d@IMSSJJJ©IEnGLAS
Leto XLIX - št. 4 - CENA 110 SIT
Kranj, torek, 16. januarja 1996
DANES PREBERITE stran"
Kdo bo "vahtal" Vahtnico?
stran 8
Na romarskih Brezjah stran 13
Papeža ne bo} pločnik pa bi vseeno radi      Planika se bo še zmanjšala
UGODNI POSOJILNI POGOJI
Gorenjska^* Banka
Banka d posluhom
Prvič na Gorenjskem
Tržiški razpis za neprofitna stanovanja
Tržič, 15. januarja - Čeprav se je zaradi nesoglasij med Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, z.o.o., Kranj in Občino Tržič nekoliko zavlekla gradnja stanovanjskih stolpičev na Mlaki pri Tržiču, je vendarle prevladala zdrava pamet in gradnja prvih stanovanj se zaključuje. Stanovanjska zadruga Gorenjske, kot neprofitna stanovanjska organizacija, na Mlaki pri Tržiču v sodelovanju z Občino Tržič gradi neprofitna stanovanja. Zadruga in občina v današnjem Gorenjskem glasu že objavljata "Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem", to pa je prvi tovrstni razpis na Gorenjskem doslej. Več na 19. strani !
Za desetino dražja cestnina
Ljubljana, 16. januarja - Po sklepu slovenske vlade je cestnina za uporabo slovenskih avtocest od včeraj dražja za deset odstotkov.
Tako zdaj znaša cestnina za kilometer štiripasovne avtoceste za osebna vozila 4,8656 tolarja. Od včeraj naprej je torej treba plačati za uporabo avtoceste Ljubljana-Naklo na cestninski postaji Torovo za osebna vozila 120 tolarjev, od Ljubljane do Razdrtega 350 tolarjev, od Hoč do Arje vasi pa 150 tolarjev.
Pri plačevanju cestnine na slovenskih avtocestah pa se letos obetajo še druge novosti. T.i. ABC sistem plačevanja cestnine (avtomatski brezkontaktni in brezgotovinski) poskusno deluje od 17. novembra lani na cestninski postaji Torovo. Trenutno ta sistem preskuša 150 stalnih voznikov, v kratkem pa ga bodo uveljavili za yse- z opremo za avtomatsko brezgotovinsko in orezkontaktno pobiranje cestnine bo letos predvidoma opremljena tudi avtocesta od Ljubljane proti Divači, saj je denar v letošnjem planu del DARS že predviden, javni razpis za nakup te opreme pa bo objavljen v kratkem.
Izjemni uspehi gorenjskih "belih" športnikov
Polona prva, Meja druga, Jure tretji, Primož četrti
Naši smučarji, smučarke, biatlonci in deskarji so konec tedna razveselili privržence zimskih športov, saj so zabeležili številne odlične rezultate
Uspešen konec tedna je že v četrtek zveze ISF v Levsinu v Švici. Polona
napovedala naša najboljša biatlonka je svojo izvrstno formo potrdila še
Andreja GraŠič iz Kržev, ki je v naslednji dan, ko je bila v paralelnem
Anterholzu zasedla odlično drugo slalomu četrta in v nedeljo v Mari-
mesto, temu pa je v soboto na sprintu boru, kjer je zmagala na Snovvboard
dodala še šesto mesto za točke Grand Prixu v paralelnem slalomu.
svetovnega pokala. V petek je bila športna junakinja dneva Nakelčanka Polona Zupan, ki se je med najboljšimi snowboarderkami sveta prvič povz
Tudi naši smučarji in smučarke konec tedna niso ostali brez visokih uvsrstitev. Na tekmi v Garmisch Partenkirchnu je slavila Urška Hro-
pela na zmagovalno stopničko, saj je vat, odlična deseta pa je bila ponovno zmagala na veleslalomski tekmi VVorld Škofjeločanka Nataša Bokal. Sloven-Pro Toura mednarodne snowboard  sko smučarsko slavje je s tretjim
mestom v Kitzbuehlu dopolnil Moj-strančan Jure Košir (enajsti je bil tudi Andrej Miklavc iz Dorfarij). Ponovno pa se je izkazal komaj 16-letni skakalec Triglava Primož Peterka, ki je na tekmi svetovnega pokala v Engelber-gu v soboto osvojil 15. v nedeljo pa 4. mesto, kar je njegov najboljši dosežek in najboljši dosežek naših skakalcev v zadnjih dveh letih.
Več o teh in ostalih športnih dogodkih je zapisano v Stotinki.
• V.Stanovnik
Dražgoše si svojih spominov ne dajo odvzeti
Dražgoše, 15. januarja - Množični obisk zaključne prireditve 39. prireditev "Po poteh partizanske Jelovice" v nedeljo v Dražgošah je v celoti potrdil željo organizatorjev, da se s rekreativno športnimi prireditvami ohranja spomin na dražgosko bitko. Kljub slabemu vremenu, saj je bila megla, kakršne ne pomnijo, je bilo na pohodih v Držgoše precejšnjo število pohodnikov, med njimi tudi predsednik države Milan Kučan, pred zaključno prireditvijo pa se je zbralo v Dražgošah kar nekaj tisoč ljudi. Na sporni ski slovesnosti ob spomeniku bitke pred 54. leti so se zbrali še živeči borci, izredno število praporščakov, častna četa Slovenske vojske, vrsta poslancev državnega zbora, govornik pa je bil mag. Janez Kocjančič. Za množico pohodnikov in obiskovalcev so v Dražgošah tudi dobro poskrbeli. Več na 3. strani. • S. Z.
Gorenjski glas na obisku v KS Pirniče
V soboto smo bili na obisku v krajevni skupnosti Pirniče v občini Medvode. V Gostilni Pr' kralj' v Verju so nam domačini in člani vodstva krajevne skupnosti predstavili zanimivosti in probleme, na vprašanja pa sta odgovarjala tudi župan občine Medvode Stanislav Žagar in
predsednik občinskega sveta Mitja Ljubeljšek. O obisku pišemo na 6. strani. • A. Žalar, foto: Tina Doki
^ČUNALA//^ PROGRAMI
Dtgital Logic    KRANJ ■ Labore. Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 PtgHgllogk
vik
roser
TEL: 064/224-574 FAX: 064/224-575
TRQ0\ANA Z HODNO 0ZUMJ0 W USNJENO GALANTERIJO
<LUČA>
20% mžanje cen oium
VRHUNSKE 2NPMKE rliSSONt IN OSTALE ZHSKE OZUTVE
MOM SALON
lamu ^
BELLA
20%MŽANJE 0ZLAČ1L ^HUNSKE 2NAHKE HtSSONl
JEZ 20°/o2Nt2ANJ£ZUNt>, ZIMSKIH PLETENIN tN lORZlC
486/80 že od 131.954,00 SIT ali 7.079,00 SIT mesečno!
lT«l./F«»ž 064/ 12 10 4»
UGODNO!
KURILNO 0UE PO NIŽJIH CENAH
NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340. fi11-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242
NAROČILA SFREJEMAMO 24 UR NA DAN
I^Ž^TiS Maistrova 16, Kamnik
telefon: 061/817-313
VAŠE OČI IN UŠESA
SLOVENIJA IN SVET
Slovensko približevanje Evropski uniji
Do leta 2001 že v EU?
Če bo Slovenija sposobna urediti zakonodajo o lastninskih in drugih pravicah tujcev, bi lahko upala na polnopravno članstvo v EU.
Ljubljana, 15. januarja - V petek je v slovenskem parlamentu zasedal odbor državnega zbora za mednarodne odnose in obravnaval najpomembnejša vprašanja slovenske zunanje politike. Med najpomembnejšimi je zagotovo kompromisni predlog Španije, ki naj bi omogočil odpravo nesporazumov med Slovenijo in Italijo, ki ze toliko časa ovira podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije pri Evropski uniji. Zunanji politiki naj bi bila posvečena tudi izredna seja državnega zbora.
Drnovšek pisal Diniju
Iz vladnega urada za informiranje so sporočili, da je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek pred dobrim mesecem italijanskemu premieru Lambertu Diniju poslal pismo, v katerem predlaga nekakšen "tehnični podpis" sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije Evropski uniji. Že večkrat je bilo dogovorjeno, da je Slovenije dolina prilagoditi svojo zakonodajo do polnopravnega članstva, o reševanju optantskih vprašanj pa bi se lahko Slovenija in Italija sporazumeli tudi v času med podpisom in ratifikacijo sporazuma. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Italija odgovorno predsedovala Evropski uniji in upoštevala interese vseh članic ter Slovenije.
Zunanji minister Slovenije Zoran Thalerje parlamentarce v odboru za mednarodne odnose opozoril na pomembnost reševanj vprašanj lastninskih in drugih pravic tujcev, saj bi bila sprememba zakonodaje na tem področju znak Evropi, da je naša država pripravljena odpreti trg nepremičnin, to pa je pogoj za polnopravno članstvo Slovenije v Evropski uniji. Po madridskem vrhu petnajstih držav EU so se Sloveniji vrata v unijo, po mnenju Zorana Thalerja, odprla, in če bi rešili ta vprašanja, bi lahko Slovenija zaprosila za polnopravno članstvo. Če bi pogajanja začeli leta 1998, bi bilo mogoče pričakovati polnopravno članstvo že leta 2001. Glede španskega predloga, ki je kompromis med stališči Slovenije in Italije, so bili nekateri člani odbora skeptični, saj predlaga med državama dvostranski sporazum, to pa je za Slovenijo neenakopravni dodatni pogoj za podpis sporazuma o pridruženem članstvu pri Evropski uniji. Od vlade odbor zahteva pripravo podrobnejših analiz in predlogov urejanja slovensko-italijanskih odnosov.
Sicer pa so se dogovorili, da se o slovenski zunanji politiki skliče izredna seja državnega zbora, za katero mora vlada pripraviti ustrezna stališča. Dodajmo še, da se seje parlamentarnega odbora za mednarodne odnose ni želel udeležiti predsednik republike Milan Kučan, ki je v pismu pojasnil, da ocenjuje, da v začetni fazi priprav na izredno parlamentarno zasedanje ne bi posebno koristil.
Sicer pa je odbor podprl predlog zunanjega ministrstva za odprtje novih veleposlaništev v Ankari, Pretorii, Lizboni, New Delhiju, Bratislavi in Koebenhavnu, glasovanje o veleposlaništvu v Beogradu pa so preložili. Na tak način naj bi v prihodnjih dveh letih postopno širili obseg diplomatsko konzularne mreže v tujini in dosegli približno raven z nami primerljivimi državami. Parlamentarci so se v večini strinjali s širitvijo mreže, slišati pa je bilo tudi nekaj pomislekov. Za zaprtimi vrati so nato obravnavali še problem lastništva jedrske elektrarne Krško. • Š. Ž.
Banke sprejele sporazum o dolgovih
Minister za finance Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar sta prejela pismeno obvestilo, v katerem ju agent upnikov po Novem finančnem sporazumu, podpisanem septembra 1988 med jugoslovanskimi dolžniki in tujimi bankami, Chemical Bank, obvešča, da so njun predlog za soglasje z dne 30. novembra, banke upnice, ki imajo v posesti več kot dve tretjini terjatev po omenjenem sporazumu, sprejele. Pridobljeno soglasje, ki mu bo sledil proces potrditve celotnega aranžmaja v Državnem zboru, predstavlja pomemben korak na poti za dokončno ureditev odnosov med slovenskimi dolžniki po Novem finančnem sporazumu in tujimi komercialnimi bankami, kakor tudi za vzpostavitev pogojev za normalno delovanje slovenskih subjektov na mednarodnih finančnih trgih.
Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 45 Kranj
Sklic informativno delovnih zborov
Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 45 Kranj sklicuje v četrtek, 18. januarja, ob 10. uri v dvorani občine Jesenice in v petek, 19. januarja, ob 10. uri v veliki sejni sobi občine Tržič Informativno delovne zbore, na katerih bodo člani upravnega odbora združenja pojasnili Zakon o žrtvah vojnega nasilja in način izpolnjevanja ter vlaganja zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Državni zbor bo danes začel 38. izredno sejo
Dokončno o državnem proračunu
Vse kaže na to, da bo leta in ne blizu polletj
Ljubljana, 16. januarja • Danes naj bi državni zbor začel 38. izredno sejo, ki je posvečena predvsem sprejemanju državnega proračuna za leto 1996 in nekaterim predpisom, ki iz tega izredno pomembnega dokumenta sledijo. Seveda tudi tokrat zelo verjetno obravnava ne bo enostavna, saj je na proračun predlaganih ogromno sprememb, sprejet pa bo le, če bo spoštovan dogovor vladne koalicije.
Danes se bo v slovenskem parlamentu začelo predvidoma zadnje dejanje obravnave letošnjega državnega proračuna, na katerega je bilo doslej vloženih kar 448 amandmajev
državnemu zboru letos le uspelo sprejeti a, ko je že polovica načrtovanega mimo.
(predlogov sprememb) od katerih jih 143 predlaga vlada. Poleg samega dopolnjenega predloga proračuna za leto 1996 je na dnevnem redu 38. izredne seje tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna, predlog zakona o prispevkih za socialno varnost ter predlog zakona o spremembah pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Po predvidevanjih naj bi državni zbor najprej obravnaval spremembe proračuna, ki jih je predlagala vlada in, kot je znano, stremijo predvsem k temu, da se proračunska poraba čim bolj zmanjša. Končni rezultat teh naporov naj bi
Zbirna stopnja nižja - place enake
V petek so v prostorih slovenske vlade predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov podpisali separat socialnega sporazuma za leto 1996 o znižanju prispevnih stopenj. Pri tem so ugotovili, da Slovenija postopno prehaja v novo obdobje razvoja in procesa prilagajanja gospodarstva, ki mora omogočiti uvajanje novih tehnologij ter večje organizacijske učinkovitosti naši podjetij. Na tak način naj bi pospešili razvojno tehnološko posodobitev gospodarstva, ki bo postalo bolj konkurenčno, lažje osvajalo nova tuja tržišča in s tem ohranjalo produktivna delovna mesta. S tem vlada vsaj delno izpolnjuje zahteve sindikatov in gospodarstva o postopni razbremenitvi stroškov dela, kar naj bi ugodno vplivalo tudi na delež bruto osebnih dohodkov v javnem sektorju v domaČem bruto družbenem proizvodu. Skupna zbirna stopnja prispevkov za socialno varnost se znižuje za 2,7 odstotka, pri čemer letos izjemoma ostaja prispevna stopnja za delojemalce na sedanji ravni (22
odstotkov), medtem ko se za delodajalce znižuje na 19,9 odstotka. To pomeni, da se učinki znižanja višine prispevkov ne smejo prenesti v višje plače, pač pa naj bodo namenjeni za razvojne potrebe gospodarstva. Učinki podpisanega sporazuma naj bi dosegli razbremenitev v gospodarstvu vrednost 15,6 milijarde tolarjev, medtem ko za negospodarstvo pričakujejo okoli 5 milijard prihranka. Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so izrazili svoje zadovoljstvo nad tem ukrepom (prvotno je bil načrtovan šele za prihodnje leto) predstavnik delodajalcev pa je zaželel, da bi se takšen pristop nadaljeval tudi prihodnje leto. Separat socialnega sporazuma so podpisali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov 90, Neodvisnost, Neodvisni sindikat in Pergam, Gospodarska zbornica Slovenije, ZDS, obrtna zbornica, Združenje podjetnikov, združenje delodajalcev Ogistta ter ministrica za delo, družino in socialne zadeve v imenu vlade.
državni proračun ob začetku
bila tudi za 2,7 odstotka nižja skupna zbirna stopnja za prispevke. Pri proračunskih porabnikih, na katere porabo vlada ne sme neposredno vplivati, so upoštevana priporočila odbora državnega zbora za finance, ki predlaga zmanjšanje sredstev za plače, za razvoj informacijskega sistema in investicijsko vzdrževanje, manjše nakupovanje nove opreme ter zmanjšano financiranje politični strank, začenši pri samem državnem zboru in nato pri predsedniku republike, državnem svetu, republiški volilni komisiji, izdatkih varuha človekovih pravic, ustavnem in računskem sodišču.
Spremembe in proračunsko varčevanje pa bo zelo verjetno sprožilo nekaj prav vročih političnih razprav, tako o sredstvih za subvencioniranje študentske prehrane, mnogi poslanci pa so vložili tudi amandmaje, s katerimi predlagajo in utemeljujejo posamezne investicije lokalnega značaja: ceste, kolesarske steze, šole, telovadnice, športna igrišča in druga zlasti komunalna infrastrukturna vlaganja. Začuda enotno podporo ima dopolnilo (tako iz vrst pozicije, kot opozicije) za boljše financiranje šolstva na ogroženih demografskih območjih, vendar je malo verjetno, da bi bil kakšen od amandmajev, s katerim se vlada ne strinja, v tem postopku tudi sprejet.
• Š. Žargi
Slovensko vlado skrbi inflacija
Vsi predlogi za podražitve zavrnjeni
Ljubljana, 15. januarja • Kljub pričakovanjem, da nas bo vlada ze kmalu po novem letu "obdarila" z višjimi cenami električne energije in tekočega plina, se to ni zgodilo. Očitno je, da bo pri takih predlogih zelo previdna, sicer cilja o letošnji 7-odstotni inflaciji ne bo mogoče uresničiti.
