok v ^ zadnjem času vsled splošne sodpbne krize znatno padel. Seveda se ta kapital različno plasira: dočim je ameriški in italranski čisto industrijski je angleški bolj barikarsko-trgovskl in skuša poglobiti trgovske zveze med Anglijo iti balkanskimi državami, francoski zopet pa je Izključno bančni Iti skuša le utrditi Pozicijo Francije V Izvozu njenih produktov, na Balkan.
V balkanskih državah je ta razvoj Industrije povzroči! tudi spremembe v pogledu na zunatije-gospodarsko po'itiko:
dasl po večini agrarne države, so prišle uvajati zaščito svoje male industrije Ta politika industrijskega protekcionizma je naravno Vodila do težav v trgovskih odnošalh z industrijskimi drža-^»Vii zapadne Evrope, "zlasti pa tudi s češkoslovaško, ki je radi svoje bogate Industrije močno zainteresirana na balonskih trgih ter je baš ona težko oblila ta preokret v gospodarski politiki ^Ikanskih držav. To le bi' v glavnem “}• razlog, da tako dolsro ntsmO mogli CSR	Datt1etf1e ^Kovske pogodbe S
V gospodarski politik! balkanskih dr-nw Je s^°^n,a ts^ka ekonomska kriza bt> aJ,n.^	ze'o občutne spremem-
vse te države v prvi vrst! po-izvn ^	£rt *akšne zainteresira'10 na
svojih agrarnih produktov. Kofl-
PRED VELIKIM POLITIČNIM PREOKRETOM* — ŠOVINISTI IN EKSTRIMI-STI TIRAJO NEMČIJO V PROPAD. — GLASOVI FRANCOSKEGA IN ANGLEŠKEGA TISKA.
BERLIN, 16. julija. Razvoj dogodkov v nemški firtačni krizi je pokazat!, da so V Nemčiji na delu tajne sile, ki hočejo onemogočiti na vsak načih zbližanjo s Francijo In pripomoči revanžni politiki do zmage.
»Vossische Zeitung« piše, da je državni predsednik Hindenburg zastavil ves svoj upiiv, da državna vlada ni storila nobenih sklepov politične narave^ ki bi bili Frrnciji pogodu in ki bi omogočili takojšnjo kreditno pomoč Nemčiji. Vrnil se je v Berlin samo zato, da prepreči popuščanje državnega kancelaria na diplomatski pritisk, iz inozemstva.
Tudi oficijozna Wolf-agentura je javila, da bi vlada sprejela zahtevo po političnih garanci ah, vendar je to „-,epre-čii državni predsednik Hindenburg. V zvezi s tem se ko!portirajo vesti, da so dnevi Bruningove vlade šteti in da bo ostala samo še do trenutka, ko se bo razburjenje ljudskih mas, izzvano po zasilnih odredbah, poleglo.
Uvod v nadaljnje dogodke tvori zahteva nacijonalistov, da odstopi predsednik državne banke dr. Luther in da pride na njegovo mesto bivši predsednik dr. Schacht, ki je znan kot radikalni nasprotnik reparacijske politike in Youn-govega načrta. Dr. Schachta smatra o za zvezo med Hitlerjeve! in nemškimi naCi-jonalci ter težko industrijo. Dr. Schacht zahteva diktatorska pooblastila, da bi lahko brez ozira na bodoče vlade obvladoval Nemčijo. Levičarski in desničarski ekstremisti seveda izkoriščajo položaj in uprizarjajo ostro kampanjo proti dr. Brii-riingu. Negotovost je vedno več a, gotove je ssrno eno, da se poleg silne finančne krize pripravlja tudi politični prevrat velikega obsega v Nemčiji.
PARIZ, 16. julija. Sklep nemške vlade, da odklanja francoske zahteve po politični garancijah in da se s tem odpoveduje inozemski finančni pomoči, je izzvala v vseh pariških krogih veliko sen-zacio.
Juleš Sauervvein piše v »Matinu«^ da nihče ni pričakoval take nagle prekinitve SOS-klicev Nemčije. Jasno pa je, da bo nonesreci'o vse, kar poskuša sedaj nemška vlada v svoji trmi. Kriza bo trajala Še naprej in Nemčija bo v kratkem prisiljena pri velesilah prositi pomoči. Takrat bo pa morala snreleti vse pogoje. NemSia je zopet enkrat dokazala, da odklanja prijateljske nasvete, težke posledice bo imela sama nositi.
LONDON, 16. ju1}ja, »Times« se bavi s položajem v Nemčiji in povdarja, da je rričakovati sainQ Še padca Briipingove "a kabineta. Kaj bo sledilo, je veliko A'
vprašanje, gotovo pa je eno, da bodo po ovinkih preko Hitlerjevcev prišli na oblast komunisti in da bo Moskva popolnoma obvladala NenlčljO,
BERLIN, 16. julija. Komunisti in narodni socija'isti širijo alarmantne vesti po celi Nemčiji, da bi paniko še pomnožili. Nahujskane mase so prodrle v trgovine in banke. Pri spopadih s policijo je bilo mnogo težko ranjenih. Vlada je uvedla tiskovno cenzuro in bo uvedla tudi cenzuro brzojava in telefona. Nemčija je od sveta odrezana.
LONDON, 16. julija. Glasilo delavske stranke »Daily Herald« poroča, da se nadaljujejo pogajanja za francosko pomoč Nemčiji, kljub na videz odklonilnemu stališču berlinske vlade. Največja težava obstoji v tem, da ne zahteva:'o Francozi samo stvarnih jamstev za finančno pomoč Nemčiji, temveč tudi politične pogoje. Ti pa so poleg že objavljenih, da se Nemčija odreče akciji za carinsko unijo z Avstrijo in da sklene s Francijo novo trgovinsko pogodbo ter zrahlja ozke zveze s sovjetsko Rusijo, še daleko-sežnejši. Tako zahteva Francija popolno ustavitev gradnje novih nemških križark, razpust vseh nacionalističnih bojnih organizacij predvsem »Stahlhelma« in pa ofici elno izjavo nemške vlade, da srna* tra defenltivno rešenim vprašanje nemških vzhodnih mej in da se odreka vsaki zahtevi po povratku Gorenje Šlezije in poljskega koridorja.
5ahouska olimpiada u Pragi
PRAGA, 16. julija. Včeraj je bila igra posvečena visečim partijam. Stame po VI. kolu je sledeče: Poljska 15 točk, An-g'ija 15 in pol, Amerika 15, Letonska 15, Nemčija 13 in pol, Madžarska 12, Jugoslavija 12, Češkoslovaška 11 in pol, Avstrija in Nizozemska po 11 in pol, Švedska 11, Rumunija 10, Francija 9 in pol, Litva 8, Italija 7 in pol, Danska 6 in pol, Špani a 4 in pol, Norveška 2 in pol.
Jugoslavija je padla iz petega na sed mo mesto. V II. kolu se je vdal dr. Vid mar po prekinjeni borbi s Flohrom brez boja. Partija Aljehin—dr. Vidmar je ostala remis. Pirc je premagal Beckerja.
Že tretji vlom v ptujski samostan.
le dni je bilo — že tretjič letos vlomljeno v Samostan očetov kapucinov v Ptuju. Tokrat pa so vlomilca in tatu Ujeli v OSebi 34!etnega, že desetkrat predkaznovanega krtjigoveškega pomoč' nika Ivana Strasserja. Djali so ga v po-iierske zapore, pa je ponoči pobegnil Vrši se mrzlično zasledovanje.
feriMice v Sinaii, Varšavi in Bukarešti in druge so pokazale, da so vkljub všemu razvoju domače industrije še vedno interesi poljedelstva na prvem mestu. Tudi se je pokazalo, da se interesi vseh poljedelskih držav krijejo in da ie radi teea nu'ho potrebna skupha obramba teh interesov na mednarodnem trgu. Tako ie razumliivo, da se je pravec gospodarske politike balkanskih držav zopet okre-nil — vsled nasta'e poljedelske krize — v smeri politike forsirania poVedelskega izvoza. To ra Obenem pomeni olajšanie položaja v Evropi sploh, ki se bo na ta
način tem preje mogla izvleči iz težke
gospodarske krize.