Tudi na prvi ponovoletni seji slovenske vlade predlogi za podražitve, ki jih imajo že dalj časa na vladnih mizah, niso bili sprejeti. Tako ni bilo ugodeno Elektrogospodarstvu, ki je zahteval 13,2-odstot-no povečanje cen elektrike, kakor tudi ne distributerjem tekočega plina v jeklenkah, ki so zahtevali 31 do 40 odstotkov
višje cene. K tem predlogom, ki so bili tokrat obravnavani, bi lahko prišteli še zahtevo za podražitev naftnih derivatov (za 24 odstotkov), storitev v železniškem prometu (za 15 odstotkov), cene telefonskih impulzov itd. Vlada, ki bo vztrajala, da letošnja rast cen v višini 7 odstotkov, ki je predvidena z ekonomsko politiko, ne bo presežena, zato bodo utemeljitve predlaganih podražitev skrbno pretehtali. To se je pokazalo tudi pri cenah električne energije, saj so sklenili, da bodo počakali na analizo letošnjega poslovanja Eles, kljub temu da je ocenjen vpliv na splošno rast cen pri predlaganem dvigu cen elektrike le 0,6-
odstoten. Po besedah državnega sekretarja Davorja Valentinčiča podražitve lahko pričakujemo, jasno pa je, da se pri tem želje predlagalcev ne bodo v celoti uresničevala. Kako bodo ob taki politiki splošnega zadrževanja cen poslovala velika podjetja, pa je že drugo vprašanje.
Po seji vlade so na tiskovni konferenci tudi povedali, da vlada proučuje možnosti za povečanje sredstev za subvencioniranje študentske prehrane, zato se je s predstavniki študentov sestala tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar. • Š. Ž.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost in Socialdemokratska stranka Slovenije
Lastnina bivše Zveze sindikatov mora biti skupna
Vodstvo KNSS - Neodvisnost je poslalo vsem poslanskim skupinam in predsedniku državnega zbora Jožefu Školču apel za čimprejšnjo obravnavo zakona o skupnem premoženju lastnine bivše Zveze sindikatov Slovenije, ki so ga v septembru lani v obliki predloga zakona posredovali v parlamentu. To vpra-
šanje so sprožili sicer že leta 1990, vendar takratno vodstvo ZSSS z Mihom Ravnikom na čelu ni imelo razumevanja, po njegovi zamenjavi pa je sicer več posluha tudi ostalo le pri besedah. Ugotavljajo, da je delo pogajalske skupine za razdelitev sindikalnega premoženja neučinkovito, saj če bo ta skupina delovala s sedanjim tempom, ni pričakovati, da bi pred letom 2000 prišlo do predlagane delitve. Tako si ZSSS ohranja monopol nad lastnino in je v privilegiranem položaju glede na druge sindikalne organizacije. Sprejem zakona teh pogajanj ne bi smel ovirati,
odvzel pa bi monopol ZSSS, ki bi tako postala bolj zainteresirana, da se ta vprašanja čimpreje rešijo. S tem bi bilo mogoče, da bi se po oceni Neodvisnosti lastnina razdelila do sredine tega leta. To ne bi bila le pravno materialna gesta, temveč tudi dokaz evropski javnosti, da smo pri prehodu v demokratično družbo uspešni.
Protikorupcijski krog
Vključili se bodo v svetovno mrežo
Iniciativna skupina Proti-korupcijskega kroga je sporočila, da so na delovnem
srečanju člane seznanili člane z delovanjem svetovne mreže proti korupciji Transparencv International, ki je bila ustanovljena leta 1993. Združenje ustanavlja po posameznih državah samostojne sekcije in tako je bilo letos ustanovljeno združenje v Švici. Člani lahko postanejo posamezniki in institucije, ki želijo prispevati svoj delež pri preprečevanju korupcije. Sklenili so, da bodo s tem združenjem utrdili sodelovanje, vse zainteresirane pa pozivajo, da se oglasijo v njihovih prostorih v času uradnih ur ob sredah od 13. do 17. ure na Zarnikovi 3 v Ljubljani.
IJIM GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT
Zaključek 39. prireditev 'To poteh partizanske Jelovice"
Dražgoše se spominom ne bodo odrekle
Veliko pohodnikov in nekaj tisoč glava množica obiskovalcev zaključne osrednje spominske slovesnosti potrjujejo prizadevanja organizatorjev za to, da prireditve v spomin na bitko ostanejo tradicionalne.
Kljub izredno gosti megli, iz katere je neprestano rosilo, pa se je v nedeljo dopoldan v Dražgošah na zaključni prireditvi letošnjih 39. prireditev Po poteh partizanske Jelovice zbralo nekaj tisoč obiskovalcev. Mnogi so se udeležili dobro organiziranih pohodov iz vseh sosednjih krajev, veliko se jih je odpravilo na sprehod v Dražgoše z obeh strani, izredno pa je bilo število avtobusov, ki so tokrat pripeljali obiskovalce prav v Dražgoše.
Namen in želja organizatorjev dražgoških prireditev, da postanejo to rekreacijsko športne in hkrati kulturno spominske prireditve, se je tudi to nedeljo z množico obiskovalcev v celoti uresničil, saj je nekaj tisoč obiskovalcev kljub izredno neprijetnemu vremenu dobesedno zatrpalo vas na južnih obronkih Jelovice. Za pohodnike, ki so vse dopoldne prihajali v Dražgoše iz vseh mogočih smeri dostopa v vas, so z okrepčili dobro poskrbeli, pa tudi ostali obiskovalci so se lahko ogreli ter okrepčali. Cilj pohodnikov je bil tudi tokrat ob Šoli, kjer so se lahko preoblekli, čakal pa jih je polni vojaški kotelj, godba na piha-
la in pozdravi organizatorjev.
Kot vsako leto je bila osrednja in hkrati zaključna prireditev ob spomeniku Dražgoški bitki, kamor se je zgrnila večina udeležencev točno ob dvanajsti uri. Ob prisotnosti številnih praporov, častne čete Slovenske vojske in delegacij, ki so ob koncu položila vence, je prireditev vodil dramski igralec Jože Logar, sodelovala pa sta godba na pihala Alplesa in oktet KUD iz Žirovnice. Navzoče je naprej pozdravil župan občine Železniki Alojz Čufar, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad odzivom na te spominske prireditve in nad takim načinom ohranjevanja partizanskih tradicij. S posebno burnim aplavzom so udeleženci pozdravili prisotnost predsednika Milana Kučana, ki se je prireditve udeležil neprotokolarno, kot pohodnik. Alojzij Čufar je opozoril na to, da dogodki pred 54 leti pomenijo za to vas veliko tragedijo, saj je okupator tedaj ustreli 41 vaščanov in vas požgal ter zravnal z zemljo, kar pa ni zlomilo uporniškega duha Dražgo-šanov, zvestobe slovenskemu narodu, ki so jo z bojem v partizanskih vrstah potrjevali vse do zmage.
Čas redči borčevske vrste
France Kavčič, predsednik domicilnega odbora Cankarjevega bataljona: "Tudi letos smo se zbrali preživeli borci, udeleženci bitke za Dražgoše in žal ugotavljamo, da nas je vsako leto manj. Srečanje je bilo v četrtek v Dolenji vasi, saj smo že v preteklih letih ugotovili, da samo srečanje v Dražgošah ni prava priložnost za miren pogovor. Vedno povabimo medse predsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev NOB tovariša Ivana Dolničarja, ki opiše trenutni položaj v Sloveniji in probleme, s katerimi se srečujejo borci. Tudi tokrat se je nato razvil prijateljski pogovor, ki je seveda kritično obravnaval ravnanje nekaterih strank, ki po svoje tolmačijo te dogodke. Od skupno 22 preživelih borcev Cankarjevega bataljona se jih je udeležilo 14, saj je nekaterim preprečila udeležbo tudi bolezen. Dogovorili smo se, da bomo imeli nekoliko tesnejše kontakte, obiskali obolele in ko čas tako redči naše vrste. Ponosni pa smo, ko vidimo, da je vsako leto na teh proslavah več ljudi, tudi mladih, kar je zagotovilo, da bo duh Dražgoš živel naprej. To pa je naš ponos in zadovoljstvo. Prihodnje leto, ko bodo jubilejne 40. prireditve Po poteh partizanske Jelovice in 55. obletnica Dražgoške bitke bo še posebej slovesno, in na prireditev nameravamo povabiti tudi predstavnike tujin odporniških organizacij ter Slovencev iz zamejstva."
Pozval je k spoštovanju zgodovine, k spoštovanju pomembnih dogod-
Marjan Jerman iz Kranja: "Prihajam s pohoda iz Čepulj nad Kranjem, za kar smo potrebovali nekaj manj kot tri ure. Pot je bila boljša, kot smo pričakovali, saj je bilo manj snega, kot smo mislili, da bo. Prav posebna spodbuda je bila, da je pred nami šel predsednik države Milan Kučan, ki že tradicionalno opravi pohod v Dražgoše prav v tej smeri. Pohod mi pomeni sprostitev, že več let gremo na to prireditev s prijatelji, je pa to tudi del spomina."
Matko in Jana Pogačnik iz Lesa "Udeležila sva se pohoda s Pasje Ravni, in ker nisva bila prvič, lahko oceniva, da bi letošnjega lahko šteli za povprečno težkega. Bilo je precej blata, vode in nekaj manj snega, kot smo pričakovali, za celoto pa bi lahko dejala, da sva pričakovala, da bo težje. S Pasje Ravni smo odšli pol ure pred polnočjo, se spustili v Zminec, nato na Lubnik ter v Lušo in končno tu gor. Letos je to najin deseti pohod po tej poti, ne sicer zaporedni, saj nama je enkrat vmes bolezen preprečila udeležbo. Spominski pohod po poteh Cankarjevega bataljona nama v prvi vrsti pomeni spomin, pa tudi kar zahtevno rekreacijo, in če bo zdravje dopuščalo, še prideva."
Ksaverij Rožič iz Števerjana v Italiji: "Letos se prireditev s pohodom v Dražgoše udeležujemo že desetič, vendar se tokrat zaradi slabega vremena nismo odločili za pohod iz samega Števerjana. Sodelujemo že kakih petnajst let, saj nas je k temu spodbujal general Klajnšček, ki je bil naš vaščan. Še lani smo opravili celotno več kot sto kilometrov dolgo pot peš, letos pa smo se pripeljali do Selc in šli peš le preko Lajš do Dražgoš. Te prireditve zelo cenimo, tu imamo veliko prijateljev, zato vam zagotavljam, da še pridemo. Prihodnje leto zopet peš."
kov, ki so prispevali k današnji svobodni in samostojni Sloveniji, in tudi tega, da se povojnega razvoja Slovenije ne bi smeli sramovati.
Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil tokrat mag. Janez Kocjančic, poslanec Državnega zbora, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik Združene liste socialnih demokratov. V svojem govoru je najprej opozoril na pomen bitke v Dražgošah, prvega večjega vojaškega spopada, ki je mogočnemu nacističnemu vojaškemu stroju pokazal, da se majhni narod na obronkih Alp ne bo predal usodi uničenja, ki so mu jo namenili. Dražgoška bitka je po Kocjančičevem mnenju ustavila in zavrla marsikateri nemški načrt, zlasti za izseljevanje in deportacije, in kljub hudemu terorju vzbudila upanje, okrepila duh upora ter vstaje in dvignila narodno samozavest. Kot pritlehne poskuse je označil razmišljanja o tem, da so bili dogodki v Dražgošah le tragedija, ki naj bi bila le posledica nepotrebnega partizanskega tveganja in izpostavljanja civilnega prebivalstva, ko jim pač zmanjka argumentov za to, da bi to bitko razglasili za bratomorni spopad in dejanje revolucije. Tudi letošnje prireditve ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne so žal pokazale, da za spravo v Sloveniji še nismo dozoreli, poskusi razvrednotenja narodnoosvobodilnega boja pa so po Kocjančičevem mnenju samo prispevki k slovenski blaznosti, ki jim mladi ne bodo nasedli. Če hočemo naše hribe in gore občudovati, ljubiti in obraniti, jih moramo biti sposobni tudi prehoditi, je zaključil Janez Kocjančic, tudi v spomin partizanov v tistih usodnih januarskih dneh leta 1942 in s trdno željo po življenju v miru in ustvarjalnosti. Del tega je zagotovo ohranjanje sporočil iz Dražgoš. Š. Žargi
Ob 75-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
Solidarnostna obveznost, ne usmiljenje
pa imamo vsi enake pravice.
Pri Zvezi slepih in slabo-
vice, glede na njihove posebne potrebe, ne glede na
Kranj, 16. januarja - Zveza društev slepih in slabovidnih
Slovenije deluje že 75 let. Ob vidnih Slovenije, ki je minulo vzrok njihove invalidnosti, da Udejj obletnici v sporočilu javnosti  leto obeležila okroglo oblet- bi bili namreč sposobni živeti otrok
sporočilu javnosti opozarjajo vse ljudi, da pri vsakdanjem življenju, v domačem in širšem okolju, pa tudi pri političnih odločitvah upoštevajo, da smo si ljudje različni. Različni tudi zaradi različnih sposobnosti, različnih potreb, sleherni med nami je svoj svet, kljub temu
nico svojega delovanja, menijo, da je treba ustvarjati pogoje, da bomo vsi živeli skupaj in da zaradi svojih posebnih potreb, zaradio invalidnosti, nihče ne bo izločen iz skupnosti. Vsem ljudem z invalidnostjo je treba zagotavljati enake pra-
čimbolj samostojno in neodvisno življenje.
Odpravljati moramo ne le arhitekturne in komunikacijske ovire v okolju, temveč tudi "ovire" zveseti ljudi, zaradi katerih so ljudje z invalidnostjo diskriminirane
in ne morejo uveljavljati svojih pravic in dolžnosti. Udejanjanje posebnih pravic in mladostnikov s posebnimi potrebami, pa tudi odraslih invalidnih oseb ne more biti izraz usmiljenja in miloščine, temveč solidarnostna obveznost družbene skupnosti in države.
Samoorganiziranje invalidnih oseb in dejavnost inva-
lidskih organizacij sta pogoja za demokratičnost slovenske družbe in države. • D.Ž.
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA AMZS
Pri AMZS so od petka do danes 7-krat nudili pomoč pri okvarah ali poškodbah vozil, 15-krat pa so vozila morali prepeljati s cest na varnejša oziroma primernejša mesta.
GASILCI
Kranjski gasilci so reševali ljudi, ki so ostali vkleščeni v zmečkanih avtomobilih po prometni nesreči pod Gaš-tejskim klancem, prejeli so tudi prijavo kletnega požara na Ulici XXXI. divizije, za katero se je izkazalo, da je bila lažna, resnično pa je zagorelo v Čirčah 20, in sicer so se vnele saje v dimniku. Iz jarka so izvlekli vozilo, ki je tam pristalo po prometni nesreči na Kokrici, zgodila pa se je Še ena prometna nesreča, in sicer na cesti Britof - Čirče. Tu so kranjski gasilci priskočili na pomoč, tajti potrebno je bilo posredovati, ker je obstajala nevarnost vžiga. Zaprli so tudi cestni hidrant na Partizanski 16, ogenj pa je pozročil težave v Alpetour Bandagu na Laborah, kjer se je vnel izolacijski material. Na poti iz proslave v Dražgošah pa je na cesti med Kropo in Jam-nikom s ceste 25 metrov globoko zdrsel jeep, ki so ga gasilci poskušali potegniti na cesto. K sreči ni bil nihče od potnikov ranjen. Jeseniški gasilci so nudili pomoč z avto lestvijo, ko so v železarni odstranjevali razbita stekla in jih zamenjevali z novimi, zapirali so vodo v stanovanjski hiši na Potokih, imeli gasilsko stražo v soboto in nedeljo med predstavama v gledališču Tone Čufar, 1-krat pa so opravili prevoz z rešilnim avtomobilom.
NOVOROJENČKI
Tokrat je Številka, ki označuje najmlajše Gorenjce, 23. Toliko se jih je namreč skupaj rodilo na Jesenicah in v Kranju. Na Jesenicah sta se rodili 2 deklici in 3 dečki. Mejni teži sta pripadli dekletom, najtežja je ob rojstvu tehtala 3.870 gramov, najlažja pa 2.950 gramov. V Kranju pa se je rodilo kar 18 otrok in sicer 11 dečkov in 7 deklic. Tu sta mejni teži pripadli dečkoma, najtežji je tehtal 4.200 gramov, najlažjemu pa je tehtnica ob rojstvu pokazala 2.750 gramov.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesc niče so na kirurškem oddelku opravili 90 interventnih po moči, na internem oddelku 46, na pediatriji 10, na gine kološčkem oddelku pa so imeli poleg 5 porodov še 15 urgentnih primerov.