S tem pa seveda še ni rečemo, da bo industrializacija naše države in Balkana sploh popolnoma ustavljena. Nasprotno, nadaljevala se bo, vendar trezno in premišljeno, in ne čez drn in strn, ka kor je to bilo prva, leta po prevratu. Tu-di pa bo morala država strogo paziti da se s pritokom tujega kapitala obenem ne vrši nepotrebni pritok tujih delovnih sil, tujega elementa na škodo domačih delovnih moči in našega adtohto-nega naroda.
Petdesetletnico
obhaja danes sredi svojega vsakodneV* nega dela in v krogu svojcev član našega uredništva, novinar Vekoslav Spltid-ler.
Počitniški dom kraljice Marijo pri Sv. Martinu na POhofju je prenapolnjen,
radi Česar se ne sprejemajo nobehe no« ve prijave, tudi za tretjo skupino V avgustu ne. V Počithiškem domu Samem* kjer je stalno razpoložljivih 100 pOStell za otroke, se je naknadno opremilo šft osem postelj, v šoli v Šmartnem pa jo zasedenih 64 postelj, tako, da letuje sedaj v tem kraju 172 otrok. Zanimanje za to lepo napravo je pa, kakor je videti, zelo veliko, kar izpričujejo obilne, žal prepozno došle prijave ne samo iz Ma« ribora in okolice, ampak iz vseh krajev Dravske banovine in tudi od drugod, da, celo iz Beograda.
Usodepolno »boksanje« v Pekrah* Sinoči so se nekateri pekrski fatitje, menda inficirani od rokobbrbne in boksarske manije, kakor že večkrat za šalo borili, hoteč po svoje meriti svoje moči. Pri taki »predstavi« pa je 161etnl posestnikov sin Rupert Ožlmič zletel vsled sunka svojega »protivnika«, inače svojega prijatelja, tako nesrečno na kamenl-to cesto, da si je zlomil levo nogo. Takoj poklicano reševalno moštvo je ponesrečenca odpremilo z reševalnim vozom v splošno bolnico.
Nezgoda elektromonterja.
V Spodnji Poljskavi se je na cesti zaletel elektromonter Alojzij Vehovar s svojim dvokolesom v obcestni kamen, padel in si zlomil desno ključnico. Ponesrečenca so morali odpremiti v splošno bolnico.
Tatvine.
Kolo žhamke »Styria«, vredno 1500 dinarjev, je bilo ukradeno iž veže Glavne pošte vrtnarskemu vajencu Mandlu Ati-tonu. — Neki poljski tat pa se je spra* vil nad njivo policijskega stražnika Sakside Srečka na Koroški cesti ter mu porezal 400 glavic češnja. Saksida Ima 200 Din škode.
Odločen upnik.
Ivan Č. iz Meljske ceste je pomagal graditi nekemu znancu novi Čolh, dolg 5 metrov ih vreden 500 Din. Ko je bil Čoln dograjen, je zahteval Ivan C. plačilo za svoje pomočnlštvo. Ker mU je srečni lastnik novega čolna to plačilo odrekal, je lepo noč potegnil Ivan C. novi Čoln iz Drave ter ga zanesel na SVo« dom.
Izgubljen ali pozabljen
je ženski dežnik z dolgo marogasto palico. Če ga je kdo našel, naj javi v ha-Šem uredništvu.
Tiskarski Škrat je v obeh Člankih g. dr. Miroslava Ploja nanizal nekoliko napak. V članku V Št. 156 od 14. t. m. se mora začetek 3. odstavka glasiti: »Plačila v tej pertjodl« (in ne: v Vsej perijodi!) — V istem odstavku v četrti in peti vrsti mesto »povračilo škode« mora stati »plačilo obresti«. -i- V članku v Št. 157 od tS, t. m. pa se mora glasiti v tretjem odstavku V 12. vrsti mesto »krog 7 in pol milijarde dinarjev«: »Krog tričetrt milijarde dinarjev«.
Pri boleznih srca in poapnenju iil,
nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje Črevesa brez vsakega i::ipora, Znanstvena opazovanja na Idi* nikah za bolezni krvnih cevi so izkaaa-la, da služi Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Frana .losefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah«
Mariborski in dneoni drobiš
Zborouanje odvetniških in notarskih uračnikou
se je vršilo v nedeljo, dne 5. julija 1931 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Občni zbor je vodil predsednik Gilčvert Dragotin, ki je pozdravil zastopnika oblasti, navzoče redne in ustanovne člane ter delegate drugih organizacij. Prečitani so bili brzojavni in pismeni pozdravi. Imenom Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani je tov. Gilčvert kot zvezin podpredsednik zborovalce še posebno prisrčno pozdravil ter jim prinesel iz zvezinega občnega zbora dne 3. 6. 1931 izraze simpatij in solidarnosti vseh v Zvezi vdruženih strokovnih društev.
Nato se je predsednik spominjal umrlih podpornih članov gg. dr. Gosaka Toneta, odvetnika v Ptuju, dr. Vrečka Josipa, odvetnika v Celju, dr. Juritscha Frica, odvetnika in dr. Firbasa Franca, notarja oba v Mariboru, odbornikov v Cel.u tov.Peschitza in Uršiča ter v Mariboru dne 31. 3. 1931 preminule odbornice tov. Zelnik Minke. Povdarjal je velike zasluge, katere si je stekel dne 17. 7. 1930 preminuli g. minister Kristan Anton, naš nekdanji ožji tovariš, posebno kar se tiče pokojninskega in bolezenskega zavarovanja in še na drugih socijal-nih poljih. Omenjal je neveljive zasluge dne 5. 4. 1931 umrlega voditelja tov. Spielmanna Leopolda na Dunaju, kateri je neumorno deloval za boljšo bodočnost odvetniških uradnikov nad 40 let in ki ima še posebne zasluge pri dosegi pokojninskega zakona, pri raztegnitvi sodnega zastopanja na odvetniško uradmi-štvo v smislu novele k § 31 c. p. r.
Nato je tov. Gilčvert podal obširno in izčrpno društveno poroči'o ter je refe-riral o bolezenskem, pokojninskem in starostnem zavarovanju, o delovanju Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani, o društvenih ciljih ter disciplini društvenikov, o sodnem zastopanju itd. Navzoči so zanimivim izvajanjem pazno sledili ter poročilo soglasno odobrili.
Tov. Moškon Franjo je podal natančno blagajniško poročilo, katero izkazuje na društvenih dohodkih in izdatkih za leti 1929 in 1930 prometa 99.830 Din 36 p. Na predlog nadzorstva je bil soglasno podeljen blagajniku in odboru absoluto-rij. Zborovalce sta pozdravila delegata tov. Doležal Lojze in Godnik Marijan, ki sta se dotaknila važnih strokovnih vprašanj, pokojninskega in bolezenskega zavarovanja, samopomoči proti konkurentom itd. Žela sta za to splošno odobravanje in ploskanje.