SMUČIŠČA
Na Krvavcu je smuka kljub vsem mogočim vremenskim pogojem in spremembam v zadnjih dneh še vedno ugodna, saj imajo do 45 cm porarznjenega snega. Smučati se da tudi v Podkornu in Planici, kjer imajo od 20 do 30 cm snega. Vozijo tudi žičnice na Voglu, in sicer vse razen Sije, imajo pa 60 cm pomrznjenega snega. Tudi na Soriški planini je smuka ugodna, vozijo vse tri vlečnice, snega je do 30 cm. Na Kobli vozijo Kozji hrbet, Kobla 1 in Kobla 2, snega je do 40 cm. V Cerknem je smuka po nekajdnevnem slabem vremenu ponovno odlična, saj je 50 cm mešanice umetnega in naravnega sne-
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
TM0VINA • MHrfTVOM, IP0DMJA KMfCA S1
UGODNI KREDITI DO DVEH LET
IZ GORENJSKIH OBČIN
V spomin!
Na Sv. tri kralje 7. januarja 96 smo spremili k večnemu počitku g. Rozko Polajnar, p.a., Kovačevo ali Radajevo Rozko z Jezerskega. G. Rozka ni bila ne državnik, ne politik in nič velikega, vendar pa je bila drugačna. Bila je preprosta duša in zakladnica starih pesmi in pripovedi. V svojem žepu je vedno nosila orglice, ki jih je zelo lepo in rada igrala. Nikoli ni bilo treba dvakrat reči "Rozka zaigraj in kaj lepega povej!" Pa je zaigrala in pripovedovala stare zgodbe in pesmi, ki jih nikjer več ni in zdaj so z njo umrle. Samo eno in najlepšo sem otela pozabi. Rozka zdaj sanja večni sen na jezerskem pokopališču pod vencem gora in zelenja. Nam vsem, ki smo jo poznali in imeli radi, bo ostala v srcih in večnem spominu. Dočakala je 86 let in umrla, po kratki in hudi bolezni, ki ji ni bila kos. Meni je zapustila najlepšo ljudsko pesem, ki sem jo kdaj slišala in svojo željo, da jo objavim. V njen spomin je tu.
Mojca AljančiČ Ogris
Ribič
(odlomek)
Na trgu tam v Celovcu kamniten mož stoji, klobuk ima v roki pred njim bedan leži.
"Kaj pa ta mol pomeni?" Vsi vprašajo ljudje. "V povesti izrečenih, vse tole Vam pove.'"
V Celovcu bil je pobožen mož in svet, za božjo čast in slavo, za rod slovenski vnet.
Ta gre na trg po ribe, nek ribič tam je stal, menihu se odkrije, rad bi mu kaj prodal.
Menih slovensko vpraša, "Po čemu ribe da"? a ribiča s tem zdraži, ker samo nemško zna.
"Povejte to po nemško!" Srditi ribič de, "Proklet slovenski jezik ta v glavo mi ne gre!"
Menih ga zdaj posvari, poduči ga tako! "Ne komite prijatelj, to v srečo Vam ne bo!"
Poziv
Odbor za vzpostavitev agrarne skupnosti Podgora vabi vašČane, bivše člane agrarne skupnosti oz. njihove pravne naslednike na zbor, ki bo dne 20, 1. 1996 ob 10. uri v hiši Vinka Freliha, Podgora 24, zaradi ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti. Odbor
Zakaj ni prostorske politike?
Železarski obrati propadajo, obrtniki gradijo po vaseh
Vaščani v naselju nad Jesenicami se sprašujejo, kako je mogoče, da občina ne vodi take zazidalne in prostorske politike, da bi obrtnikom proizvodnih dejavnosti omogočila gradnjo na opuščenih površinah nekdanje Železarne? Obrtniki zdaj svoje manjše hale gradijo po vaseh.
Jesenice, 11. januarja - V jeseniški in kranjskogorski občini je skupaj okoli 500 obrtnikov in so vedno bolj pomembni, še posebej, ker so v jeseniški občini eno za drugim propadla vsa manjša podjetja, nazadnje pa še številni železarski obrati.
Jeseniški obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, se v okviru jeseniške Obrtne zbornice že desetletja trudijo, da bi v občini vendarle dobili obrtno cono. Žal vedno zaman, saj so ena za drugo propadle vse zagnane ideje, kje da naj bi obrtniki dobili možnost in priložnost za obrtno dejavnost. Zadnja, za številne obrtnike obetajoča zamisel o obrtni coni v »črni vasi« na Blejski Dobravi je seveda tudi padla v vodo. Prav žalostno je zreti na velike opuščene površine nekdanje Železarne in propadajoče hale, a prav nič se ne zgodi. Obrtniki so sami pokazali interes, da bi
prostore v Železarni vzeli v najem in obnovili, a rezultata ni bilo.
In kaj se zdaj dogaja?
Zdaj se dogaja, da v vaseh okoli Jesenic vaščani z nemalo začudenja in tudi ogorčenja zrejo v proizvodne hale, ki jih sredi vasi postavljajo zasebniki za svojo obrt. Ali je to mogoče - se sprašujejo ogorčeni vaščani, ko se v vaseh nad Jesenicami ali tudi na podeželju sredi stanovanjskih hiš postavljajo proizvodni obrati, medtem ko so na ogromnih opuščenih površinah Železarne ne dogaja nič? Ali je mogoče, da občina Jesenice daje vsa lokacijska in gradbena dovoljenja za proizvodno dejavnost sredi naselij in ne stori prav nič, da bi se zasebnikom omogočila dejavnost na prostoru nekdanje Železarne? Kakšna urbanistična in prostorska občinska politika pa je sploh to? Nobena.
Predstavili vam bomo primer zasebnika, ki se je odločil, da v vasi
nad Jesenicami postavi proizvodno halo. Ne bomo pa ga omenili: zato ne, ker sam popolnoma ni nič kriv, da njegov obrat stoji sredi vasi, celo nasprotno: občina bi mu morala biti hvaležna za to, da se je sploh odločil, da nadaljuje s svojo kovinsko obrtjo in da bo zaposloval nove delavce.
Deset let je iskal lokacijo na Jesenicah in v okolici, seveda najprej v bližini ceste in železnice. Pogovarjal se je tudi s predstavniki Železarne, ki pa so mu ponujali zemljišče le v najem. Tega pa ni hotel, saj je želel, da postavi obrat na svojem zemljišču. Njegova proizvodnja ni ne ekološkosporna, v nobenem primeru ne bo moteča do okolice, ima vsa dovoljenja, saj v tem kraju prostorsko ureditveni programi omogočajo gradnjo manjših proizvodnih hal, državi in zatorej tudi občini pa je moral plačati krepkih nekaj deset tisoč mark za
vsa soglasja in dovoljenja. Zelo rad bi bil postavil svoj obrat v »dolini«, saj je blizu železnice in ceste, a kaj, ko nikjer na Jesenicah - kljub strašljivi sliki, ki jo ponujajo obsežna zapuščena zemljišča Železarne -ni bilo mogoče kupiti primerne lokacije. Zato je pač gradil v vasi nad Jesenicami - pa naj bo vaščanom to prav ali ne. Obrtna zbornica Jesenice na ta problem nenehno opozarja, vplivati pa ne more nič, če v občini ni resnih in zavzetih prizadevanj, da bi se za obrtno dejavnost izkoristili že obstoječi objekti in zemljišča, ki ležijo ob primerni komunalni infrastrukturi. Obrtniki pač ne morejo čakati, kdaj in kako se bodo občinski predstavniki izvolili dogovoriti z državo kot lastnico zemljišč v Železarni o tem, da se na tem prostoru razpoložljive parcele ponudijo jeseniškim obrtnikom za obrtno proizvodnjo.
D.Sedej
Domači živalski vrt
Kadar imajo otroci raje živali kot novo kolo
Dandanes se veliko govori o izgubi pristnega stika med človekom in naravo. Da so divje živali nevarne, je za večino ljudi splošno sprejemljivo dejstvo, zato spadajo v divjino ali v živalske vrtove. Obstajajo pa redki posamezniki, ki verjamejo v miroljubno in harmonično življenje z živalmi, ki jih je človeška vrsta na eni stopnji svojega razvoja označila za divje.
O družini Vrtačnik iz Šinko-vega Turna pri Vodicah je slišal že marsikdo, in ko sem jih omenila okoliškim vaščanom, so o tej petčlanski družini govorili kot o nenavadni, a zelo zanimivi. "To so tisti, ki imajo volkove," so mi razlagali. Odločila sem se, da jih obiščem.
Ko sem prestopila prag velike hiše, me je preplavil občutek domačnosti in hkrati eksotike. Z lesom obite sobe izžarevajo toploto, ob kateri se verjetno vsi obiskovalci prijetno počutijo. Z barvo lesa pa se imenitno sklada zelena barva neštetih lončnic, ki se bujno vzpenjajo po stenah in stropu. "Morali bi priti na pomlad," je rekla Irena Vrtačnik in pogledala skozi okno, "takrat je okolica veliko lepša."
V dnevni sobi kraljujeta dve kači, ameriški rdeči goš in ameriška podganarica, varno spravljena za steklenimi vrati, pri oknu pa iz kokosovega oreha, obešenega v kletki, nagajivo kuka polh. Opazujem kače, ki mirno ležijo na veji in pomislim, koliko je ljudi, ki jih ne prenesejo. "Saj jih lahko vzamem ven," pravi Franc Vrtačnik, "to so nestrupene vrste." Nežno prime goša, ki se mu počasi ovija okoli roke in z dvignjeno glavo opazuje prišleka -mene. Stegnem roko, ga pobožam in kmalu zatem ga držim v rokah. Imel je gladko svileno kožo, ki na moje presenečenje niti ni bila tako hladna. Njegov lastnik mi je hotel pokazati, kako se loti miške, ki jo dobi za kosilo, vendar sem raje odklonila. Naj mi ostane goš v spominu kot miren in nežen predstavnik svoje vrste.
Čez teraso v dnevni sobi mi pokažejo enajst metrov globok bazen, v katerem plava več kot sto rib. Franc, ki se je v ribogojnici deset let ukvarjal z vzrejo rib, pravi, da imajo med drugim tudi 7 kilogramov težkega krapa. Za bazenom stojijo lično narejene kletke. V njih živita ubrano skupno življenje samojed, psica z imenom Indy in gospod volk Švist. Ob mojem obisku volka ni bilo v
veliko raje kakšno žival kot pa novo kolo. Vsak ima napri-mer svojo kačo. Nekoč so imeli celo indijskega pitona, ki pa je
bil nekomu tako všeč, da so mu ga podarili. Nikoli pa niso in nočejo služiti na račun živali. • M. Kubelj
Adrian, Sebastian in Kristjan so tudi izvrstni ribiči. Menda so tako spretni, da ribo ujamejo kar z golo roko. Za take krape pa vseeno potrebujejo ribiške palice.
"Pravzaprav se je vse skupaj
kletki, ker so ga posodili za razplod. Z mladimi raziskovalci iz Avstrije in Nemčije sodelujejo namreč v posebni akciji, ki poteka v kočevskemu gozdu. Tja nameravajo naseliti še več volkov, da bodo lahko pri opazovanju čimveč izvedeli o njihovem načinu življenju. Ljudje se premalo zavedajo, kako pomembno je ohraniti to živalsko vrsto. Franc je tudi lovec in zato ve, da so volkovi predvsem naravni selektorji.
Njihov Švist poje 2 kilograma mesa na dan m nikoli več kot potrebuje. Pri Vrtačniko-vih pravijo, da hranjeje volka niti ni tak strošek, saj dobijo nekaj mesa od lovske družine, od kmetov kakšno mrtvorojeno tele, včasih pa jih pokličejo tudi mesarji. Nad hišo imajo v najemu pašnik, po katerem se sprehaja krava, Svistova dobra prijateljica. Zelo ponosni so na to, da je psica Indy skotila mešance z balkanskim volkom, kar ni uspelo še nikomur. Indy ima številko 6, kar pomeni, da je iz prvega legla samo-jedov v Sloveniji, danes pa jih je že okoli sto.
začelo z divjimi zajci," sta razložila. Pri življenju jima je uspelo ohraniti kunca z odsekano nogo, ki sta ga hranila po steklenički z dudo. Nenavadno je, da je zajec sploh preživel v 'ujetništvu'.
Na 4.000 kvadratnih metrih so imeli že marsikaj, osla, teličke, kozle, avstralske ovce, polarne lisice, želve, ježe, kalifornijske črve, kameleona, polha, ribe, ruske kunce, srne, grlice, puščavske skakače, rusko progasto mušničarko (veverico), murne, čričke,... Imajo tudi dihurja, ki je že za sto odstotkov presegel svojo življenjsko dobo petih let. Star je že deset let in še vedno mladostno skače naokoli. Posebno mesto imajo kače, kot so boa idin, ameriški rdeči goš, ameriška podganarica, kubanski udav, mrežasti piton, japonska podganarica. Irena pa si želi konje in pravi, da jih bo kmalu imela. Vse te živali imajo predvsem zaradi otrok. Adrian, Sebastian in Kristjan, ki obiskujejo 3. 4. in 5. razred OŠ Vodice, imajo za darilo
VOLITVE BREZ MEJA
"PIŠE: JOŽE DEŽMAN
Bi še enega,gospod Ster?
Vicev na račun policije ni! Vse je res. To je naslov knjižnice, katere pokrovitelj je Ministrstvo za notranje zadeve. Sam minister je napisal uvod, v katerem odkrito pove, da policija varuje državo, "tisto mačeho, ki pobira davke, ki vsiljuje vzorce obnašanja in ravnanja, ki človeka ves čas spominja, da obstaja red." Toda joj, prejoj! Po mnenju presvetlega ministra se je tega - države in reda namreč - treba otresiti. Minister sicer navrle, da je s pripovedovanjem šal "kot z najboljšim ventilom za sproščanje napetosti".
Toda: Ali niso to le besede gromozanske, dosedaj še ne razkrite prekucniške Organizacije? Kje lahko še bolj začutimo njeno tacasto taco? Preprosto, samo program naše nacionalne TV je treba gledati. Tam nam policija svetuje, naj pivec, potem ko spije kakih deset pijač, pokliče taksi.
Deset pijač! Deset pirov, deset ta kratkih, desetkrat po dva deci... Ho, ho! Dober zaslulek za varilce alkohola, za oštirje, štacunarje in dacarijo. Potem pa še poklicati taksi. Torej nekdo na policiji dela še za taksiste... Ali je treba res ob vsaki potezi policije premišljevati o tem, komu vse pri grabljeanju dobičkov policija drli štango?
Pomirite se, zaradi tega se še ni treba razburjati. To je malenkost, resničnost je morda še veliko hujša.
V zgoraj omenjeni zbirki policijskih vicev so tudi ocvirki o naši prometni (ne)varnosti. In tam piše: "Osem od desetih udelelencev, starih do 45 let, povzroči prometno nezgodo
pod vplivom alkohola." Zvemo pa še, da je pod vplivom alkohola povzročilo prometno nezgodo 96,4 odstotka voznikov in le 3,6 odstotka voznic. Uf, uf! Pa špekulirajmo naprej. V politiki so predvsem moški. In pijanih politikov ni v parlamentu nič manj kot pijanih moških za volanom. In ko policijski minister na videz nedolžno govori o tem, kako se je treba reda v drlavi otresti s smehom, pravzaprav pripravlja teren za alkoholni prevrat. Drlavo in red bodo sesuli pijani dedci! Zato se še enkrat vprašajmo: Ali ni naš navidez nedollno debeluhasti in diskretno zabuhli Andrej samo podaljšana roka Organizacije, katere geslo je: Ni valno, čigav je, samo da je pijan!? Organizacija hoče novi red. Ta bo nastal, ko bo pijanih volivcev toliko, da bodo na vsakih volitvah brez telav dosegli večino za svoje pijanske reprezentante v občinskih svetih, dr lavnem zboru, drlavnem svetu itd. Morda bomo Slovenci prvi, ki bomo razvili izvirno maligans-ko demokracijo. Z organizacijo na čelu. Njeni člani bodo navidez sicer sedeli po različnih strankah, vendar bodo svojo povezanost kazali z zariplimi nosovi, smrdečo sapo in odpiračem za steklenice na zavihku suknjiča.
Moj volilni izbor: Na volitve pojdite trezni. Izogibajte se politikov, ki priporočajo volivcem, naj popijejo deset rund in pokličejo taksi Med volilnimi obljubami naj bodo trezno livl-jenje in prepoved popivanja za politike. Tako kot pijanemu vozniku vzamejo vozniško dovoljenje, tako naj bo kazen za pijanega politika odvzem svetniškega ali poslanskega mandata!
OB 8AVI IN KOKRI
Televizija TELE-TV Kranj postaja gorenjska
Obljubljajo pestrejši program
Iz skromnih zametkov lastnega programa pred petimi leti se je razvil vsakodnevni štiriurni program, ki prihaja k 40.000 gledalcem, s skorajšnjo vključitvijo v sisteme Gorenjskega kabla pa bo segel tudi na območje Lesc in Radovljice ter Žirovnice in Jesenic.
Kranj, 16. januarja - Že ob nastanku podjetja TELE-TV Kranj pred sedmimi leti je imel direktor Iztok Škofic, razen izgradnje kabelskega TV sistema v Kranju in okoli-ci,v mislih tudi drugi del -lokalno televizijo. Zametki internega programa z video stranmi oziroma "stoječo sliko" segajo pet let nazaj. Leto kasneje so stekle prve vesti, ki so jih naslednje leto začele dopolnjevati priložnostne samostojne oddaje, zadnji dve leti pa se Televizija TELE-TV Kranj redno "oglaša" vsak dan od 19. do 23. ure ter ob nedeljah od 9: do 14. ure.
Ena od številnih prelomnic v kratki zgodovini kranjske televizije je prav 27. december 1993, ko so v napol praznem vrtcu Mojca v Ulici Nikole Tesle na Planini dobili nov studio, s tem pa priložnost, da vsakodnevni polurni program razširijo na štiri ure. Prve oddaje so bile seveda dolge, včasih preveč raztegnjene, a ker je studio kot avtobus, ki ne sme biti prazen, kot se slikovito izrazi odgovorni urednik Drago Papler, so z novimi sodelavci in idejami že dokaj uspešno premagali tudi to slabost.
Drago Papler, odgovorni urednik Televizije TELE-TV
Trenutno lahko spremlja program Televizije TELE-TV Kranj 40.000 gledalcev. Razen v omrežje mesta Kranja prihaja še v osem krajevnih kabelskih omrežij od Smlednika do Tržiča in Bleda. V kratkem, še
V studiu...
ta mesec, pa bo kranjski program vključen tudi v sisteme Gorenjskega kabla na območju Lesc in Radovljice ter Žirovnice in Jesenic. S tem bo kranjska televizija postala gorenjska.
"Program Televizije TELE-TV Kranj temelji na lokalni oziroma regionalni informaciji, bodisi na način poročanja, komentiranja ali pogovorov, tudi v živo, kjer se z neposrednim stikom med sogovorniki v studiu in gledalci prek telefonov lahko izkristalizirajo določena nasprotujoča mnenja in takoj, brez izmikanj, dobijo odgovori. To je naša velika prednost," pravi odgovorni urednik Drago Papler.
Osrednja tedenska informativna oddaja je Petkov tedenski pregled, ki živi že 98 tednov in je najstarejša redna oddaja kranjske televizije. Drugo leto ji sledi ponedeljkov Objektiv Gorenjske, ki prikazuje dogodke ob koncu tedna. Cilj Televizije TELE-TV Kranj pa je dnevna informativna oddaja. Ta bo zaživela prav ob jubileju, stoti oddaji Petkov tedenski pregled 26. januarja.
"Poročila bodo zbirali, obdelali in posredovali gledalcem dnevni voditelji, t.i. dežurni novinarji, v osrednjih temah pa bodo prikazani aktualni dogodki s terena. Koliko nam bo uspelo, ne vem, računam na sodelovanje desetih, petnajstih stalnih novinarskih sodelavcev, oblikovati
pa bo najbrž treba tudi dopis-niško mrežo. Štiriurnega programa, ki so se ga gledalci navadili, zaenkrat ne bomo širili, naredili ga bomo bolj polnega, pestrega, zanimivega. S stotim "Paplerjevim" tedenskim pregledom se bom sam v glavnem umaknil z
nejšo tehniko beta SP. Letos bodo prešli na digitalno montažo, ki bo omogočala manjšo izgubo pri obdelavi slike, skratka, dala boljšo sliko, s tem pa tudi možnost posredovanja informacij drugim slovenskim lokalnim ter komercialnim televizijam, s katerimi že zdaj dokaj dobro sodelujejo, predvsem pri glasbenih projektih. Trenutno je v Kranju tudi predsedstvo Združenja lokalnih televizij Slovenije, v katerem je petnajst lokalnih televizij.
"Trudimo se, da bi bili tako po vsebinski kot tehnični plati cim bolj kvalitetni. Seveda ne moremo dosegati kvalitete satelitskih programov, še vedno se učimo, smo pa edini, ki lahko pokažemo dogodke v Kranju in na Gorenjskem, ki jih gledalci na drugih televizijah ne bodo videli. V tem je naše poslanstvo in tudi prednost," pravi odgovorni urednik Drago Papler in kot zanimivost pojasnjuje, zakaj
in v režiji.
ekrana in se bolj posvetil uredni kova nju. Ostala mi bo Torkova tema, serija uveljavljenih oddaj, v katerih sem gostil vrsto znanih Slovencev, od ministrov do dr. Janeza Ruglja, ter seveda oddaje "za dušo" s področja narodnoza-bavne in zabavne glasbe."
Program Televizije TELE-TV Kranj nastaja v S-VHS tehniki, zadnje leto pa pri trajnejših, predvsem glasbenih projektih, uporabljajo kvalitet-
je "zaščitna" barva Televizije TELE-TV Kranj rumena. "Rumena je miroljubna, pozitivna barva, taka je tudi naša usmeritev. Ne želimo spodbujati polemik, kregov, ampak vplivati na pozitivni razplet dogodkov. Gledalce želimo obveščati in jih razvedriti. Gremo po poti nekomercialnega programa. Kolikor je komerciale, je nujna za preživetje." • H. Jelovčan, foto: T. Doki
Televizija in gledalci
Kranj, 16. januarja - Bolj ali manj smo vsi zasvojeni s televizijo. Zakaj ljudi privlači, s čim očara, katerih oddaj ne bi želeli zamuditi, ob katerih pritisnejo na gumb, predvsem pa, katere programe največ gledajo, smo pobarali štiri naključne sogovornike.
Francka Oštir iz Zg. Besnice: "Lovimo oba programa nacionalne slovenske televizije, Avstrijo, A kanal, TV 3, nove televizije Pop TV, ki jo hvalijo, še nimamo, nimamo tudi kranjske televizije. Sama malo sedim pred televizorjem. Pogledam Dnevnik, potem pa prelistam po sporedu, če bo kaj zame. Največkrat ni in se raje lotim reševanja križank. Ne maram "divjih" filmov, v katerih je samo nasilje, rada imam romantične, "lepe" filme, kakršnih pa ni. Lokalne novice na televiziji pogrešam. Če bi lahko, bi verjetno spremljala program kranjske televizije. Zanimalo bi me, kaj se dogaja v domačem kraju in v okolici."
Adolf Potočnik iz Hrastja: "Sem upokojen in priznam, da veliko gledam televizijo. Običajno prelistam spored v Gorenjskem glasu in izberem program ter oddajo, ki me pritegne. Največ gledam program TVS 1, včasih tudi 2, v zadnjem času pa predvsem Pop TV Všeč so mi nadaljevanke,
filmi, motijo pa me dolge reklame med filmi, zlasti reklame o filmih. Programa kranjske televizije ne sprejemam dobro, slika "miga", tako da se ne da gledati. Bi pa gledal."
Tanja Damjanovic iz Kranja: "Ko msm zvečer pridem iz šole, za kakšno uro
sedem pred televizor. Programa ne izbiram, prižgem in preklapljam, dokler me nekaj ne potegne. Imam svoj televizor, tako da družinskih prepirov, kaj bo kdo gledal, ni. Največ gledam Pop TV. Všeč so mi filmi, kakršnih na nacionalni televiziji ni. Motijo me samo dolge vmesne reklame. Program kranjske televizije redko pogledam. Lokalne novice me ne zanimajo, tudi tehnično se mi zdi dokaj slaba."
Edo Gruden iz Kranja: "Časa, da bi sedel pred televizijo, nimam pa tudi škoda se mi ga zdi, saj na njej ne najdem veliko zanimivega. Največ spremljam program TVS 1, športne satelitske programe in v zadnjem času tudi Pop TV. Na kranjski televiziji pogledam predvsem obvestila, lokalne novice, sem in tja kakšen pogovor s katerim od strokovnjakov, druge oddaje pa me ne potegnejo. Mislim, da se bodo morali kranjski televizijci še veliko naučiti, se dela resneje lotiti. Predvsem bi morali vedeti, kdo jih gleda. Prepričan sem, da mladi ne. Na splošno pa je že preveč televizijskih programov. Vsaj zame. Nočem postati TV-man."
• H. Jelovčan, foto: T. Doki
Adergas, 16. januarja • Kulturniki iz Velesovega, ki vsako leto postavijo na oder tri igre, bodo domače občinstvo z eno razveselili ze konec tega tedna. Mladinska skupina KUD Velesovo namreč pripravlja igro Vike Grobovšek Enkolsa ali Ujemi nevihto, katere premiera bo v soboto, 20. januarja, ob 19. uri, v dvorani v Adergasu. Predstava bo še naslednji dan, 21. januarja, ob 15. uri. Otroška gledališka skupina pripravlja predstavo za materinski dan v marcu, odrasli pa bodo pred občinstvom nastopili z veseloigro Josipa Štolbe Stari grehi (v priredbi Frana Govekarja), in sicer ob slovenskem kulturnem prazniku. KUD Velesovo, ki deluje neprekinjeno od leta 1938. naprej, zadnji dve desetletji vodi Silvo Sire, ki je v jem času reziral že 57 iger. Na sliki: mladi amaterski gledališčniki na vaji za sobotno premiero igre Enkolsa ali Ujemi nevihto. • D.Ž., foto: Tina Doki
TUDI TO SE ZGODI
Petarda v poštnem nabiralniku
Za minule božično-novoletne praznike bi na splošno lahko rekli, da so petarde v primerjavi s prejšnjimi leti nenavadno malo pokale. Se je mladež končno pokulturila, je veselje uduŠil visok sneg ali pa je imela blagodejni učinek policijska akcija menjave petard za sladkarije, niti ni pomembno.
Sem in tja so petarde seveda pokale. No, ena je neprevidno "zašla" tudi v enega od poštnih nabiralnikov v Kranju in bolj ali manj scefrala pošiljke v njej. Rešitev nagradne križanke, na dopisnici naslovljene na naš časopis, je kljub rahlo okrnjeni obliki prišla na svoje mesto. Zraven pa vljudno pisemce Pošte Kranj, v kateri upravnik Toni Franc pojasnjuje, zakaj približno četrtina dopisnice (leva stran spodaj) manjka in so njeni robovi sploh Čudno nazobčani.
.LeP° od poštarjev, da so se potrudili s pojasnilom. Sicer bi kdo še lahko pomislil, da so ga pred prazniki preveč žingali in valjali pošto kdo ve kje...
Čeprav sta od tedaj, ko je sneg polepšal naravo in novoletne praznike, mimo že debela dva tedna, gre pospravljanje velikih sivo-rjavo-belih kupov kranjskim komunalcem, ki skrbe za mestne pločnike, bolj počasi od rok. Pa kdo bi se jezil! Se par toplih dni, pa se jim ne bo treba več truditi; narava bo sama vzela, kar je dala... - Foto: T. Doki
PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE "TUDI V
A*X\ MAJA
SALON POHIŠTVA
KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031
PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI!
VEČINO POHIŠTVA IMAMO V2ALOCIJ
Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
GORENJSKI ©M
na obisku v
PIRNICAH
Krajevna skupnost Pirniče
Od Šmarne gore sem prek Za vrha, Vikrč, Spodnjih in Zornjih Pirnič do Verja, kjer meji na krajevno skupnost Medvode, na nasprotni strani pa na krajevno skupnost Smlednik, sega krajevna skupnost Pirniče. Prenekateri v njej ne bi bili presenčeni in morda ne bi imeli tudi nič proti, če bi bila na tem območju občina.
Tako pa z blizu 2.700 prebivalci, okrog 300 stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, s prek 100 obrtniki in podjetniki na območju 20 kvadranih kilometrov sodi KS Pirniče v občino Medvode. Med obrtniki prevladujejo ključavničarstvo, mizarstvo in predelava lesa, avtoprevozništvo, avtoelektri-ka, mehanične delavnice, vrtnarstvo... So ena večjih krajevnih skupnosti v občini. Pirniče imajo več kot 300 hektarov obdelovalnih kmetijskih površin, šest večjih kmetij, 400 hektarov gozdov, 280 hektarov pozidanih površin.
Pirniče so samostojna fara in imajo kar tri enakovredne cerkve: cerkev sv. Tomaža, sv. Križa in Marije Vnebovzete. Slednjo so zgradili pred petimi leti. Imajo dve gasilski društvi, Kulturno društvo, tri gostilne in tri bifeje, Loka trgovino in še dve zasebni, mesnico, osemrazredno šolo, vrtec. Imajo Lovsko družino, Karitas, Društvo upokojencev in Športno društvo.
So ena redkih krajevnih skupnosti, ki ima pokopališče. Lani so ga dobili.
V Zavrhu manjka vode
"Občina se bolj malo zmeni za nas v Zavrhu, kjer je 40 hiš v vasi in nam primanjkuje pitne vode. Kmetje poleti sami vozimo vodo za živino iz izvira Klešnek. Radi bi, da bi občina oziroma krajevna skupnost te težave odpravila. Pa z avtomobili oziroma turisti, ki hodijo na Šmarno goro, avtomobile pa puščajo povsod, da se jih moramo s kmetijskiimi stroji izogibati, bi bilo treba narediti red," je opozoril Ivan Stare iz Za vrha.
Kar zadeva pitno vodo, je župan Stanislav Žagar pojasnil, da se morajo o tem pogovoriiti v krajevni skupnosti. Prav tako pa bi bilo zelo dobro, če bi krajevna skupnost podprla pobudo v občini, da bi se zgradilo parkirišče (za turiste oziroma izletnike, ki hodijo na Šmarno goro), za katerega izgradnjo so zdaj težave zaradi kvalitetnega zmeljišča.
Predsednik KS Štefan Čebašek pa je predlagal naj se v Zavrhu pogovorijo z obema članoma sveta KS Francijem Erjavcem in Matijo Misom, da bosta tudi morebitne druge probleme posredovala za vključitev v program KS.
Ivan Stare, kmet iz Zavrha
Krajanom, ki so minulo soboto dopoldan prišli v Gostilno Pr' Kralj' na Ver ju in se pridružili predstavnikom medvoŠke občine in krajevne skupnosti Pirniče ter novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveurnem klepetu, smo -med drugim - razdelili tudi 38 reklamnih Glasovih čepic. Vsaka Glasova čepica je oštevilčena, kuponi pa sodelujejo v treh priložnostnih nagradnih žrebanjih; 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, saj v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi. Zatorej se splača Glasovo čepico z obiska Gorenjskega glasa v posameznem kraju (doslej so to v lanskem letu bili Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, Sovodenj, Stara Fužina, Tunjice, Zgornja Bela, Sora, Čepulje, Železniki, Olševek, Podljubelj in minulo soboto Pirniče) dobro shraniti in preveriti, če ni morda tudi Vaša Številka med izžrebanimi
Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v PIRNICAH prejmejo čepice s številkami: 5386 ter 5510 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); ter 5496 in 5508 (praktična nagrada). Če imate Glasovo Čepico z eno od teh Štirih številk - sporočite Vaš naslov v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, in nagrado Vam pošljemo.
Gorenjski glas v vaseh pod Stolom
Naslednjo soboto, 20. januarja, bo Gorenjski glas na t obisku v vaseh pod Stolom.
Krajane, ki živijo v desetih vaseh na žirovniškem j
območju, vabimo, da se od 9. do 11. ure oglasijo v 1
domu upokojencev - pri Osvaldu - kjer nam bodo 1
lahko povedali o vsem, kar se pri njih dobrega in 1
slabega dogaja. Za naslednji torek pripravljamo |
I reportažo o življenju ljudi pod Stolom, njihovih |
I uspehih in problemih, pogovora s krajani pa se bodo I
I udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Žirovni- f I ca in občine Jesenice.
I    Vse, ki se bodo oglasili, čakajo nagrade: majice in 1
I kape Gorenjskega glasa, lahko boste brezplačno oddali I
I oglas ali se na Gorenjski Glas naročili in ga mesec dni 1
I prejemali brezplačno. i
I Skratka: prijazno vabljeni na pogovor k Osvaldu, v \ i soboto dopoldne od 9. do 11. ure. • D.S.
Podlage za razvoj so podjetništvo, kmetijstvo in turizem
Krajani z vodstvom krajevne skupnosti Pirniče, županom, predsednikom občinskega sveta in občinskimi svetniki, ki smo jih v soboto dopoldne povabili na sreča je z Gorenjskim glasom v Gostilno Pr' kralj' v Verju, so predstavili zanimivosti in probleme.
Verje, 15. januarja • Obiski Gorenjskega glasa po raznih krajih na Gorenjskem so že
{»oznani. Da je naš obisk pri-ožnost, da na srečanju opozorijo na težave in probleme in povedo tudi kakšno zanimivost, se je potrdilo v soboto tudi v krajevni skupnosti Pirniče v občini Medvode. Dobili smo se v Verju v Gostilni Pr' kralj'. Poleg župana Stanislava Žagarja, predsednika občinskega sve-ta Mitje Ljubeljska, predsednika sveta KS Štefana Cebaška in še nekaterih občinskih svetnikov je prišlo tudi
Erecej krajanov iz raznih delov IS. Kar okrog trideset se nas je zbralo.
V krajevni skupnosti, za katero so bili pred časom nekateri prepričani, da bi bila lahko celo samostojna občina, so v zadnjih desetih, petnajstih letih ob podporti širše skupnosti z delom in prispevki veliko sami naredili. Zadnja akcija, ki so se je lotili ob podpori obččine, je bila po gradnji cerkve gradnja pokopališča in celotne komunalne infrastrukture v zvezi z njim.