V debati so govorili tov. Vojska, Gilčvert, Doležal, Godnik, Plangišek Martin, kateri se je v imenu zborovalcev zahvalil odbornikom, zlasti pa predsedniku Gilčvertu, ki je objednem brezplačen urednik stanovskega glasila »Odvetniške pisarne«, za uspešno in smotreno delovanje v prošli pos'ovni dobi, nakar je bil na predlog tov. Planinše^a Martina in Hrašovec Alojza soglasno izvoljen — z malimi izpremembami — dosedanji odbor in sicer: predsednik Gilčvert Dragotin, podpredsednik Planinšek Martin, tajnik Medved Štefan, namestnica tajnika Rauter Mici, blagajnik Moškon Franjo, odbornika Hoschitz Karol in Kež-mam Franjo, namestniki Kotnik Anica, Hrašovec Alojz in Vojska Drago ter nadzorstvo Mlakar Lija in Muršec Marica.
Članski prispevki ostanejo dosedanji, »Odvetniška pisarna« se tudi v bodoče po možnosti in po potrebi izdaja.
Zborovanje je poteklo od 9. do pol 13. ur® v resnem in dostojnem, pa vendar |fko prisrčnem razpoloženju, kar obeta društvu novih koristi in vsestranskega ras^naha.
Vprfc~aitje stojnic za mlečne Izdelke v parku.
Na pobudo mestnega mladinskega sveta naj bi se v mestnem parku prodajalo kislo in sladko mleko, mlečni izdelki itd. Kdor želi postaviti v mestnem parku bu-fet za prodajo mleka, mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, jestvin itd., naj vloži pismeno ponudbo na Olepševalno in tujsko-prometno društvo za mesto Maribor in pkoligo v Mariboru do 20. tm.
Ho obisku pri mariborskih skautih
Pred sedmimi leti je šla prvič majhna četica skavtov iz Maribora na taborenje. Leto za letom je njih število naraščalo, tako da je že pred tremi leti bilo nemogoče, da bi vsi taborili v enem taboru. Vršila sta se najprej dva, naslednje leto že tri, lani in letos pa so kar štirje tabori potrebni, da sprejemajo vase vse, ki hočejo taboriti. Dekleta tabora v Planici nad Mojstrano in pri Braslovčah v Savinjski dolini, fantje pa eni prvič izven naše države na Koroškem ob Klo-pinjskem jezeru, drugi pri Mozirju.
Ker je v mozirskem taboru zbran-skavtski naraščaj, to so dečki v starosti od sedmega do dvanajstega leta, smo te obiskali najprej.
Po dobri uri hoje iz Šmartna ob Paki čez Letuš proti Mozirju smo zagledali na drugi strani Savinje na visokem drogu trobojnico s skavtsko lilijo — dosegli smo cilj svojega izleta.
Prijazen čolnar nas je kaj hitro prepeljal na drugo stran. Čez dve minuti smo stali v taborišču. Tabor je na istem prostoru kakor lani, samo da so bili Šotori lani postavljeni v obliki klina, letos pa tvorijo ulioo, katero zapira na eni strani starešinov šotor, na drugi taborno ognjišče z jamborom.
Taborišče je prazno, le straža stopa zamišljeno med šotori. Ko nas zagleda, se hitrih korakov približa. Radevolje nam pokaže vse zanimivosti tabora. Šotori so visoko dvignjeni, tako da je bilo prav lahko jih lepo urediti. Ležišča so celih trideset centimetrov nad zemljo, vlagi in vodi popolnoma nedostopna. Na predalih in majhnih mizicah so razvrščene vse najnujnejše potrebščine za vsakdanjo rabo. V devetih šotorih prebiva stalno okrog 30 taborečih. Baš počivajo v senci ob gozdu in menda že težko čakajo kosila, ki se pripravlja v kuhinji.
Peč, katero so fantje seveda sami postavili, je zgrajena iz opeke. V dveh loncih se kilha kosilo, skuhana goveja juha in riž z grahom. Da je hrana vedno okusno pripravljena, pa skrbi »ljubezniva gospodinja«, soproga tabornega starešine. Ravno je skuhano. Kakor da bi slutili, so se fantje vrnili v taborišče. Veselo je gledati žareče obraze, s kakim tekom praznijo polne skodele, ki baš niso majhne. Po kosilu se bodo vlegli, seveda je moral vsakdo prei si osnažiti jedilno posodo. Po počitku bo kopanje, po kopanju zopet igre, po igrah večerja, po večerji taborni zbor, kateremu sledi zabava.
Okrog taborneea ognja sedi zvečer zbrana velika družina, okoli nje so se pa zbrali gostie domačini iz okolice, celo iz pol ure odda'jenega Mozirja. Starešina Sivi Volk pripovedu:e vernim poslušalcem o svojih turah po planinah, fantje zapojejo lepo domačo pesem, ma:hen orkester pa skrbi za godbo. Posebno se ie izkazal bendžist, ki je s svojim gramskim basom še dal podlago celemu zboru, čas neverjetno hitro mine, treba je misliti tudi na spanje, težko smo se ločili od ognjišča.
Krasno imajo dečki! Ni čudno, da so vsi tako dobre volje. Zasluga, da je vse tako lepo, gre v prvi vrsti starešini Sivemu volku, njegovi soprogi, vodji Kingu, namestnikoma Dušanu in Mirku, in zdravstveniku Rioku in pomožniku Ma-čiju, ki skrbno pazita na zdravje svojih fantov. Starši lahko brez skrbi prepustijo ljubljenčke temu vodstvu, ki je popolnoma kos svoji nalogi.
Prihodnjo nerielro k Sv. Križu nad Mariborom.
Kakor smo že poročali, se vrši na visokem Kozjaku pri Sv. Križu prihodnjo nedeljo, dne 19. julija izvanredna slovesnost. Kolaudiral, otvori! ter blagoslovil se bo nov vodovod za vas Sv. Križ. Slovesnost se začne ob 9. uri. Sodeluje dobro znana Kamniška godba in prosti zbori. Po sv. maši bo sprevod z godbo na čelu k izvirku in rezervoarju. Tam bodo govori in deklamacije. Slavnosti se udeleži gosp. sreski načelnik dr. Ipavic. vod>a Zdravstvenega doma dr. Vrtovec, več inženirjev in drugih osebnosti iz Maribora. Vabimo posebno Mariborčane in sosede, da se udeležijo te slavnosti.
iRazpraua proti mariborskim mesarjem
Sinoči ob 11. uri je bila zaključena dva dni trajajoča razprava proti 43 mariborskim mesarjem, ki so bili obtoženi zaradi navijanja cen. Razpravo je vodil sodnik g. Levstek. Tekom včerajšnjega dne so bili zaslišani zadnji obtoženci, številne priče in pa sodna izvedenca veterinarski nadsvetnik Hinterlehner ter g. Rebevšek iz Celja. Za njimi so govorili zagovorniki obtožencev. Razsodba bo proglašena danes popoldne ob 17. uri.
Potek procesa je pokazal, da vlada med mesarji samimi velika neizvestnost glede določevanja cen in dovoljenega dobička. Večina izmed njih se je opirala na takozvani celjski ključ za določevanje cen mesa, ki je bil sklenjen leta 1928 med predstavniki mesarjev in oblasti ter določal, da smejo pribiti mesarji k nakupni ceni živine 95 do 130 odstotkov, po kakovosti mesa in s tem ugotoviti prodajno ceno mesa. Ta celjski ključ je bil pozneje od banske uprave razveljavljen. Ni pa bil namesto njega uveden kak nov način določevanja cen ter je zanimivo. da je izjavil sam višji tržni nadzornik g. veterinarski nadsvetnik ^Hin-terlehner, da smatra za bazo določevanja cen mesa še vedno celjski ključ. Spričo tega se pričakuje, da bodo obsojeni samo mesarji, ki so prekoračili na podlagi celjskega ključa mogoče cene. Vsekakor je potek razprave pokazal živo potrebo nove ankete v pogledu določevanja cen mesa, ki bi ugotovila na podlagi izpremenjenih tržnih prilik nov ključ za določevanje prodajne cene mesa. Saj je meso poleg kruha eno najvažnejših ljudskih živil in poleg vina in lesa glavn" prodajni produkt naših poljedelcev.