"Ta akcija še ni končana, saj nas čaka še izgradnja poslovilne kapele, kjer upamo, da nam bo obč ina pomagala. Največji zalogaj pa bo cesta s kanalizacijo,
Lokalni avtobus je bil po mnenju nekaterih premalo pripravljena zadeva. Župan pa je opozoril, da je predraga za občino in občinski proračun, ki bi moral pokrivati razliko do ekonomske cene. Karte po 40 tolarjev so bile veliko prepoceni. Pločniki niso oitl očiščeni, je bila pripomba. Sploh se bodo o zimski službi za naprej v KS morali bolje organizirati. S tem v zvezi pa je Franc Zavrl opozoril na opremo, ki jo KS ima, a se je nekako "zgubila".
preskrba z vodo, ki bo v marsičem boljša, ko bo končan
Erojekt ceste med gostilnama [ral in Mihove Nujna je tudi izgradnja parkirišča pri vrtcu," je že na začetku srečanja nekako opozoril na kratkoročni program predsednik sveta KS in član občinskega sveta Štefan Čebašek.
Pritrdili so mu tudi udeleženca pogovora iz Zavrha, Pirnič, Vikrč in še posebej tudi Štefan Hrovat, podpredsednik KS, ki je opozoril na možnosti za razvoj turizma zaradi toplega vrelca. Pa tudi ime Jakob Aljaž,
Štefan Čebašek
ki je bil rojen v Zavrhu je posebnost, ki je ne gre spregledati. Emil Luštrik je še posebej opozoril na obrt oziroma podjetništvo in kmetijstvo. V teh dveh dejavnostih m v turizmu so se strinjali na srečanju, so podlage za razvoj kraja in tega dela občine.
Da je ureditev ceste nujna, se je strinjal tudi župan Stanislav Žagar, ki je pojasnil, da je denar za najbolj kritični odsek od mostu do Krala zagotovljen. "Od Gostilne Pr' kral do Gostilne Pr' Mihove pa bo začetek del odvisen od stroška za zemljišče. Če bodo lastniki navijali ceno zemljišč, bomo ta odsek gradili pet let. Ta cesta bo
zalogaj, ki ga občina ne zmore v enem zamahu. Pa tudi pri
fiokopališču bo potrebno sode-ovanje krajanov. Kar pa zadeva preselitev občinske uprave z županom v Medvode, je država tako urejena, da bo za marsikateri opravek še vedno treba v Šiško," je bil odgovor župana Ivanu Staretu iz Zavrha.Predsednik občinskega sveta Mitja Ljubeijšek, ki je sicer domačin pa je predstavil delovanje sveta na občinski ravni in hkrati ugotovil, da so v občinskem svetu kar štirje člani iz KS. Strinjal se je, da se dogovorijo za redna tedenska srečanja oziroma dežurstva za krajane v KS. "Sicer pa zagovarjam stališče, da mora pri krajevni samoupravi in odločitvi o krajevnih skupnostih v prihodnje, prevladati strokovna ocena na podlagi organiziranosti in delovanja občine. Kar pa zadeva letošnje probleme, mislim, da bi morah dobiti dokumentacijo za cesto, urediti parkirišče za vrtec, nadaljevati z deli na pokopališču in reševati preskrbo z vodo.
Na srečanju z domačini smo bili iz Gorenjskega glasa novinar Andrej Žalar,fotor-eporterka Tina Doki in komercialistka Pegi Berce.
V krajevni skupnosti imajo najrazličnejše probleme
Med obiskom so domačini opozorili na več različnih problemov, pa tudi zanimivosti. Do zdaj so v krajevni skupnosti s skupnimi močmi uspeli marsikaj narediti, v prihodnje upajo, da jim bo pomagala občina Medvode.
Štefan Hrovat: "Po izgrandji pokopališča nas čaka dokončna uredite in izgradnja poslovilne kapele. Imamo tudi še nekaj cest. Med zadnjim snegom se je pokazalo, da bomo morali bolje organizirati pluženje. In prav bi bilo, da bi letos uredili parkirišče pri vrtcu."
Jernej Petač: "Mislim, da imajo Pirniče oziroma ta del občine precejšnjo perspektivo in kar precej še neizkoriščenih možnosti v obrtništvu in še posebej v kmetijstvu. V zadnjih dveh letih se je precej povečalo število obrtnikov oziroma podjetnikov. Še nedolgo tega smo jih našteli 65, zdaj jih je kar precej več kot sto. Občina bi moralo tako podjetništvo kot kmetijstvo podpirati."
Janez Knez: "Julija 1994. leta je bil narejen projekt, ki je bil tri mesece kasneje popravljen in sicer za cesto od Krala do Mihovca. Cesta s pločnikom mora zdaj dobiti še projekt kanalizacije. Z ureditivjo tega odseka bo rešen tudi problem pitne vode v Zavrhu, saj bodo večje cevi. Kako hitro bo stekla gradnja ceste, pa bo odvisno od pridobivanja zmeljišča oziroma denarja." Emil Luštrik: "Poleg kanalizacije imamo še dva večja problema. To sta vodovod in smetišča oziroma odlagališča. Vodovod bo treba urediti ne le v Zavrhu, marveč so na območju KS tudi deli, kjer primanj-
kuje vode. Kar pa zadeva smeti, imamo sicer organiziran odvoz, vendar tudi še vedno težave z odpadki pri mostu." Marinka Sivec "Za lokalni avtobus smo opravili anketo, kot je bilo naročeno. Sicer pa mislim, da bi tudi v prihodnje morala še naprej delovati krajevna skupnost. Ljudje se precej oglašajo v pisarni krajevne skupnosti zaradi raznih nasvetov, problemov, potrdil..." Anton Slabe: "Te-
žišče župnije se je preneslo na Zgornje Pirniče. Pred 11 leti je bil zgrajen pastoralni center. Sicer pa so v zadnjih 15 letih v fari oziroma krajevni skupnosti ljudje veliko naredili. Nisem še dolgo župnik v Pirničah in sem se do zdaj bolj učil. Mislim, da vsebinsko župnija šele nastaja, saj je v njej domačinov približno tretjina. Ostlai so priseljeni. Povezalo pa bo ljudi tudi lani zgrajeno pokopališče."
Topli izvir pri Pirničah
Pri Spodnjih Pirničah pod Šmarno goro je topli vrelec, kjer imam voda stalno temperaturo med 18 in 23 stopnjami. Pozimi zato seveda nikdar ne zamrzne. Kraj je bil včasih poznan gosoodinjam, ki so tod prale perilo. Danes ga radi obiskujejo najmlajši in tudi malo starejši.
V krajevni skupnosti pa ocenjujemo, da bi to območje v prihodnje lahko bilo namenjeno turizmu oziroma rekreaciji.
Celotno območje bi bilo treba le primerno urediti. Tako se je s skupino domačinov lani oziroma predlanskim že lotil urejanja tudi Štefan Hrovat. "Seveda bi bila potrebna celovita komunalna oziroma prostorsko programska ureditev. In čeprav so vrtanja pokazala (več kot 300 metrov globoko), da voda menda tudi globlje ni toplejša, saj se najbrž meša s Savo ali podtalnico, bi bilo vendarle ta območje lahko turistično v prihodnje za kraj in občino Medvode zelo zanimivo. Na območju izvira so našli tudi mediteransko praprot in posebne ribice.
Gostilna Pr5 kralj'
Verje - Več kot sto let je stara Gostilna Pr' kralj'. Pred štirimi leti sta jo vzela v najem Angelca in Ludvik Zakrajšek. "Na začetku so pogosto prihajali tudi gostje iz zgornjega konca Gorenjske. Potem pa jih je desetmesečna gradnja mostu čez Savo nekako odtujila in se danes se niso vrnili vsi nekdanji gostje. Prišli pa so drugi. Radi pridejo iz ljubljanskega konca in tudi domačini."
Gostilna Pr' kralj' je poznana po domači hrani in postrežbi. Tu imajo res ta prave krače, krvavice, pečenice, koline. Seveda Angelca in Ludvik v kuhinji nista v zadregi tudi ob naročilih, kot so ribe, kalamari, pa tudi dobre pice boste dobili v gostilni Pr' kralj'. Sicer pa se Angelca in Ludvik trudita, da bi bili gostje vedno zadovoljni. In kar dobro jima uspeva. Gostilna ima parkirni prostor, 70 gostov naenkrat lahko postrežejo in še posebno primerna je za skupine ali ne prevelike ohceti. Odprto imajo vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 23. ure. Najavite pa lahko obisk tudi po telefonu na številki 061/621-220.
vrtalno kladivo. AEG, 3000 XN 2, vpetje SDS plus, sistem FIXTEC, moč 600 W, od O do 1050 obf/min in od O do 3370 obr/min, levr>desno vrtanje, pribor: kovček, vrtalna glava in adapter
povratna žaga, ISKRA ERO, PZ 55A, moč 420 W, nihajni mehanizem, število nihajev od 600 do 3300/min, globina reza: les 55 mm, aluminij 15 mm
vrtalno kladivo, BOSCH, GBH2/24 DSR, vpetje SDS plus, moč 620 W, od 0 do 870 obr/min, levo-desno vrtanje, pribor: svedri 6,8 in 10 mm, konica in dleto
kotni brusilni stroj, BLACK&DECKER, 8L 550, moč 550 W. 10000 obr/min, premer rezalne plošče 115 mm
pralni stroj, GORENJE GA, PSWA911X, 22 programov, zmogljivost 5 kg, od 400 do 1100 obr/min, ECO sistem, tuš sistem, nerjavna kad, mere: 85 x 60 x 60 cm
pomivalni stroj. IBERNA, LSI 56, 12 pogrinjkov, 5 programov: hladno pomivanje, normalni program, varčevalni program, izpiranje sušenje m hitro pomivanje, mere; 85 x 60 x 60 cm
baterijski vrtalni stroj, SKIL 2475, 12 V, od Odo 700obr/min, petstopenjska momentna sklopka levo-desno vrtanje, samozatezna vrtalna glava do 10 mm, pribor: kovček, komplet treh svedrov komplet štirih izvijalnih nastavkov
obllč,AEG,H8750,moč750W, strma reza 102 mm. globina reza do 2 mm, 13000 obr/min
MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUP:
• na posojilo na 5,6,9 ali 12 mesecev,
• na tri čeke,
• štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec). I Merkurjevo kartico zaupanja velja osnovni 4 % popust
Najmanjši znesek na čeku je 4.000,oo SIT.
Vroči	s cene veljajo i	to prodaje zalog, od It do 27. Pri nakupu 2 Merkurjevo ka	januarja 1996. za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo, rilca zaupanja še najmanj 4 % In največ 8 % ceneje!
Obiščite Merkurjeve prodajalne v KRANJU: Merkur, Globus, Gradbinka in Instalater, v NAKLEM: TC Dom, v ŠKOFJI LOKI: Plevna in Blagovnica, v GORENJI VASI: Železnina, v RADOVLJICI: Železnina in Elektro, v LESCAH: Kovina in na JESENICAH: Union.			
DEŽELA
Nova sedežnica in prenovljena brunarica
Ribčev Laz • V letošnji zimi je na Voglu kar nekaj novosti. Žičnice Vogel so nekdanjo vlečnico Križ nadomestile z novo 1.200 metrov dolgo dvosedežni-co, ki se začenja v bližini brunaric in končuje na Orlovih glavah in lahko v eni uri prepelje 1.200 smučarjev. Nova dvosedežnica je stala 52 milijonov tolarjev. Turistično podjetje Alpinum Bohinj je nekaj dni pred novim letom odprlo na Voglu prenovljeno brunarico Burjo. Ob tem, ko so obnovili sobe, pridobili dve novi kopalnici in poskrbeli še za nekatere izboljšave in posodobitve, so uredili tudi restavracijo s 120 sedeži. Obnova je stala 42 milijonov tolarjev. Nekaj novosti je tudi v Ski hotelu. V sedmih sobah so uredili kopalnice, vse sobe so opremili s telefonom, zamenjali so nekaj oken, delno obnovili restavracijo, popravili pročelje... • CZ.
S tajnim glasovanjem do novih članov
Radovljica - Občinski svet je na zadnji lanski seji izvolil tudi tri predstavnike občine v skupščini javnega podjetja Komunala Radovljica. Na tajnem glasovanju so med Štirimi kandidati dobili največ glasov Alojz Cilen-šek, Janez Rovanšek in Primož Senčar, vsi doma iz Radovljice. • CZ.
Blejske glasbene prireditve
Bled • Na Bledu in v okolici se bo tudi letos veliko dogajalo, med drugim bo tudi več glasbenih prireditev. Za veliko noč bo v Festivalni dvorani koncert akademskega pevskega zbora iz St. Petersburga. Sredi junija bodo slovesno odprli Festival Bled, prireditve bodo trajale še septembra, nanj pa so povabili nekaj slavnih imen, med drugim tudi pianistko Dubravko Tomšič - Srebotnjakovo, harfistko Mojco Zlobko in Trio Lorenz. Ker se Idriart seli na grad Bori, so se na Bledu odločili, da praznino zapolnijo z dvema poletnima glasbenima Šolama. Od 8. do 18. avgusta bo šesti Okarina Etno festival, na katerem bodo nastopili priznani umetniki iz treh evropskih držav. • CZ.
Koliko za smučanje
Bled - Na območju blejske občine so tri smučišča: Straža pri Bledu, Zatmik in Pokljuka. Na Straži je dnevna smučarska karta za odrasle 1.300 tolarjev in za otroke (do dvanajstega leta) 1.000 tolarjev. Popoldanska karta (od dvanajstih naprej) je 800 tolarjev, večerna pa 1.000 tolarjev. Na Zatrniku je dnevna vozovnica za odrasle 1.500 tolarjev in za otroke 1.200 tolarjev, popoldanska za odrasle 900 tolarjev in za otroke 800 tolarjev. Na Pokljuki morajo odrasli za dnevno vozovnico odšteti 1.200 tolarjev in otroci 1.000 tolarjev, popoldanska za odrasle je 1.000 tolarjev in za otroke 800 tolarjev. • CZ.
Na romarskih Brezjah
Papeža ne bo, pločnik pa bi vseeno radi
V kranjskem cestnem kar dobrem stanju.
Brezje • Član radovljiškega občinskega sveta Janez Zupan, doma z Brezij, je lani kar dvakrat naslovil županu Vladimir] u Černetu pobudo, da bi upravljalec ceste v program rednega vzdrževanja ceste vključil preplastitev odseka od magistralne ceste do gostišča Adrijan na Brezjah ter obnovo odseka od gostišča do bazilike Marije Pomagaj. Takrat je še veljal "rimski načrt", po katerem naj bi papež za kratek čas obiskal tudi Brezje; zdaj je zanesljivo, da ga ne bo, na Brezjah pa bi boljšo cesto oz. pločnik vseeno radi.
Če je en razlog za boljšo cesto (papežev obisk) odpadel, je drugi, prav tako pomemben še ostal. "Radi se pohvalimo, da je Marija na Brezjah osrednja romarska pot v državi in Brezje med najpomembnejšimi turističnimi kraji v občini. Ne bi si smeli dovoliti, da svoj odnos do turizma, gostov in do romarskega središča na Brezjah kažemo s tako pokrpano cesto," je v pobudo zapisal Janez Zupan in še dodal, da
podjetju ocenjujejo, da je cesta od Črnivca proti Brezjam v primerjavi z drugimi v občini v
bi občina morala dati poseben poudarek cestam, ki vodijo do najbolj obiskanih turističnih krajev.
Ker je prvi del ceste (od odcepa z magistralne ceste
do gostišča Adrijan) v državni pristojnosti, je župan Vladimir Cerne s pobudo seznanil državnega sekretarja v ministrstvu za promet in zveze Marjana Dvornika in
pristojne službe ministrstva. O drugem odseku, to je od gostišča Adrijan do parkirišča pri cerkvi na Brezjah, je na zadnji lanski seji razpravljal občinski svet, ki je od občins-
kih služb zahteval, da še pred odločanjem pripravijo celovit pregled stanja cest v občinski pristojnosti in prednostni vrstni red obnove.
V Cestnem podjetju Kranj ocenjujejo, da je vozišče na cesti od gostišča Adrijan do bazilike Marije Pomagaj v primerjavi z drugimi cestami v občini v dokaj dobrem stanju. Če pa bi se v občini že odločili za temeljito obnovo ceste, to je za razširitev ceste za pol metra, ureditev pločnika in odvodnjavanja, preplastitev vozišča in pločnika in dodatno zavarovanje nadvoza, bi po približnem predračunu kranjskega cestnega podjetja morali zagotoviti skoraj 31 milijonov tolarjev. Čeprav je to bolj malo verjetno, pa so v krajevni skupnosti Brezje skoraj prepričani, da bodo še letos dobili pločnik na severni strani ceste. Ureditev pločnika je namreč eden od pogojev, da vaščani Črnivca oz. krajevna skupnost dovolijo odlaganje smeti na Črnivcu še do konca letošnjega maja. • C Zaplotnik
V letošnji zimi
Štiri velike prireditve
Bled - V letošnji zimi bodo v blejski občini štiri velike prireditve: evropske športne igre rekreativcev, tekma za evropski pokal v akrobatskem smučanju, tekma za svetovni pokal v biatlonu in mednarodno tekmovanje v snovvboardu.
Evropske športne igre rekreativcev, na katerih bo nastopilo okoli štiristo tekmovalcev iz desetih evropskih držav, bodo od 29. januarja do 2. februarja na Pokljuki, Kobli, Bledu in Jesenicah. Udeležba bo manjša, kot so pričakovali prireditelji, med drugim tudi zato, ker nekateri Slovenijo še vedno povezujejo z vojnimi razmerami na Balkanu. Tekmovalci se bodo pomerili v alpskem smučanju, teku na smučeh,
kegljanju na ledu, hokeju in odbojki. Tovrstne igre so na sporedu vsaki dve leti, nazadnje so bile v Albertvillu, čez dve leti pa bodo v olimpijskem Lillehammerju.
Na smučišču Straža pri Bledu bo 3. in 4. februarja mednarodno tekmovanje v snowboardu (nastopilo bo 150 tekmovalcev in enajstih držav), od 16. do 18. februarja pa Še tekma za evropski pokal v akrobatskem smučanju. Tekmovalci (pričakujejo jih 140 iz osemnajstih držav) se bodo pomerili v vseh treh disciplinah: v vožnji čez grbine, v skokih in v baletu. Marca bo na Pokljuki še tekma za svetovni pokal v biatlonu, na kateri bo nastopilo okoli tristo tekmovalcev iz približno 25 držav. • C Z.
Da bi bilo v pipah dovolj vode!
Vse je odvisno od denarja in soglasij
Zgornja Lipnica - Svetnik Zdravko Štefelin je na eni od sej občinskega sveta vprašal, kdaj v zaselku Ravnica in na Zgornji Upnici lahko pričakujejo boljšo oskrbo s pitno vodo.
V javnem podjetju Komunala Radovljica odgovarjajo, da gre za dva ločena problema. Ravnica potrebuje le cevno povezavo od vodohrama na Zgornji Lipnici do zaselka v dolžini 1,2 kilometra. Vrednost vodovoda je po njihovih ocenah okoli 22 milijonov tolarjev in če ne bi bilo zapletov pri zbiranju soglasij in financiranju, bi ga lahko zgradili že letos. Za stavbe na zgornjem delu Zgornje Lipnice, ki imajo minimalni pritisk vode v ceveh, v Komunali predlagajo, da bi pod Pustim gradom na 470 do 480 metrih nadmorske višine zgradili manjši zbiralnik, v katerega bi
črpali vodo iz obstoječega rezervoarja. če~bi zgradili še dodatnih 450 metrov cevovoda, bi lahko oskrbovali tudi domačijo Boltar. Izgradnja dodatnega zbiralnika in ureditev črpališča bi stala 14 milijonov tolarjev, cevovod do Boltarja pa še sedem milijonov. Za domačijo Boltar bi bila sicer cenejša rešitev (okoli pet milijonov tolarjev), če bi od vodovoda, iz katerega se oskrbujejo stavbe za zadružnim domom, napeljali še dvesto metrov cevovoda in uredili črpališče s hidroforjem, vendar bi bila po oceni Komunale preskrba z vodo slabša v tem primeru slabša kot po nekoliko dražji varianti. Uresničitev načrtov je odvisna od denarja, pravijo v Komunali, pa tudi od soglasij lastnikov zemljišč, ki naj bi jih prekopali oz. kjer bodo zgradili zbiralnik in črpališče. • CZ.
Mercator - Trgoavto
Koper, Pristaniška 43 A
objavlja prosta dela
PRODAJALCA
v prodajalni v Kranju, Kidričeva c. 2
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo dokončano šolo
za prodajalce tehnične stroke,
- da dobro poznajo avto stroko,
- da imajo eno leto delovnih izkušenj
Pogoj je 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov Mercator Trgoavto Koper, Pristaniška 43 A v 8 dneh od objave. Kandidate bomo pismeno obvestili o rezultatih objave.
Novoletno srečanj otrok iz rejniških družin
Otroški smeh zahvala vsem darovalcem
Na radovljiškem centru za socialno delo so ob koncu lanskega leta pripravili že tradicionalno novoletno praznovanje za otroke, ki živijo v rejniških družinah.
Radovljica - Država za tc otroke, ki so prikrajšani za <4hF lepo otroštvo ob starših, daje denar le za preživljanje in oskrbo ter za nagrado rejnice, ne pa tudi za to, da bi jih lahko obdaroval Božiček ali dedek Mraz. Njihova pričakovanja vsako leto uresničijo na centru za socialno delo, ki je tudi lani zaprosil za finančno pomoč za nakup daril podjetja, banke in obrtnike iz radovljiške, blejske in bohinjske občine. Kot navaja socialna delavka Metoda Bole, so stisko otrok začutili in prispevali: Domača lekarna Meta Radovljica, Žito Gorenj ka Lesce, Krpan program Radovljica, Top regionalni izobraževalni center Radovljica, Mencinger Lesce, Lea Lesce, Kanja protect, d.o.o., Radovljica, Tehnoplast - predelava plastike Bled, Gorenjska banka, d.d., Kranj, Aka design, d.o.o., Begunje, Weco Com-merce Bled, d.o.o., Lesce,
Novica, podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Lesce in ostali neznani darovalci. Novoletna praznovanja se je udeležilo 30 otrok v rejništ-
vu in v zavodih in vsi so prejeli darila. Naj bo njihov smeh zahvala vsem, ki so omogočili, da so otroci doživeli to srečo!
V 30TOČJU
Telefoni zvonijo ..
Lansko leto v Krajevni skupnosti Jelendol
V Jelendol in Dolino je Telekomov božiček pripeljal telefone, sanacijo je dočakal tunel v svetovno znani Dovžanovi soteski, krajani pa zaenkrat se čakajo na trgovino in odbojno ograjo na Ridah
"Precej je bilo storjenega," je v začetku pogovora dejal Janez Kavčič, predsednik krajevne skupnosti Jelendol. "Tisto najvažnejše pa je zagotovo to, da smo v Dolino in Jelendol dobili telefonske priključke. Kranjska enota Telekoma |e znala prisluhniti našim željam in v naš precej odmaknjen konec za povsem običajno ceno pripeljal šestdeset telefonskih priključkov."
Telefonska povezava je verjetno največja pridobitev zadnjih let za krajane Doline in Jelendola, dveh vasi nad svetovno znano Dovžanovo sotesko. Želja po telefonskih priključkih je bila tod usidrana že od nekdaj, uresničevanje želje pa se je začelo uresničevati predlani, ko so v Krajevni skupnosti pripravili spisek zainteresiranih krajanov. Kranjski Telekom za prošnje krajanov ni imel gluhih ušes, nasprotno, kljub tehnični zahtevnosti in odmaknjenosti se cena priključka v Jelendolu ni razlikovala od one v Kranju.
Janez Kavčič me je naprosil, naj se v imenu vseh Krajanov Doline in Jelendola lelekomu zahvalim za ves Posluh in dobro voljo pri uresničenju ene njihovih največjih želja. , poleg telefona pa je cesta skozi Dovžanovo sotesko edina zveza Jelendola in Doline z ostalim svetom. Tunel v soteski je že nekaj let prosil sanacijo, lani pa jo je končno tudi dočakal. Tunel je bil očiščen, odstranili so slabo pritrjeno kamenje, njegove notranje stene pa so pred krušenjem zavarovali s sidranjem in
Dovžanova soteska
injeciranjem, betonskega obrizga Zavod za spomeniško varstvo ni dovolil. Ob sanaciji tunela je bilo veliko storjenega tudi na obhodni izletniški poti, kar pa nekaterim krajanom ni bilo ravno pogodu. Moti jih predvsem vrstni red naložb, saj je izletniška pot v občinskem proračunu dobila prednost pred za krajane precej bolj pomembno odbojno ograjo ob cesti Na ridah. Tam avtomobilom (avtobusom in tovornjakom) pot v dolino
Ereprečujejo večji in manjši etonski konfini, o njihovi učinkovitosti pa so krajani dokončno (upravičeno) začeli dvomiti letos, ko je avtobus enega zbil drugega pa okrušil. Na ridah bo po mnenju krajanov zagotovo potrebno bolj poskrbeti za varnost, saj se po ozki cesti, ki je dobesedno vklesana v pobočje, vsak dan v dolino in nazaj odpelje precej osebnih avtomobilov, veliko tovornjakov z lesom, pa avtobusi. Neupravičeno bi bilo reči, da je občina Tržič na problem ceste v Jelendol
pozabila. Nasprotno, tržiški občinarji verjetno prav dobro vedo, da morajo problem varnosti na omenjeni cesti čimprej rešiti. Zavod za spomeniško varstvo je krajanom že predlagal leseno ograjo z vstavljeno jekleno vrvjo, o njeni učinkovitosti pa krajani niso povsem prepričam.
Lani je v krajevni skupnosti zagorelo tudi nekaj novih luči javne razsvetljave, sredstva zanjo pa so v Krajevni skupnosti prihranili z udarniškim delom pri asfaltiranju ceste v predlanskem letu. V kraju so izgubili trgovino, saj občina v zameno za najem kvadratnega metra neogrevane in slabo opremljenega in vzdrževanega prostora zahteva sedem nemških mark. Preveč za trgovce, ki svoj zaslužek raje iščejo v dolini. Prebivalci svoje težave z oskrbo rešujejo z dostavo na dom, ki pa je samo izhod v sili. Po večjih nakupih je še vedno treba oditi v dolino, ob sobotah po novem samo s svojim avtomobilom ali peš.
Tržiški Integral je lani ukinil sobotno vožnjo avtobusa z izgovorom, da se le ta ekonomsko ne splača. Verjetno res, saj je malo verjetno, da bo vseh trideset in še nekaj sedežev v jelendolskem avtobusu zasedenih. Tržiški Integral ima v svoji floti z izjemo enega izključno velike avtobuse, o manjših zaenkrat še ne razmišlja.
V tamkajšnji krajevni skupnosti ne boste našli gostilne, namesto cerkve zadostuje baronova kapelica ob gradu v Jelendolu. V njej je prostora ravno za župnika, verniki pa družno ostajajo pod modro arkado, na kateri je, odvisno od dnevnega časa, enkrat sonce, drugič luna. Pošta tja
Jor prihaja, kot je v šali dejal anez Kavčič, še po Kre-menčkovo, v ponedeljek, sredo in petek. Na novo bo zaživelo poslopje nekdanje šole, v spodnjih prostorih bo svoj dom našlo izobraževalno informativno središče o Dovžanovi soteski, ki naj bi v ta konec pripeljal kakšnega obiskovalca več. Že nekaj časa se kot jara kača vleče zgodba o počasnem propadanju Bornovega gradu, nekaj težav imajo z odvozom smeti, pa še kaj bi se našlo. A ko potegnemo črto, ugotovimo, da se tudi v tržiških hribih obrača na bolje. Nekaj k temu pripomore občina, precej krajani sami. Prav zaradi slednjega Janez Kavčič meni, da bi bilo ukinjanje Krajevnih skupnosti le teh velika napaka, saj se je dolsej vsakemu občinskemu tolarju zagotovo pridružil še tisti tolar iz kraja skupaj, s pridnimi rokami. • U. Speli ar
Nakianski podjetniki se združujejo
Že pred novim letom se je v nakianski občini, točneje v Odboru za gospodarstvo občinskega sveta, porodila zamisel o tem, da bi ustanovili posebno združenje, ki bi združevalo vse podjetnike, ki svojo dejavnost opravljajo v občini.
Ideja o ustanovitvi Združenja podjetnikov Naklo se je porodila v Komisiji za malo gospodarstvo
1>ri Odboru za gospodarstvo nak-anskega občinskega sveta. Kot nam je povedal Janez Pivk, eden iniciatorjev združenja, naj bi bilo združenje v pomoč tako podjetnikom kot tudi Komisiji. Ta naj bi preko združenja dobila vse potrebne informacije o strukturi podjetnikov, o njihovih zahtevah m težavah, združenje naj bi bilo vezni člen med očinsko upravo in podjetniki.
Janez Pivk
Program dela Združenja podjetnikov Nakla temelji na petih točkah. Prvi cilj Združenja je izgradnja obrtno poslovnega središča v Naklem, sledi mu povezo-vanje združenja z drugimi podobnimi združenji, sodelovanje podjetnikov na sejmih pod okriljem združenja, kar bo omogočilo celostno predstavitvev tako podjetništva kot občine v celoti. Poleg tega naj bi Združenje članom posredovalo koristne informacije ter jim omogočalo najem ugodnih kreditov, ter skrbelo za izobraževanje članov.
Verjetno največji zalogaj bo za združenje predstavljal izgradnja poslovnega središča. Naklo se je iz kraja z izrazito kmetijsko usmerjenostjo po vojni začelo spreminjati v spalno naselje na robu Kranja, kasenje se je v njem pričlo razvijati podjetništvo. Poslovno središče bi dejavnosti zbralo na enem mestu in jih premaknilo na rob kraja, saj ima že kar nekaj podjetnikov težave z utesnjenostjo. Podjetniško središče naj bi se gradilo v več fazah, trenutno pa pri Združenju podjetnikov Naklo zbirajo podatke o tem, koliko podjetnikov bi želelo nove poslovne prostore takoj in koliko v drugi fazi. • U.S.
Neprofitna gradnja na Mlaki
Zelo visok
stanovanjski standard
Danes začetek razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj na Mlaki
Novozgrajena nepro- no gradnjo. Stano-fitna stanovanja na vanjska zadruga bo Mlaki se lahko pohva- na Mlaki neprofitna lijo z zelo velikim stanovanja gradila še standardom. "Naj- naprej, če za neprofitno gradnjo ne bo našla
Eosluha na občini, se o zanjo i, del
preprostejše" stanovanje je ocenjeno $
382 točkami tisto naj- bo zanjo odločala boljše s 386 točkami, sama, del stanovanj
Za boljšo orientacijo zares dobro in kom-
pa naj bi v tem primeru namenila tudi
fortno stanovanje je trgu. Stanovanja na običajno ocenjeno s Mlaki pa se lahko 350 točkami. pohvalijo z zelo veli-
Neprofitna stano- kim stanovanjskim vanjska gradnja na komfortom. Naj-Mlaki se je vsaj delno manjše stanovanje že končala. Danes je meri 61, največje pa izšel razpis za dodelite 76 kvadratnih metrov, neprofitnih stanovanj, Najmanjše stanovanje ponudbe bo komisija je dvosobno, največje zbirala Še petnajst dni. pa ima poleg dveh sob Novi stanovalci naj bi še dva kabineta. Vsa ključe svojih stano- stanovanja so central-vanj prejeli predvido- no ogrevana, vsako pa ma v začetku marca, ima med drugim tudi Prav današnji razpis svoj kalorimeter in pa naj bi Stanovanjski vodni števec, tako da zadrugi pokazal, ko- bo vsak stanovalec likšno je v Tržiču še zares plačal le tisto, zanimanje za neprofit- kar bo res porabil.U.Š.
Po dolgem času je v tržiški občini ponovno na voljo nekaj novih neprofitnih stanovanj. Gradnja na Mlaki je končana, sledi samo še izbira stanovanjskih upravičencev. Foto: S. Saje
TRŽIČ
TRG SVOBOOE 18, 64390 TR2IĆ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790
Kot naročnik na podlagi odredbe o postopku za izvajanje razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93 in 19/94) Občina Tržič
objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo tekočih vzdrževalnih del na napravah javne razsvetljave na območju mesta Tržič
1. Naročnik: Občina Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič
2. Predmet razpisa: Vzdrževanje javne razsvetljave na območju mesta Tržič (Krajevna skupnost Tržič - mesto, Krajevna skupnost Tržič - Ravne in Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču, naselje Loka - del KS Kovor).
3. Informacije: Urad za prostor in okolje, Občina Tržič (tel.: 51 193, g. Razinger)
4. Lokacija izvedbe: Javna razsvetljava na območju
mesta Tržič zajema naslednje odseke po prižigališčih:
a) Krajevna skupnost Tržič mesto
- Tp Preska
- Tp Pošta
- Tp Center
- Tp Virje
- Tp Slap
b) Krajevna skupnost Tržič - Ravne
- Tp Ravne
- Tp Bleke
c) Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču
- Tp Bistrica B4
- Tp Bistrica B4
- Tp Ročevnica
- Tp Šola Bistrica
- Tp Bistrica stara stolpasta
- Tp Pilama
- Tp Na Logu
5. Obseg del:
Tekoča vzdrževalna dela so naslednja:
- zamenjava pregorelih in uničenih žarnic
- zamenjava stekel
- zamenjava svetilk
- zamenjava dušilk
- odstranjevanje napak
na električnem omrežju javne razsvetljave
- stalna vzdrževanja prižigališč
- pleskanje drogov
- zamenjava dotrajanih drogov
6. Merila za izbor izvajalca:
- kvaliteta izvedbe
- rok izvedbe (začetek del takoj po podpisu pogodbe)
- strokovna usposobljlenost in izkušnje pri vzdrževanju javne razsvetljave
- dodatne ugodnosti ponudnika
7. Rok in način oddaje ponudbe:
Ponudbo oddajte na naslov Občina Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič, v zaprti kuverti z oznako "javni razpis - vzdrževanje javne razsvetljave -ponudba, ne odpiraj!", do 23. januarja 1996 do 13.00 ure v tajništvo župana.
8. Kraj, mesto, datum in ura odpiranja ponudb:
občina Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič, Urad za prostor in okolje, dne 25. januarja 1996 ob 10.00 uri.
9. Obvestilo o izboru izvajalca:
Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za oddajo ponudb.
Župan Pavel Rupar
OD RATEČ DO RODIN
Slovenski goljuf »operira« iz Londona
Jesenice, 15. januarja •
Pisali smo o slovenskem goljufu, ki je pahnil jeseniško družino v neizmerno bedo.