Osebne vesti.
G. svetnik Gustav Puš, ki je po odhodu g. nadsvetnika Keršovana imel začasno vodstvo policije v Mariboru, je včeraj odpotoval na svoje novo mesto kot šef mestne policije v Celju in je oddal začasno vodstvo mariborske policije g. svetniku Zetkoviču. Koncem meseca bo prevzel vodstvo tukajšnje policije no-v o imenovani vodja g. policijski nadsvetnik Alojz Gerzinič, doslej vodja celjske mestne policije. — Pri sreskem načelstvu v Mariboru je imenovan za višjega tehničnega svetnika g. inž. Kukovec.
Za vzdrževanje državnega mostu v Mariboru,
ki ga mora prevzeti mestna občina, je postavljena posebna komisija, ki bo že jutri pričela poslovati. Gre predvsem za prepleskanje mostu, da se obvarujejo železni deli pred nadaljnjimi poškodbami vsled rje, ter za nadomestitev že uničenih železnih delov z novimi, dalje pa ureditev dovoznih cest itd.
Popravite vodovodne napeljave!
Mestno načelstvo je izdalo na vsa industrijska podjetja, hišne posestnike in njihove namestnike sledeči poziv: Vsled obstoječe suše in izredno velike uporabe vode je nastopilo občutno pomanjkanje vode. Da se prepreči morebitna popolna prepoved uporabe kopalnic in škropljenja vrtov, se poživljajo vsi, ki so priključeni na mestno vodovodno omrežje, da štedijo v lastnem interesu z uporabo vode in da takoj popravijo vse ne-dostatke pri hišnih vodovodnih inštalacijah, t. j. klosetih in iztokih (pipah). V slučaju neupoštevanja vodovodnega reda in tega poziva bo mestno načelstvo mariborsko prisiljeno ustaviti v najkrajšem času škropljenje cest in uvesti proti krivcem kazensko postopanje v smislu § 66 in 77 obč. reda za mesto Maribor.
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru
se oddajo v šolskem letu 1931/32 še nekatera, deloma popolnoma, deloma do polovice prosta mesta. Zanimanci naj pošljejo prošnje za sprejem v smislu razpisa v 6. št. »Sadjarja in vrtnarja«, odn.
11.	štev. »Kmetovalca« najkasneje do 3. avg. t. 1. ravnateljstvu šole.
Prleki!
Zaj dere je že vse dogučano, kak do nas v nedeJjo 19. t. m. stari Habjanič prešteli, nega nič več cajta za dosti pre-mišlovaja. Vsi dobro znate ge pa kak. Te pa ali te vsi čistokrvni pa tudi vcep-leni Prleki, vsi na Tezno k strici Plohlni. Vsi ti drugi pa tudi prite. ka te vidli.Re-ko nas je Prlekov, pa kak smo mi luštni lidje. Prleki!
Tujski promet.
V prvi polovici meseca julija je bilo v Mariboru zglašenih S59 tujcev, od teh 182 inozemcev. Od inozemcev je bilo čl oseb iz Dunaja, 23 iz Gradca in 98 iz drugih inozemskih mest.
Opica v kobanskih gozdovih?
Prebivalci Sv. Duha na Ostrem vrhu imajo že teden dni svojo senzacijo. Pri Sršenu na Velikem Boču imajo pastirja, ki je blizu obširnega planinskega gozda pasel čredo ovc. Nenadoma priskaklja \% gozda majhna opica. Deček jo je z bi-jj čem nagnal zopet v gozd. Tudi drugi ljudje so jo videli in ob večerih se sliši iz gozda nežno cviljenje. Ljudje sicer vedo, da ni nikake nevarnosti, vendar bi jo radi ulovili, ker je najbrž ušla ciganom, ki so hodili pred kratkim po Dravski dolini.
Novi Gradbeni zakon
je izdala v slovenskem jeziku knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Cena broš. knjigi Din 25, vez. Din 37.
Opazovanje Zeppelina na Kobanskem.
Edino številni nemški planinci, ki so došli v nedeljo zjutraj k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, so bili točno informirani o poletu nemškega zračnega velikana. 2e od desete ure dalje so vršili »opazovalno službo« proti vzhodu, odkoder bi moral po poročiiih pripluti zrakoplov. Na veliko presenečenje je okrog 14. ure priplul z nasprotne strani — s Koroškega. Veličastno je plul nad Dravsko doli* n0’ °.^v.cer*ive ga je množica domačinov, letoviščarjev in izletnikov opazovala ves čas tudi nad Prekmurjem in avstrijsko Gradiščansko, dokler ni izginil v megli nad Gradcem.
Prošnja nesrečnih staršev.
Stariši 9. julija v Dravi vfopljenega abiturijenta Šuster Jožeta prosijo, *da bi eventuelni najditelji trupla pokojnega obvestili o najdbi takoj mariborsko policijo. Truplo so videli v pondeljek proti večeru plavati po Dravi pri Št. Janžu na Dravskem polju. Pokojni Šuster je bil visoke postave, oblečen v kopalne hlačke, podolgastega obritega obraza, kostanjevih las. V zgornji čeljusti je imel zlat zob.
Četrtek	Četrtek
novi spored
Vet8>ta_____________kavarna
Glede fotografiranja Mariborskega otoka
razglaša Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Mariboru: Občinstvo, posebno pa vsi fotografi, se ponovno opozarjajo, da je fotografiranje Mariborskega otoka in tamkajšnjih kopališčnih naprav
v smislu svoječasnega sklepa mestnega občinskega sveta dovoljeno le osebam, ki se izkažejo s tozadevno Izkaznico Olepševalnega in tujsko-prometnega društva za mesto Maribor in okolico v Mariboru. Razglednice otoka in kopališča založi imenovano društvo, ki skrbi tudi za razpečavanje po pooblaščenih osebah, oz. tvrdkah. Razglednice, ki jih društvo založi, so opremljene s štampiljko z napisom: »Mariborski otok. Olepševalno društvo za mesto Maribor«. Vse druge razglednice bodo zaplenjene, proti založnikom in fotografom pa bo uVe-deno oblastveno postopanje.
Odbor Oficirskega doma v Mariboru obvešča vse svoje drage goste, ki imajo stalno pozivnico za posečanje tovariških (drugarskih) večerov in svečanih zabav, da bo v soboto, dne 18. t. m. drugarski večer na vrtu Narodnega doma, v slučaju slabega vremena pa v veliki dvorani. Pripominjamo, da bodo na tem in na ostalih drugarskih večerih zanimivi programi, ker bodo poleg vojaške godbe sodelovali tudi naši umetniki iz tukajšnjega gledališča. Začetek ob 21. uri. Obleka navadna. Prosimo za obisk.
Zopet požar.
Pri Sv. Ani v Slov. goricah je v noči
12.	julija strela udarila na Ščavnici v gospodarsko poslopje posestnika Sirka. Pogorelo je do tal vse in Še sosednja poslopja so poškodovana. Škoda je zelo velika, a zavarovan je bil Sirk samo za Din 1000. Domača požarna bramba je požrtvovalno nastopila in rešila ostala poslopja.
Akademski letalski odsek Aerokluba v Mariboru
sklicuje sestanek v?eh interesentov akademikov za brezmotomo letenje v soboto, dne 18. julija 1931 ob 21. uri v klubski sobi Osetovega Mariborskega dvora.
Polepšanje in bolniške blagajne
Pred kratkim se je vršil v Berlinu silno zanimiv proces. Neki uradnik je tožil bolniško blagajno, v kateri je bil organiziran, ker ni hotela plačati bolniških stroškov za njegovo polepšanje. V obtožnici je navedel, da mu je polepšanje potrebno za njegovo karijero, v čemur je imel tudi uspeh. Bolniška blagajna je morala plačati stroške za polepšavo njegovega nosu.
Naravno je, da vsak človek, ki izgle-da dobro in mladostno, lažje izhaja v današnji dobi. Sveže lice je v današnjem Času potrebno prav tako kot lepa, elegantna obleka. Zato se še mnogo bolj °bčuti ena ali druga telesna hiba ali nePravilnost, na primer vstran stoječa “Sesa, nepravilen nos ali kaka. bradavica sredi lica. Morda sploh nihče ne opazi napake pri človeku, vendar pa njega muči in se mu dozdeva, da so vsi njegovi eventualni neuspehi baš radi ene ali druge njegove hibe.
Tudi v privatnem, popolnoma intimnem človeškem življenju, lahko taka malenkost dostikrat igra veliko vlogo. Zlasti pri ženskah, ki 90 baš v teh stvareh Včasih pretirano občutljive in smatrajo dostikrat malenkostno nepravilnost na '*cu za povzročiteljico svoje življenske Nesreče.
, .Qe se torej operacije za polepšanje jemljejo iz tega stališča, potem je odločitev berlinskega sodišča upravičena. Zahtevati od bolniških blagajn povrnitev Proškov za polepšanje enega ali drugega člana, je popolnoma naravna stvar.
Vendar pa treba silno paziti na to — ®iše berlinska revija — v kakem insti-se pusti človek operirati. V Evropi ‘Ji zlasti v Nemčiji so zavodi za polep-Savanje na popolnoma drugi bazi, nego v Ameriki. V ameriških institutih se le redkokedaj naleti na zdravnike, dočim je v Evropi to drugače. Zato se prav lahko v Ameriki dogodi, -da človek, ki je prišel v zavod za polepšanje, da odstrani eno ali' drugo napako, odide iz njega desetkrat grši kot je bil poprej.
Predor poč Gibraltarjem
Nova španska vlada se čisto resno ba-vi z mislijo, da bi uresničila davni sen: Kredor, ki bi izpod Gibraltarskega preli-Vvezal Evropo in Afriko. Načrt za predor ni nastal zadnje čase, ampak se na *pem dela že dolgo. Daljava, ki deli Gibraltar od Tangera, ni niti polovico tako yelika kot oddaljenost Calaisa in Dover-Ja.
Predor, ki bi spajal Evropo z Afriko,
se raztezal nekoliko proti zapadu od
izpod morja proti Maroku, kon-
. ,	1	»a vzhodno od Tangera. Dolg bi
‘ po načrtu 32 kilometrov, nahajal bi
v pa V globini 250—500 metrov. Izra-unano je, da	zgrajen v tejfU petijj
tovin 1 okrog 500 milijonov pese-
Naravno, 0bst0je razne težkoče, ki bi lahko Prepreči^ izvedbo načrta. Ena glavnih aprek b; bila. v tem, da so že-ezmce v emčiji, Belgiji in Franciji ožje nego proge v Španiji. Bilo bi torej pogrebno, da se proge Španije prilagode železnicam ostale zemlje Gibj-altarski predor Piše znani fran. coski publicist - bi bil e«|en največjih m najlepših uspehov ljudskega duha na Polju materijalne kulture, kar jih sploh beležimo: hodnik pod zemljo, ki bo vezal dvoje kontinentov.
Nova sredstva proti dlfterijl.
V medicinskem tedniku razpravlja dr. Feliks v. Bormann o 22 slučajih težke difterije, ki jih je v lanski zimi zdravil z novim serumom. Novi serum ne uniči sa-**io povzročitelja difterije, temveč napade tudi takozvane »streptokoke«, ki so posebno zavratne in mnogokrat povzro-caio v človeškem organizmu huda za-trupljenja. Dognano je, da se čestokrat Pojavijo streptokoki že pri navadni an-c)n'.-taj šele seveda pri toliko težji davijovT, uP°rabo novega seruma se je po-stiti* 1r‘ ®°rmannu mnogo hitreje sči-sil‘fre>o nevarnega gnoja. V nobenem Novr,‘U a '.. <!?vica Po injekciji ni širila, rum	£ lv>lo nosi ime »Symbios-se-
skih*^ 6r *ni^ ist°2asno več bolezen-ncsti	’a'ce.v>	^r'	ve'iki razširje-
&	/bhV 6 'n njene opasnosti je novi
ega pomena za zdravilstvo.
Naučite $e creviino pravilnih zračnih in joininfhi kbbei^
To se pravi: namažite se temeljito pred solnčno kopeljo z
NIVEA CREME; Din 5-. do 22*. NIVEA OLJE: Din 2S*. Go 35*-
NIVEA-CSETSE NIVEA- UU E
Oboje vsebuje edino svoje vrste sestavino evcerit, Obole prepreči solučne opekline, oboie porjavi Vašo kože, tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CREMA učinkuje pri vročini hladno. NIVEA-OLJE Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem in s tem pred prehladom. Ne solnčite se nikoli z mokrim telesom in se vedno prej namažite!	XXXVI
Jugosl. P. BEIER5DORF A Co. «f. s. o. j.. Maribor.
Bikoborbe tudi v španski republiki
BOJI SE VRŠE VEDNO BOLJ POGOSTO. — VNUK IMEJITELJA NOBLOVE NAGRADE V ARENI. - UNIVERZA ZA BIKOBORCE.
Najhujši notranji boji in težke gospodarske krize niti najmanj ne vplivajo na te tradicijonalne narodne prireditve. Obratno! Dočim se je 1. 1915 izbojeval »le« 241 boj v glavni sezoni, ki traja od maja do septembra, se je lani zvišalo število na 331 in je doseglo letos v prvih dveh mesecih že lepo število 231. Boji so bili letos izredno krvavi — 45 tore-tov je usmrtilo 1243 bikov.
Štirje toreri so našli smrt v boju, med njimi tudi dva jako slavna, — Manuel Granero in in Gitanilo de Triama. Ko je Gitanillo začetkom m :;a smrtno ponesrečil, so trije madridski profesorji noč in dan stali ob njegovi postelji. Vsako uro so izdali obsežne buletine, ki so jih časopisi izdajaii v posebnih izdajah. Kljub vsem naporom je ljubljenec španskega naroda tretji dan po nesreči izdihnil. Po vsej deželi je zavladala globoka žalost. Časopisi so na dan smrti izšli s črnim robom na naslovni strani.
To pa je bila velika in nenavadna izjema. Kajti narod se običajno ne briga za premagance. Premagan je tudi vsak to-rero, ki ne usmrti svoie žrtve v. 15 minutah. Baš radi te kratko odmerjene dobe je bo>j vedno tako srdit. Po deseti minuti da:e rog borilcu znamenje, da je dve tretjini časa že poteklo. Po treh minutah, torej dve minuti pred koncem opozarja
drugi znak torera, da je skrajni čas, če hoče zmagati. Ako preteče petnajsta minuta, ne da bi se toreru posrečilo zadeti biku smrtni udarec, mora ta zapustiti areno, izgubi takoj službo in se delj časa ne sme pojaviti pred občinstvom. Bik pa, ki je ostal pri življenju, mora zo zakonu biti takoj ubit.
Letonja sezona nudi pa še nad vse nenavadno senzacijo. V areno stopa te dni vnuk slavnega zdravnika Dona San-ti' J. Cayala, kateremu je bila naklonjena Noblova nagrada, šele 23-letni Santiago Ramon. Razen njega se bo po* ;avila še cela vrsta drugih sinov odličnih španskih rodbin v maneži. Po večini so tc visokošolci-medicinci. Eden od njih, Victoriano de la Serne, je že stal tik pred promocijo. Starši so se seveda protivili in mu odrekli vsako pomoč. Toda Victoriano je vstrajal in se v Salamanki na Torero-univerzi izobrazil za novi poklic.