Jeseničanka je namreč v hudi socialni stiski prebrala oglas, da zasebnik ponuja izjemno ugodno posojilo: za 1250 angleških funtov depozita naj bi dobila okoli 25 tisoč nemških mark ugodnega posojila. Mati petih otrok se je pozanimala in prišla v stik s posojilodajalcem Zdenetom Kosom v Londonu, ki ji je obljubil, da ji bo po njenem nakazilu takoj poslal obljubljeno vsoto. Ko si je sposodila 6 tisoč nemških mark in mu jih nakazala, je slovenski goljuf izginil kot kafra...
Mož, ki je zaposlen v neki gorenjski firmi, ne dobiva niti tolarja plače, saj mu banka ves znesek takoj odtegne, obupana in pretresena mati pa dvakrat ali trikrat tedensko hodi na odlagališče na Malo Mežaklo, kjer nabira baker in ga prodaja DINOSU.
Po objavi se je oglasilo več naših bralcev in prizadeti družini ponudilo pomoč. Tako smo jeseniški družini odnesli velik paket oblačil, ki jih je skupaj z denarno pomočjo namenila Neli Rihar iz Kranja, posredovali pa smo tudi ob več telefonskih klicih naših bralcev, ki so tako kot Vera iz Gorij in drugi želeli pomagati.
Verjemite - pomoč je prišla v prave roke! Ko smo obiskali prizadeto mater, se je pravkar vrnila z Male Mežakle, vsa otrpla in premražena. Saj se še spomnite hladnih prednovoletnih dni in si lahko samo zamislite, kako je ob takem mrazu brskati po smetišču! Ob darilih in pomoči je bila do solz ganjena in se zato v njenem imenu vsem, ki ste pomagali ali ji Še želite, najlepše zahvaljujemo. • D.S.
Podražitve
Jesenice, 15. januarja •
Od 1. decembra lanskega leta so se oskrbne cene v jeseniški vrtcih povišale in sicer morajo starši plačati za varstvo otrok do dveh let zdaj 12.720 tolarjev, za otroke od dveh do sedmih let 8.130 tolarjev, dopoldanski program varstva stane 5.560 tolarjev, cicibanov vrtec 980 in razvojni oddelek 21.934 tolarjev.
Jeseničani pa so bili januarja neprijetno presenečeni, ko jim je Komunala Jesenice sporočila, da bodo komunalni stroški zaradi ekološke takse od 1. januarja letos še enkrat višji. Občina bo ta denar namenila za posodobitev kanalizacijskega omrežja, za čistilno napravo in za nadaljnjo obnovo odlagališča odpadkov na Mali Mežakli.
♦ D.S.
Velike razlike pri financiranju občin V
Ce država nima poštenih kriterijev
Jeseniška občina je napravila analizo in dokazala, kako velike so razlike pri financiranju občin. Kranjska Gora ima za 24 odstotkov nižji delež obveznosti kot sredstev po deležu dohodnine. Kako naj, denimo, občina Osilnica, kaj financira, če dobi 400 tisoč tolarjev, kar ne zadošča niti za polovico prejemkov neprofesionalnega župana?
Jesenice, 15. januarja « Jeseniška občina je lani novembra posredovala Ministrstvu za finance pripombe na izračun zagotovljene porabe občin za lani. Odgovora niso prejeli, zato so zdaj ponovno opozorili državna ministrstva in tudi vse slovenske občine na velika nesorazmerja in na napačen metodološki pristop k izračunu zagotovljene porabe občin za lani.
In kaj ugotavljajo na Jesenicah?
Po delitvi jeseniške občine na jeseniško in kranjskogorsko je občini Jesenice po kriterijih ministrstev ostalo kar 83,8 odstotka nalog prejšnje občine, sredstva pa so ji priznana samo v višini 78,6 odstotka. Ugotovili so, da je Ministrstvo za finance vnaprej določilo obseg zagotovljene porabe na osnovi razmerja dohodnine med občinama, od tega pa je odštela merila ministrstev. Posledica tega je, da ima občina Kranjska Gora za ostale naloge, kot so komunala, občinska uprava in drugo na prebivalca kar za 89 odstotkov višja sredstva kot občina Jesenice.
Na Jesenicah so prepričani, da je tak metodološki pristop v nasprotju z 20. členom
zakona o financiranju občin, in ker neupravičeno negativno ali pozitivno vpliva na višino zagotovljene porabe večine slovenskih občin, so izdelali analizo izračuna višine zagotovljene porabe za vse slovenske občine.
Velike razlike pri dohodnini
Ko so se prenesle pristojnosti na državo, je bil delež nalog med občinami zelo različen: od 9 do 25 odstotkov. Delež prenosa sredstev je pri večjih občinah manjši, ostajajo pa tudi razlike med prenosom nalog enako velikih občin: Tolmin 25 odstotkov, Piran 10 odstotkov, Izola 19 odstotkov in Ljubljana 9 odstotkov. Za okoli 60 odstotkov zagotovljene porabe so ministrstva izdelala merila za razporeditev med občine in po
Nova ribiška nadloga: kormorani
Kormorane je pregnal prvi sneg
Jesenice, 15. januarja - Predlanskim se je na Gorenjskem
{►rvič sploh pojavilo na tisoče kormoranov, lani decembra pa ih je bilo ob Savi od 200 do 300. Zaščitene sive čaplje uničujejo ribje mladice, zaščiteni kormorani pa odrasle ribe.
Predlanskim so se prvič na Gorenjskem pojavili - kormorani. Bilo jih je nekaj tisoč, ribiške družine pa so utrpele kar precej škode. Škode, ki so jo imeli zaradi kormoranov, velike in zaščitene ptice, ki poje dnevno štiri kilograme rib, seveda ni nihče povrnil.
Ribiči so upali, da kormoranov ne bo več, vendar so se decembra lani spet pojavili.
Ribiški čuvaj Ribiške družine Jesenice Andrej Zupan, ki je že trideset let tako ribiški kot tudi lovski čuvaj, pravi:
»Kormoranov, ki delajo zdaj veliko škodo predvsem na Dolenjskem, na Gorenjskem nikoli ni bilo. Verjetno se je ptica zaradi spremembe vremena predlanskim prvič pojavila tudi ob gorenjskih vodah -ob obeh Savah, Dolinki in Bohinjki. Predlanskim so nam napravili izjemno veliko škode predvsem radovljiški ribiški družini, saj ie bd stalež rib precej manjši, ko pa smo
Eozimi ribe odlovUi za sinu-anje, je bilo precej tudi poškodovanih.
Lani se je ob začetku decembra pojavilo ob Savi okoli 200 do 300 kormoranov, ki so se zadrževali ob radovljiški separaciji, ko pa so začeli lov, se je jata vedno razdelila na dve skupini: ena se je pognala za ribami po Savi Dolinki navzgor, druga pa po Savi navzdol. Kormorani imajo najrajši vsaj meter globoko vodo in ne lovijo kot čaplje, ki čakajo na plen.
Kormorani so jeseniški družini napravili precej škode predvsem v Mostah, kar smo ugotovili tedaj, ko smo 19. decembra začeli z odlovom rib in veliko jih je bilo po hrbtu zelo poškodovanih. Čeprav kormoran zelo dobro lovi, se seveda tudi zgodi, da ribo poškoduje in ali pa mu uide. Kormorani so zaščiteni ptiči
Andrej Zupan
in se jih ne sme streljati. Menda naj bi prileteli k nam iz Švedske, ko pa je na Gorenjskem zapadel sneg, so v trenutku izginili in se preselili na nižje predele. Tedaj, ko so zares veliko ropali po naših vodah, smo ribiči sicer razmišljali, kako bi jih pregnali -morda s plinom, kar pa bi bila rešitev le za določen čas, saj se ptica kot vsaka druga žival počasi poka navadi.
A ne le kormorani - ribiškim družinam delajo škodo tudi sive čaplje, ki so se zelo razmnožile in so prav tako zaščitene. Medtem ko kormoran dela škodo pri odraslih ribah, čaplje uničujejo predvsem ribje mladice.
Take škode, kot jo zdaj zaradi kormoranov ugotavljajo na Dolenjskem, pri nas sicer ni, saj nas je »rešil« sneg, ki je kormorane odgnal. Kljub vsemu pa bi bilo dobro, ko bi ribiškim družinam, ki jim te ptice povzročajo zelo veliko škode, država ali pristojno ministrstvo povrnilo vsaj del škode. Sami lahko izračunate, v kakšne zneske gre škoda, če je ob vodi 300 kormoranov, vsak pa se na nasiti prej, dokler ne upleni štiri kilograme rib na dan...« • D.Sedej
izdelanih merilih pripada občinam na prebivalca od 53 do 143 odstotkov povprečja Republike Slovenije na prebivalca. 104 občine dosegajo na prebivalca po merilih manj kot 100 odstotkov povprečja Republike Slovenije, zagotovljena poraba teh občin znaša 42 odstotkov deleža vseh občin. 64 občin ne dosega 90 odstotkov povprečja zagotovljene porabe po merilih na prebivalca. Povprečna poraba teh občin na prebivalca znaša 18.948 tolarjev, kar je 91 odstotkov 90-odstotnega povprečja v Sloveniji. Za izenačitev tega dela občin na 90 odstotkov povprečja v državi bi potrebovali okoli milijon tolarjev.
Delež dohodnine kot kriterij zagotovljene porabe občin se pri posameznih občinah bistveno razlikuje od razmerja 60 odstotkov obveznosti, za katera so izdelana merila. Recimo: jeseniška občina ima za 6 odstotkov večji delež obveznosti kot sredstev po deležu dohodnine, Kranj za 8 odstotkov, Kranjska Gora pa za 24 odstotkov nižji delež in Naklo za 21 odstotkov nižji delež. Do nesorazmerij prihaja v občinah, ki imajo šibko socialno strukturo prebivalstva, obveznosti občin pa so po merilih relativno visoke.
Občine so špekulirale
Zagotovljena poraba brez meril obsega 40 odstotkov skupne zagotovljene porabe, delež ostale zagotovljene porabe na prebivalca obsega po občinah od 7 odstotkov (občina Osilnica) do 177 odstotkov (občina Murska Sobota) povprečja Slovenije! To pomeni, da ima na prebivalca občina Murska Sobota 24-krat višja sredstva na prebivalca za tisti del zagotovljene porabe, za katero ni izdelanih meril kot občina Osilnica, občina Kranjska Gora 89 odstotkov višja sredstva kot občina Jesenice, Šenčur 75 odstotkov višja kot Kranj in 63 odstotkov višja kot Preddvor...
V občini Osilnica, za primer, zagotovljena poraba, za katero ni meril, zadošča v celoti za približno 57 odstotkov plače neprofesionalnega župana. Ker sredstev praktično nima, je občina prisiljena financirati te naloge s preraz-
J>oreditvijo sredstev po meri-ih in s tem kršiti načelo namenske porabe sredstev po merilih..
In kaj je vzrok za tako velike razlike?
Prvi vzrok je v tem, ker se je pri delitvi sredstev uporabljala zagotovljena poraba stare občine kot osnova za delitev na
nove občine. Pred prehodom na integralni proračun leta 1990 so se prihodki, ki so se natekali po sedežnem prinsipu na osnovi Zakona o podjetjih stekli v centre, kjer so bili sedeži novih poslovnih enot. Tako okrnjeni prilivi so bili osnova za določitev višine porabe občin po ukinitvi SIS-ov. Za stanovanjski in komunalni del meril še ni, zato so ostajala in se še večala nesorazmerja. Občine so špekulirale pri posredovanju podatkov - normalno je, da imajo velike prejšnje občine ta delež manjši, obstajajo pa velika nesorazmerja tudi med približno enakimi občinami.
Občine, ki imajo nadpovprečne obveznosti pri izobraževanju, otroškem varstvu in drugem so prejele sorazmerno manj sredstev, osnovni vzrok za take razmere pa je dejstvo, da Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za lokalno samoupravo in Ministrstvo za obrambo niso izdelala kriterijev za financiranje nalog občin in niso oblikovale kriterijev za oblikovanje rezerv in drugih nalog, za katere ni pristojnega ministrstva. Te kriterije pa bi po sklepih vlade in zakonu morala ministrstva izdelati že leta 1992 za leto 1993. • D. Sedej
AAAAA/
ROTOMATIKA
d.o.o.
Industrija rotacijskih sistemov 65 281 Spodnja Idrija Slovenija fir 386-65-1760
NOVA DELOVNA MESTA NA JESENICAH
Rotomatika iz Sp. Idrije in Acroni z Jesenic gradita novo tovarno lamel, ki bo nudila zaposlitev tehničnim strokovnjakom različnih smeri, še posebej pa Vas vabimo, če imate
* visoko strokovno izobrazbo tehniške ali druge smeri
* srednjo izobrazbo tehniške smeri
* KV izobrazbo
* in če Vas zanima perspektivno delovno mesto z možnostjo strokovnega izobraževanja in napredovanja
Kandidate vabimo, da se oglasijo v kadrovski službi Rotomatike (tel. 065 176-303), oziroma v kadrovski službi Acronija (tel. 064 861-441).
ANNO 973
Vse kaže na to, da bo v središču Škofje Loke ruševina
Kdo bo "vahtal" Vahtnico?
Po treh letih "strokovnega" dela in "upravnega postopka" v občinskih prostorskih službah in organih, ki so se medtem že dvakrat reorganizirali, bo rezultat le ta, da načrti investitorja niso uresničljivi.
Že več kot dvajset let, že vse od praznovanja tisočletnice mesta Škofje Loke, na osrednjem Mestnem trgu, ali Placu, kot mu pravimo Ločani, stoji hiša, ki se je z obnovo še ni nihče dotaknil. Če je do lani mestna stražarnica, ali Vahtnica, kot jo omenjajo tudi uradni dokumenti, le kazila izgled, pa smo letos resnično na tem, da se ta zgodovinski spomenik, sicer pozabljen v odloku o razglasitvi spomenikov, sredi mesta podre.
Zagotovo je manj pomembno, kako je hiša na Mestnem trgu 31 v Škofji Loki, ki ji domačini pravijo "vahten-ca", prišla v last sedanjega lastnika, to je Turistično hotelskega podjetja Alpetour. Najkrajše rečeno, jo je podjetje dobilo v zamenjavo za eno od gostiln v Vincariih. Zgodovinski viri trdijo, da spada med eno izmed zgodnejših zgradb tisočletnega mesta, saj naj bi bila to mestna stražarnica in šele od 19. stoletja, ko so jo dvignili za eno nadstropje, je služila kot stanovanjska hiša. Sele tedaj naj bi bil tod tudi zaprt prehod med Mestnim trgom in sosednjo vzporedno Klobovsovo ulico. Iz spomeniškega vrednotenja te hiše lahko preberemo, da nosi ta hiša zelo pomembna obeležja gotike, ki je razvidna iz več portalov, medtem ko je že omenjena dozidava dala znameniti jeseni profilirani strop, lončeno peč in lesen mostovž, ki je omogočal dostop v dograjene prostore. V smernicah za konzervatorstvo in prenovo objekta je zahtevano, da se ti elementi posebej pozorno zaščitijo, in hiša uredi tako, da bodo vidni in dostopni. x V odloku o razglasitvi spomenikov v škofji Loki hiša ni omenjena - med Praktično vsemi objekti na Mestnem lrgu je edina izpuščena, zato so danes °a občini prepričani, da je to zgolj 7a^£!stratlvna napaka, v veljavnem me ?nlnem načrtux z* obnovo starega mestnega jedra Škofje Loke pa je «iotraj spomeniško najbolj varovane-m ^"J?^3 in ovrednotena kot spomenik II. kategorije. Po smernicah za prenovo je predlagano, da naj bi se v tej hiši v nadstropju uredil gostinski Jokal, v pritličju pa recepcija za mestni hotel - hiša se namreč neposredno naslanja na objekt "Krona", kjer je bila predvidena preureditev v hotel.
Kot nam je povedala direktorica THP Alpetour Irena Uhan, si že skoraj polna štiri leta prizadevajo, da bi to hišo preuredili in imajo kot lastniki "vahtnice" naslednji program: v pritličju nameravajo urediti kvalitetno mestno kavarno s tem, da bi ponovno odprli prehod na vrt proti Klobovsovi ulici, tam pa uredili amfi-teatralno oblikovan prostor za manjše kulturne prireditve, v 1. nadstropju pa naj bi bila prodajna galerija in en apartma za petične goste, ki posebej
Vahtnica že kar nekaj desetletij med bolj ali manj obnovljenimi hišami na škofjeloškem Mestnem trgu moti s svojim izgledom.
cenijo okolje mesta spomenika. S programom se je strinjal tudi odbor za prenovo Škofje Loke, zato so s takim programom marca 1993 vložili tudi zahtevek za lokacijsko dokumentacijo za adaptacijo hiše. Miniti ie moralo kar pol leta, da je bila organizirana obravnava in pogovor s sosedom, ki je postavil določene pogoje, in v Alpetourju so bili prepričani, da bodo do konca leta dobili potrebne dokumente. Vmes se je izkazalo, da so projekte rekonstrukcije na občini izgubili, se iz Zavoda za družbeni razvoj ponovno reorganizirali v Sekretariat za okolje in prostor, na vlogo pa, kljub opozorilom, da je Vahtnica v izredno slabem stanju, ni bilo nobenega odgovora vse do junija 1994.