Torero-univerze ne smemo seveda zamenjati z znamenito špansko, ki ji je sedaj rektor slavni filozof Miguel de Una-muno. Torero-univerza ima le enega profesorja, komaj devetnajstletnega Pe-pr: Omora. 2e kot sedemnajstleten dečko se je odlikoval nad vsemi drugimi; tako ;e v eni sezoni ubil 51 bikov. To mu je doneslo profesuro. Udeležuje se še tudi sedaj borb in si pribori zmago za zmago.
Razstai/a svinčenih uojakou u Parizu
V Parizu je bila nedavno otvorjena nenavadna razstava,' ki je v gotovih krogih naletela na veliko odobravanje. Osnovala se je družba, ki ima nalogo, da izdeluje in širi med deco svinčene vojake kot igrače. Ta družba šteje 83 članov in je izdelala že vojake vseh vrst in uniform, kar jih beleži francoska vojna historija. Vse to je razstavljeno sedaj deci na ogled. Vidimo tu stare Gale, konjenike Karla Smelega, Devico Orleansko, švicarske gardiste, vojake Bourbo-nov in Napoleona Velikega vse do vojakov iz svetovne vojne. Postavljenih je nič manj kot 800 vojakov v uniformah one dobe, točno po razporedu francoske vojske, ki ga je napravil Napoleon. Cela razstava ima namen povečati pri deoi interes za vojna dela Francozov v preteklosti.
Gotovi krogi odločno protestirajo pro~ ti takim razstavam, ki že v mali deci na ta način vcepljajo razpoloženje za vojne in prelivanje krvi. Psihologi trde, da lahko iz nedolžne dečie igre nastane resno vojno razpoloženje odraslih. Te niale svinčene figure vojakov ne bodo plačane le z nekoliko franki, ampak bo-v kasnejši dobi plačane s krvjo. Ro-,5.V* danes seveda uživajo v rdečih , Jih licih, ki žarijo veselja, ko se jim kupi mal svinčeni vojak, ali prišel bo čas, tako pravijo nasprotniki , teh igrač ko bo na njih licih druga rdečica. — Tedaj bodo roditelji točili solze...
Zračni promet u *3ugoslauiji
Zasebni zračni promet v Jugoslaviji ter med Jugoslavijo in inozemstvom o-skrbujete dve mednarodni družbi (Cidna in Franco-Roumaine) ter jugoslovanska družba za zračni promet »Aeroput«. Po-
slednji je leta 1928. otvoriS prvo zračno progo med Beogradom in Zagrebom, naslednjega leta drugo iz Beograda preko Niša v Skoplje in kot tretjo prvo mednarodno progo iz Beograda preko Zagreba in Gradca na Dunaj. To progo vzdržuje »Aeroput« skupno s »Cydno« in »Austro-flugom«. Lansko leto se je omrežje izdatno povečalo. Uvedli so nove proge, Zagreb - Sušak in Beograd - Sarajevo -Podgorica, nadalje Beograd - Zagreb -Bratislava - Praga, že obstoječo progo Beograd - Niš - Skoplje so podaljšali do Soluna.
V letošnjem letu je »Aeroput« uvedel krožno zvezo Beograd - Zagreb - Sušak - Split - Sarajevo - Beograd.
Kako raste zanimanje za zračni promet, je jasno razvidno iz sledečih številk:
»Aeroput« 1928	1929	1930
št prelet, km 148.840	192.420	425.478
št. potnikov 1.322	1.830	3.184
št. prtljage v kg 7.010	121575	25.CM
Nekako središče jugoslovenskega zračnega prometa tvori radi svoje ugodne zemljepisne lege Zagreb, ki je že lani bi-o izhodišče petim zračnim progam.
Na konferenci o mednarodnem zračnem prometu, ki se je pred kratkim vršila v Berlinu, se je jugoslovansko o-mrež:e priključilo ostalemu evropejskemu, predvsem s progo Pariz - Dunaj -Beograd ter Berlin - Dunaj. Nadalje je bilo sklenjeno, da skrbi jugoslovanska družba za vse proge v svoji državi, predvsem na že omenjenjeni krožni črti Beograd - Zagreb - Sušak - Split - Dubrovnik - Podgorica - Sarajevo - Beograd (nad 1000 km) med tem ko skrbita Francija in Avstrija za progo Pariz - Dunaj - Gradec - Zagreb, Francija še na solunski, Češka pa na praški progi.
Predvsem je treba povdarjati dejstvo, da se na jugoslovanskih zasebnih progah še ni zgodila nobena nesreča, kar je gotovo mnogo pripomoglo k hitremu razmahu.
Šport
Perška o porazu Gratfjanskega v Mariboru.
V beograjskem »Sportistu« piše nekdanji reprezentativni centerfor Gradjan-skega popularni Perška o porazu Gra-djanskega v tekmi z ISSK Mariborom naslednje:
»Šta kažete na ovo? Dva puta su mladi igrači Gradjanskog dobili batina u Oseku. Dva puta po 3:1. Da nekako is-prave zlovolju Vlaške ulice, uzeli su na nišan one sa severa, pa se u subotu upu-tili u Maribor, da poprave loš utisak od Oseka, i da se nekako operu pred jav-nošču. Složena je prva i najbolja mom-čad; složena je — kako se ono kaže — kaznena ekspedicija za te Štajerce ... No, izgleda, da se Štajerci nisu preplašili Mihelčiča, Rajkoviča itd. več su jim, da se valjda ne zamere Oseku, takodjer naslagali 3:1. Da se sete na taj dan u Mariboru, predali su im Štajerci jednu svilenu zastavicu za spomen... Ljute se kibici Gradjanskog, i sve nekako sa strahom očekuje susrete. Imaju i pravo da se ljute. Nije im pravo, da se sa reno-meom starog kluba rasipa, pa da se za par tisuča vozaju igrači do Oseka i Maribora, pa da se okičeni batinama vra-tiju u Zagreb. Gde su ona dobra stara vremena, kad se jedan iz Maribora nije uopče ni usudio pozvati prvu momčad Gradjanskega u svoju sredinu ili upravni odbor nije ovakav dopis uopče uzeo za ozbiljan. Danas je to, eto, drugačije, da-nas je eto tako, da Gradjanski nije u stanju niti da pobedi tamo na severu u gradu, u kom se sigurno ne igra veliki nogomet ...«
Nepoznani otoki
V Tihem in v Indijskem oceanu je cela vrsta večjih in manjših otokov, ki še niso raziskani in o katerih obstoju so mornarji izvedeli le slučajno, ker so zgrešili smer ali bili radi brodoloma prisiljeni, da se rešijo na najbližjo kopno zemljo.
K tem otokom spada takozvani »Pasji otok« v bližini Madagaskarja. Otok je popolnoma neobljuden. Gospodarji otoka so — psi, ki se v velikih trumah klatijo po otoku. Skoro gotovo so to potomci psov, ki so se pri brodolomu rešili na o-tok. Čudno je, da so ti divji psi pozabili lajati; med sabo se sporazumejo z visokimi, piskajočimi glasovi. Hranijo se z morskimi pticami in z jajci želv.
V Indijskem oceanu, med Madagaskarjem in otokom sv. Mavricija, leži majhen, samoten otok Tromelin. Šele pred kratkim so ga označili v oceanski karti. Pred nekako dvesto leti se je v Trome-linovi bližini potopila francoska bojna ladja »Util«. Šest mornarjev posadke in nekaj zamork, ki so bile na ladji, se je rešilo na otok. Petnajst let pozneje je pristala na otoku britska jadrnica-. Vsi belokožci so že bili umrli, premagala jih je tropska klima ali pa so jih uničile hude epidemije malarije, ki so tam razsajale. ŽijVele pa so še zamorke. Bile so že sko-ro popolnoma divje, zelo so shujšale, tako da so pomorščaki mislili, da so našli čarovnice. Najprej jih niso niti hoteli s sabo odpeljati na celino. Otok nosi še dandanes tudi ime »Čarovniški otok«.
Severno od Madagaskarja leži otok Laheb, domovina želv. V prejšnjih časih je marsikatera ladja pristala na otoku. Nalovili so želve in jih oddali ccološkim vrtom. Domačini se bavijo skoro izključno z želvorejo. Vsakemu novorojenčku dado za darilo želvo, ki mu naj služi za igračo. Ko doseže otrok določeno starost, usmrtijo želvo s predpisanimi ceremonijami in io poiedo.
BL 7m vcctn
V senci jezuita
SsMtadMU uma«,	iss
r' »Da... Ah, Žileta,« je mrimral kralj goreče in stopil leoraik proti deklici... »ako bi vi le hoteli... ako bi si upal nadejati... da je to nepričakovano sprejetje začetek izpremembe v vaših mislih...«
»Sir,« je odgovorila Žileta na .koncu svojih sil, »jutri pojdem z vami na lov... Toda prosim vas, zdaj me pustite pri miru...«
»Ubogam vas še enkrat,« je dejal kralj, ki se je tresel istotako kakor ona, samo da ne od enakega razburjenja.
Odšel je in tudi Žileta je stekla ter se skrila v svojo sobico.
Kralju je sijai obraz, ko je bil spet v svojem kabinetu.
»Vdaja se!« je dejal sam pri sebi. »Luč božja, dolgo je trajalo, nazadnje bo pa vendar le ...«
Načrt Franca I. je bil silno enostaven.
Samo da je bil enkrat v gozdu; potem ni bilo nič lažjega kakor urediti tako, da ostane sam z Žileto.
Misel surovega posilstva ga ni nikakor motila. Narobe. Njegova sramotna domišljija se je pasla z njo in njegov nagon zavojujočega vojščaka se je radoval takšnega razvoja brez vsake hinavščine pred samiim seboj.
Samo nekaj v vsej tej reči se je zdelo čudno kralju, skoraj da vznemirljivo.
Bila je lahkotnost, s katero je dotlej tako neukrotljiva Žileta sprejela predlog, da se udeleži tega lova.
Da, Zileta je sprejela povabilo in celo z veseljem.
Revici prvič ni prišlo na um, da se ji je bati kake nevarnosti; da bi se sešla s kraljem na samem, se ji je zdelo skoraj nemogoče, na lovu ki se ga udeleži svojih dvesto do tristo ljudi.
Upala je pa tudi, da jo zagleda Tribulet, ko se bo pomikal lovski izprevod po mestu, in bo mogla menjati z njim kako znamenje ali pa' celo govoriti z njim.
Omeniti je treba, da je bilo Žileti sicer dovoljeno, gibati se v svojem stanovanju in v patfku po prosti volji, toda prepovedano stopiti iz gradu.
Pojezd skozi Fontenblo, čeprav v številni družbi, je bil torej prilika, ki jo je veljalo izkoristiti.
Vse te misli so prešinile njenega duha v trenutku, ko ji je stavil kralj svojo ponudbo. In obljubila je, ne prikrivaje veselja, ki ga je tolmačil kralj tako, da velja zabavi.
XXIX.
Kraljevski lov.
Zares je bila blesteča skupina, ki je jahala drugo jutro skozi mesto Ftontenblo, v veliko navdušenje meščanov, izražajočih svoje vzhičeno navdušenje in občudovanje s klici: »Živel kralj!«
Vsa se je lesketala v žarkih solnca, sijajočega na nežnem svilnatem nebu, ki je stresalo svoje lahne meglice v drhtljajih spomladi.
Iskrila so se vezana oblačila in lovski noži; plemiči dvora so se šalili okrog kralja, srečnejšega in dobro-.voljenejšega nego kdaj prej; okrog tega središča pa je mrgolelo gonjačev, kmetov iz okolice, ki so bili prišli gledat kralja, In vsakovrstne služinčadi: lovcev, lakajev, oprod, trobentačev, in Bog vedi koga še.
Zileta je jahala na črnem konju, ki je bil nemara nekoliko preživ za njo. Kdo je bil povzročil, da so ji dali ravno to žival in ne kake mirnejše? Deklica se je ozl-raia z nemirnimi pogledi, iščoč prijateljskih oči med tisoči obrazov, ki so polnili ulice in okna hiš. On njeni strani je jahala vojvodinja Etanpska, vsa obkoljena od ple-
mičev, med njimi D’ Ese in La Šatenjre, ki nista spustila Žilete izpred oči.
Diana Poatješka se je potila na čelu, na ognjenem vrancu, ki si ga ne bi bil upal zajahati marsikateri izkušeni jahač.
Ona, ki je bila prava slika boginje lova, močne in hkrati gibčne Diane, ni poznala v tem trenutku nobene druge misli. Strastno je sopla čisti zrak s svojimi tresočimi nosnicami in izpodbadala konja, ki je bil že itak ves razburjen. Navdajalo jo je strastno veselje nad lovom in pijanost divjega dira od med vejevjem šumečih hrastov; mikala jo je besna naslada nad prelito krvjo, ki jo je že vohala v duhu, in nad kosci rdečega mesa, ki ga trgajo renčeči psi s krvavečimi očmi.
Katarina De Medicis je jahala po novi modi, ki jo je bila izumila sama, to je, desno nogo naslonjeno na p J ..bok, ki je bil pritrjen na sedlu; jahala je smelo, vsa vesela, da je mogla kazati svojo prekrasno nožico in da je bila vsaj za današnje dopoldne rešena neznosne sitnosti svojega soproga prestolonaslednika Henrika, ki je videl in slišal samo Diano Poatješko.
Kralj je ves sijal.
Njegova visoka rast je prekašala stas obdajajočih ga plemenitašev. Krasno ga je bilo pogledati v njegovem jopiču od škrlatnega baržuna, stisnjenim z zlatim pltsom, od katerega je mahal lovski nož z bogato vlo-. ženim ročnikom.
Govoril je o jelenu, govoril o vojnah, ki jih hoče še vojevati, govoril je na glas, smejal se in trosil radodarno naklonjene besede, ki so se jih spominjali še leta in leta; njegove oči so pele njegovo srečo, vse njegovo vedenje je bilo tako kipeče, da so si šepetali v njegovi okolici;
»Njegovo Veličanstvo se je pomladilo za dvajset
let!«
Kajpak, šepetali so si to v nadi, da jih kralj vendarle zasliši in jih nagradi z milostno besedo ali vsaj s smehljajem...
Dospeli so v gozd.
Zaželjeni dogodek, ki je Žileta tolikanj hrepenela po njem, se ni bil pripetil: ves Čas ni mogla zagledati nikjer prijateljskega obraza, ki ga je tolikanj iskala ... In že ji je bilo žal, da je šla.
Na križišču dveh potov se je ustavil izprevod, Velik krog se je napravil okrog kralja.
Psi, ki so bili Še privezani drug k drugemu, so stali v vrsti zunaj kroga;' trobentači so se bili postavili v red.
Na kraljev mig je stopil veliki lovec k poročanju v sredo kroga.
Poklonil se je najprej kralju, nato pa že manj globoko, tudi vsem zbranim lovcem. Nastalo je veliko molčanje, v katerem je izpregovoril glasno in jasno, kakor kak kraljevski herold.
Poročal je, da je skrit dsetemjak precej daleč tam za bližnjim močvirjem sredi goste goščave.
Kralj se je spogledal z La Šatenjrejem in Esejem, ki nista umeknila oči od njega.
Nato se je zahvalil svojemu velikemu lovcu in ga pohvalil ter se obrnil nazadnje proti tej četi trobentačev. Dal jim je znamenje z roko.
To je pomenilo začetek lova.
Psi so bili migoma odvezani in so planili z zamolklim laježem na sled.
Sledil jim je nagli galop lovske čete.
Zemlja se je stresla, gozd je vztrepetal; preplašeni so se dvignili celi oblaki ptičev, razpodile so se trope boječih zajcev v blaznih skokih... križalo se je klicanje, krik in sunki fanfar so se zapletli v drgeč vozel Iglasov; nazadnje pa je izginila vsa ta slika s svojim lesketom in svojo smelostjo pod visoko senčnato kupolo gozdnatih dreves...
V trenutku, ko se je spustil tudi Franc I. za svoji-
mi lovci — zdelo se je, kakor, da se nekako obotavlja in bi rad, da ga drugi prehite — je odjahal v daljavi vštric neznan jezdec, ki je poslušal in opazoval skrit v grmovju ves pravkar opisani prizor. Ta jezdec je pazil skrbno, da ga kralj ne bi zagledal, in se skrival po možnosti za grmi in drevesi.
Bil je vitek in gibčen; z neobičajno spretnostjo je obračal svojo žival med drevesnih debli.
Na obrazu je imel krinko,
Dvorjan ni bil.
Bil tudi ni nihče izmed plemičev iz obližja, ki jih je prignala radovednost gledati kraljev lov.
In kdor bi ga videl od blizu, bi bil gotovo spozna! kljub naglemu galopu, da ima žensko pred seboj.
Ravno v trenutku, ko so zatrobili rogovi, je zajahl! La Šatenjre h kralju in ga vprašal tiho:
»Kakšna so vaša zadnja povelja, sir?«
»Čez pol ure se spomnite puščavnikove skale,« je odgovoril kralj.
Nato se je vrnil La Šatenjre na svoje mesto, poleg vojvodinje Fontenbloške, dočirtt je zabaval D’ Ese vojvodinjo Etanpsko.
Puščavnikova skala ni bila daleč od goščave, ki jo je omenil veliki lovec v svojem poročilu.
Puščavnikova skala, tako imenovana, ker je imel pred davnim časom neki samotar svoje bivališče, je bila v resnici cela grmada skal.
Nakopičene druga na drugo in gosto zaraščene z zelenim mahom, so tvorile te skale med sabo več duplin, izmed katerih je bila ena dovolj prostorna, da je služila tistemu svetemu možu v domovanje.
Proti tej votlini je dirjal Franc I. ko se je ločil od ostalih lovcev. Še vedno pa ga je spremljal njegov nevidni drug — jezdec s črno krinko.
V trenutku, ko so se spustili lovci in njihove dame za jelenom, pa se je zgodilo tole:
Videli smo, da se je držala vojvodinja Etanpska V bližini Žilete.
S svojim ljubosumnim nagonom ženske ta s svojim poznanjem ljubezenskih zvijač Franc I. je razumela Že od prvega trenutka, da nima lov drugega namena kakor omogočiti, da dobi kralj Žileto na samem.
Ker deklica ni odgovorila vojvodinji na nobeneg* izmed njenih nagovorov, je sklenila jahati vkljub temi! v njeni družbi, Čeprav je njej bilo itak samo do tega, da je ne izgubi niti za hip izpred oči.
Ko pa se je lov začel, je skočil D’ Ese nenadoma S konja, rekoč: »Ti hlevarji so res zanikrne mrhe.;, vaš konj jč slabo osedlan, madam...« In že je D’ Ese tudi storil, kakor da popravlja konju vojvodinje Etanpske trebušni pas. Treba je omeniti, da je bil konj Čisto dobro osedlan. »Hvala vam,« je rekla vojvodinja.
In pognala je konja, da dohiti Žileto.
Toda ni še bila dvajset korakov daleč, ko Se jfl sedlo zamajalo pod njo; vojvodinji je komaj ostalo sa, da je zdrknila na tla. »Kako neroden sem!« je vzkliknil D’Ese, B Je taffl skočil s konja, čeprav bolj počasi kakor prej, ter začel sedlati vojvodinjmega konja na novo, razkladale mW obžalovanje na dolgo in na Široko. ^ mahala nervozno z bičem po zralčuj ne da bi črhnila besedice. Sledila je z očmi La gatenj-reju in Zileti, ki sta drevila za ostalimi lovci, Toda kmalu sta izginila med drevjem. D Ese je imel mnogo dela; neprestano se Je optS* vičeval zaradi Svoje nespretnosti. Nazadnje je bil konj vendar enkrat osedlan; g pomočjo svojega tovariša se je spravila vojvodinja zopet nanj. Nato je pogledala D’Eseja naravnosf v oči, V*
Ovčjo volno,
kemično čisto za posteljne odeje in vložke, 500 kilogramov, tudi majhne kolečine proda za polovično ceno prave vrednosti tapetnik. Vojašniški trg 1.
2046
Kopalne čepice od Din 8.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1719
Dober štedilnik na prodaj. Vprašati Koroščeva 6, pritličje.	2039
Velecenjene gospodinje, ali 2e veste,
da dobite najboljše kvalitetno mleko v Stojnici oskthnl&tva Hausampacherl pred mestnim magistratom, liter po Din 3.—. Vse naSe dojne krave go pod stalnim zdravniškim nadzorstvom! Pn motil mleko Zelo ohiaT j eno! Pri kuhanju se ne kisal	1394
Gostilno
na prometnem kraju se vzame v najem ail na račun. Cenj. dopise pod »Kavcija« na upravo lista.	2047
Zakaj plačujete
vino po 10 Din, ko dobite v vinotoču Puhalj, Rošpoh (Vinski dol) dobro vin-ce po Din 8.—.	2045
Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri in najnižji ceni. Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Maribor.	1856
Sami se prepričajte,
kako ceneno dobite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kovčke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere itd. v novo otvorjeni torbarski delavnici, Kopališka ulica 2. Vsa ta dela se izdelujejo v lastni delavnici Popravila se izvršujejo garantirano dobro, točno In po najnižji ceni. Se priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 3, Scherbaumov paviljon.
1798
Učenca
sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska u!. 26. ___________________ 2011
V gostilni Dravograd,
Maribor, Smetanova ulica 54 se toči prvovrstno štajersko vino liter 8 Din. Tudi biljard stoji na razpolago. Za obilen obišk se priporoča gostilničar.
2034
Potnice,	\
ki obiskujejo privatne stranke, sprejmem za damski predmet. Zaslužek do-
ber! Naslov v upravi. ................2029
Iščem opremljeno sobo z uporabo kopališča, eventuelno v bližini Trstenjakove ulice. Ponudbe naj se pošljejo čimpreje na upravo »Ve-černika« pod šifro »Samec«. 2048
SOKLIČ
«*edro*
saatopoarf M sprejmejo
Inseriraite v |
..Veterniku"!
.. j v Mariboru
• poslta ul. 49. Telafon 2358, Laataik ia vodjai
imarij dr.Černič, speci jalJst za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen ta operacije In opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonlza-torjem za elektrlziranje po poškodbah in ohlapelosti dreves; dlatermijo za električno pregrevanje in električno izžiga-nje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; »enterocleaner«-lem za notranje črevesne kopeli pri za-peki. napihovanju In za Splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-. drugi razred 80.-. tretji razr. 60.-.
mm
Izdala Konzorcij »Jutra« v, Liublianh nreflstavnik lrtalatclla In uradniki ERAN BROZOVIČ v Marlbqpj, JlsJu mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETEJLA
JR