Medtem so pri Alpetourju pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij naročili študijo o tem, kako objekt varno sanirati, in odgovor iz te proučitve je bil, da je edino smotrno hišo porušiti do tal in jo v isti obliki nanovo zgraditi. Ker je že v maju prišlo do delne notranje porušitve notranjosti objekta, so lastniki
naročili nov projekt za nadomestno gradnjo in avgusta 1994 vložili zahtevek za lokacijsko dokumentacijo za tako gradnjo. Tudi na to vlogo več kot pol leta - vse do aprila 1995 ni bilo odgovora, ko se je na intervencijo župana Igorja Drakslerja odzvala škofjeloška Upravna enota in pozvala občinski oddelek za prostorsko načrtovanje - vsi navedeni organi so rezultat že druge reorganizacije občinskih organov v tej žalostni zgodbi, vseskozi pa gre za iste ljudi - da naj končno v zadevi odloči. Odločba o ustavitvi postopka je bil prvi akt, na katerega se je lahko bodoči investitor pritožil, in odločba je bila na ministrstvu za okolje in prostor gladko razveljavljena. Kljub temu da je ministrstvo zahtevalo, da se v roku 30 dni o zadevi odloči, pa od začetka oktobra lani Alpetour ponovno ni dobil nobenega odgovora. Niti zapisnikov dveh sestankov, kako reševati vso zadevo, na občini še niso uspeli izdelati. Zanimiva pa je bila ponudba z občinske strani, da naj Alpetour, stavbo, kot poslovno nepotrebno, brezplačno prenese na občino, kar so seveda zavrnili. Vsa ta dogajanja so sramota za Mestni trg, za občino, ki ima turistične ambicije, še dodajajo v Alpetourju.
Bila pa je direktorica THP Alpetour tudi precej konkretna: "Kamorkoli se na občino obrnem, se srečam z imenom Brane Murnik, ki je delal v Zavodu za družbeni razvoj, načeljeval Sekretariatu za okolje in prostor,
Slika odmetavanja ostrešja Krone na Vahtnico, s katero na občini dokazujejo, da je bila namerno poškodovana.
dovoljenj) zaradi metanja materiala na Vahtnico poškodovali.
Vsa zadeva torej stoji zato, ker ni izdelana lokacijska dokumentacija, to pa izdelujejo na oddelku za okolje in
Krostor občine. Vodja oddelka Meta lohorič Peternelj, ki je na tem mestu šele dobre pol leta, ugotavlja, da je bila že prva lokacijska dokumentacija izdelana v nasprotju z veljavnim zazidalnim načrtom, saj v starem mestnem jedru niso dovoljene nadomestne gradnje. Tudi ona je prepričana, da je bila Vahtnica načrtno
Za neugledno fasado se skriva še bolj žalostni pogled na propadajočo hišo.
	
	
	
ntfii	
PARKIRIŠČE NA POSTAJI - Kljub temu da si verjetno marsikateri potnik na naših avtobusih "iz obupa" zazeh, da bi se usedel v avto m odpeljal, je med njimi bolj malo takih. Zato je zagotovo upravičeno vprašanje, ali si lahko privoli Alpetour ponudbo svojih rent-a car vozd ravno na pločniku avtobusne postaje. Kakšna je gneča tod, zlasti ob prometnih konicah, si je mogoče ogledati, prav med temi avti pa je tudi edina peš pot v mesto. Se bo po nekaj letih le našel kdo od pristojnih, da jim pokaže primernejše parkirišče? • S. Z.
danes pa je namestnik načelnika Upravne enote. Kakšen absurd: Upravna enota zahteva od občinskega oddelka za urejanje prostora, ki je delni naslednik prej omenjenega sekretariata rešitev vloge, ki jo prej niso rešili!" Zato smo za razlago poteka celotne zadeve prosili tudi Braneta Murnika . Zatrdil nam je, da Alpetour v postopku ni bil kooperativen, da se ni odzival na zahteve po dopolnitvah vloge, zato je normalno, da postopek obtiči. Osnovna ovira, ob kateri niso našli rešitve, je bila zahteva Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je zahteval, da se določeni deli Vahtnice nepreklicno ohranijo in restavrirajo (zidovi, portali, strop, streha) in nasprotoval podkletitvi. Na poziv, da izdelajo takšno lokacijsko dokumentacijo, ki bodo ustrezali omenjenim zahtevam, preprosto niso odgovorili. Ker gre za najožje varovano spomeniško območje, je mnenje zavoda za varstvo dediščine za upravni organ obvezno. Drugo vprašanje je, kaj je smotrno, saj je to končno tudi vprašanje programa in časa. Posebej je poudaril, da celo niso zahtevali projektov - te je investitor naročal samoiniciativno. Prepričan pa je, da je do porušitve Vahtnice prišlo v bistvu namenoma, saj so ob zamenjavi ostrešja na sosednjem objektu (tam, kjer je restavracija Krona in je obnavljal ostrešje isti investitor brez ustreznih
porušena z metanjem starega ostrešja iz Krone, zato so jih tudi prijavili inšpekcijam. Na oddelku so izdelali novo lokacijsko dokumentacijo, ki pa ne dovoljuje gradnje, kot si jo zamišlja Alpetour in vztraja na obnovi objekta. Prepričana je, da gre za tak kulturni spomenik, da bi bila edino umestna razlastitev, to predlaga tudi zavod za spomeniško varstvo. Z Alpetourjem je "sploh križ": nedopustno je, da je objekt Krone spremenil v trgovsko hišo, ko vendarle Škofja Loka potrebuje mestni hotel, zgovorno je ravnanje z objekti na kopališču, tudi sam hotel Transturist že glasno zahteva prenovitev.
In kaj reči za konec? Iz povedanega sledi, da je na poti v bistvu negativna lokacijska dokumentacija, to pa pomeni, da prenove, ali gradnje še dolgo ne bo. Ne bomo se spuščali v to, ali se je začel objekt podirati že leta 1994, kot trdijo v Alpetourju, ali lani zaradi namernih poškodb, dejstvo je, da propada, da se seseda. Tudi Meta Mohorič Peternelj priznava, da občina doslej ni storila ničesar, da bi objekt, ki da je spomenik, ohranila. Kdor se približa Vahtnici, že od zunaj vidi, da ji znotraj manjka kar precejšnji del strehe, torej ni daleč čas, ko bo povsem brez nje. Danes ta hiša le žalostno bode v oči, jutri. se nam utegne zgoditi, da bo tu ruševina. Res žalostni rezultat triletnega nedela občinske birokracije! * Š. Žargi
Anketa o sejmu
Gate na Placu ne motijo
Kar dobre štiri leta bo tega, ko smo se z objavo šale o "čistunstvu" tedanjega predsednika občinskega izvršnega sveta Vincencija Demšarja, ki je sodil, da ravno povsod v Škofji Loki (zlasti pa ne ob cerkvi) na stojnicah razpete spodnjice niso primerne, temu kar precej zamerili. Približno enako dolgo pa se v Škofji Loki pojavljajo podobni sejmi, ki so postali kar tradicionalni vsako prvo sredo v mesecu. Nekaj naključnih obiskovalcev smo povprašali, kaj o teh sejmih sodijo.
Janez Pokora iz Škofje Loke: "Mislim, da je to ogromna konkurenca za trgovine, za katere se lahko prepričate, da so popol-noma prazne. Taka konkurenca je za potrošnike dobra, saj kaže na to, da imajo trgovci prevelike marže - tu se nekatera oblačila in perilo dobijo kar nekajkrat ceneje. Ne bo pa dobro, če bi trgovine s tem onemogočili. Tudi preveč kramanje je na teh stojnicah, ki v naše mesto ne sodi. Bolje bi bilo, če bi našli za tako ponudbo kakšen drug prostor."
Metka Tomažin iz Škofj e Loke: "Ta sejem prav popestri ponudbo v Skorji Loki in kar težko je iti mimo, ne da bi človek kaj ne kupil. Mislim, da je ta že tradicionalni sejem prav dobrodošel in hkrati dovolj poredko, da mu ne moremo očitati, da moti to naše mesto."
Jožica Berginc iz Škofje Loke: "Opažam, da ljudje kar zelo redno obiskujejo ta sejem, slišim celo, da tisti, ki načrtujejo kakšni večji nakup, radi počakajo na ta sejem. Tu se da bistveno ceneje kupiti, kar gotovo ni všeč trgovcem v tej okolici. Mene tudi taka ponudba, ki je kar pestra, v našem mestu ne moti."
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava, posvečena 90-letnici Prešernovega spomenika v Ljubljani Glejte ga, to je naš Prešeren! V preddverju Iskratel na Laborah je odprta razstava Gorenjska likovna ustvarjalnost. V Galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj. V galeriji Ovsenik je na ogled stalna zbirka del Jožeta Tisnikarja. V Caie galeriji Pungert razstavlja akad. slikar Zmago Puhar.
JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjure (1926-1969).
RADOVLJICA - V galeriji v zgornji avli Občine Radovljica je na ogled slikarska razstava Ljuba Kozinca. V galeriji Kamen razstavlja akad. slikar Črtomir Frelih. V Knjižnici A.T. Linharta je na ogled fotografska razstava del članov Fotografskega društva Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Ivana Groharja razstavljata fotografije Smilian Šiška in Borut Šraj. V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij Eda Marušiča. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja Boleslav Čeru. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke krajinske motive z naslovom Loka v zimi. V Knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled prva samostojna razstava fotografij Boštjana Pleska Barve.
TRŽIČ - V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača.
KAMNIK - V galeriji Majolika razstavlja akd. shkarDušan Lipovec. V razstavišču Veronika razstavlja barvne fotografije Kamnik - pogled iz zraka Primož Hieng.
KITARIST JERKO NOVAK
Na večeru v škofjeloški grajski kapeli
Škofjeloška Zveza kulturnih organizacij in Center kulturnih dejavnosti Škofja Loka sta na Večer v grajski kapeli povabila ljubljanskega kitarista Jerka Novaka. Umetnik je (po)ustvarjalno na slovenski glasbeni sceni že drugo desetletje in medtem se je v umetniškem pogledu kot kitarist, koncertant ter ustvarjalec, skladatelj povzpel med vodilne slovenske glasbenike. Seveda je v umetnikovem ospredju kitara in tudi za minuli recital si je J. Novak v Škofji Loki izbral kar precej zahteven kitarski repertoar.
V prvem delu je igral dvoje transkripcij, priredb za kitaro iz izvirnikov za lutnjo: de Viseejevo Suito v h-molu in Cahovo Suito v e-molu (BWV 996). Tukaj je seveda pela umetnikova notranja muza, saj so suitni, plesni stavki (preludij, allemanda, passacaglia, sarabanda, gigue, courante, bourree,...) obeh teh dveh skladb naravnani v melodijskem, ritmičnem in harmons-kem oziru prozorno, konsonantno in komaj kdaj kaj kontrastno.
Zato pa se je Novakovo kitarsko prebiranje šele začelo s čisto pravim kitarskim avtorjem in njegovim delom: Fernanda Sora ter Variacijami na Mozartovo temo, op. 9. To je bila že prava kitara v vseh pogledih, kitara, ki je še obdržala Mozartovo temo, pa zraven še tista, ki je že pomenila Sora in njegovo kitarsko "klasiko". Seveda je potem J. Novak samo še stopnjeval svoj recital. Tega je dodobra dramaturško razpel med še omenjena ter odigrana dela, nadgradil in nadaljeval ter zaključil pa z glasbo 20. stoletja: PETIMI PRELUDIJI H. Ville-Lobosa in PETIMI BAGATELAMI W. VValtona.
Zlasti še zadnji opus je pomenil najtežjo kitarsko glasbo nasploh, kitarsko glasbo, ki jo domala niti ne slišimo na koncertih vrhunskih mojstrov. Jerko Novak brez dvoma to je in tudi tokrat je v tehničnem ter muzikalnem in spominskem pogledu (ves drugi del recitala je igral na pamet!) vse to več kot dokazal. Tudi snovalci in realizatorji te serije v Škofji Loki so v tem pogledu lahko vsestransko pohvaljeni. Saj smo kitarista J. Novaka toplo sprejeli, kljub temu da je pred meseci že igral na prvem podobnem večeru, skupaj z violinistom T. Lorenzom v violinsko-kitarskem duu. Pa tudi publike se je po stari navadi nabralo v škofjeloški grajski kapeli, toliko, da je omenjeni večer minil vsestransko več kot uspešno. • F. K.
Ob zaključku 2. Bienala mesta Kranja
«j-DiDni<?n
ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA
GRADOVI, GRAŠČINE IN DVORCI NA SLOVENSKEM
- Ivan Jaklič
Gradovi, graščine in dvorci so neme priče zgodovine, neposredno povezani z bogato preteklostjo naše dežele. Monografija je celostni pregled grajske arhitekture na slovenskih tleh.
Avtor je obiskal skorajda vse grajske objekte, o katerih obstoju priča vsaj še nekaj razvalin, jih fotografiral, opisal in sistematično uredil v knjigo, ki bralcu odkriva še premalo znan svet zanimive preteklosti naše dežele. Knjiga, opisanih je več kot 730 grajskih objektov, v njej je tudi 140 barvnih fotografij, je kot popotni vodnik namenjena najširšemu krogu bralcev, pa tudi strokovnjakom, saj so v njej podatki o prvih omembah, lastništvu in korektne sodbe o stilnih značilnostih in ohranjenosti grajskih stavb.
Poučna vsebina za vse, ki jim je ljuba slovenska krajina z vsemi njenimi znamenitostmi. Spoznavanje tega dela naše kulturne dediščine naj bo prijetno in dobrodošlo srečanje z zgodovino naših krajev.
Knjigo lahko naročite na naslov: DIDAKTA.d.o.o., Kranjska cesta 13, 64240 Radovljica
ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988.
MEDNARODNE RAZSTAVE SO PRILOŽNOST ZA DOMAČE USTVARJALCE
Kranj, 15. januarja - Včeraj zvečer so v ateljeju Karla Kuharja pripravili slovesen zaključek drugega bienala mesta Kranja, na katerem je, vključno s spremljevalnimi razstavami, sodelovalo okoli štindeset likovnih umetnikov.
V likovnem društvu Kranj so se odločili, da ob zaključku bienala pripravijo srečanje v ateljeju Karla Kuharja, kjer je avtor predstavil svoja zadnja dela, obenem pa je Anja Šmajdek pripravila zaključni projekt, v katerega je želela čimbolj aktivno vključiti gledalce oziroma konzumetne likovne umetnosti.
Dela osemnajstih avtorjev so bila v Mah galeriji in Galeriji Mestne hiše razstavljena od začetka decembra, ob tem pa se je po različnih kranjskih galerijah zvrstilo še sedem spremljevalnih razstav, tako da je se je skupno število razstavljalcev v tem času povzpelo do številke štirideset. Ena večjih je bila prav gotovo v preddverju Iskratela, kjer je razstavljalo dvanajst likovnih umetnikov. "Za takšno razpršenost dogajanja smo se odločili zato, ker nam prostorske možnosti galerij v Kranju ne mogočajo, da bi predstavili več avtorjev na istem mestu. Res
pa je tudi, da je imela vsaka od razstav svoj specifičen koncept. Kljub temu ne gre zanemariti velikega problema z razstavnim prostorom, ki ga imamo gorenjski likovni umet-
Tri novosti založbe Tangram
O PROBLEMIH SODOBNEGA SVETA
Ljubljana - Na lanskem knjižnem sejmu je tudi ljubljanska
založba Tangram predstavila tri novosti. Prva je delo domačega avtorja, Antona Komata, in govori o škodljivih vplivih pesticidov. Druga je ameriška znanstvena uspešnica Razsežnosti uma, tretja pa roman enega najuglednejših irskih pisateljev Roddvja Doyla Paddy Clarke, ha, ha, ha.
Clarke je za ta roman prejel priznanje za najboljši angleški roman leta 1993, govori pa o desetletniku, ki živi v enem od dublinskih delavskih predmestij. Pripoveduje o svojih izkušnjah, sestavljenih iz mmnožice prizorov iz ulice in iz vsakdanjega življenja. "Junakova individualna izkušnja je hkrati tudi splošna in obče človeška, tako da lahko nagovarja mlajše in starejše
bralce iz najrazličnejših kultur. Kako tudi ne, saj je Dovlov jezik Božični koncert MePZ "Lubnik" Škofja Loka " prvi pogled čisto preprost, stavki pa nezahtevno kratki,
Na letošnjem Bienalu mesta Kranja so razstavljali Mirko Bratuša, Boni Čeh, Dušan Fišer, Črtomir Frelih, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Aleksij Ko-bal, Karel Kuhar, Henrik Marchel, Silvester Plotajs Sicoe, Marija Mojca Pun-
ferčar, Nejč Slapar, Jože ubic, Hamid Tahir, Marko Tušek, Vinko Tušek, Klavdij Tutta in Franc Vozel.
niki. Društvo Likovnih umetnikov Kranj je namreč regijsko društvo, saj vključuje likovne umetnike iz vseh bivših gorenjskih občin, razen Škofje Loke. Zato bi bilo najbrž prav, ko bi imeli v Kranju tudi kakšno večjo galerijo, kjer bi lahko pripravljali večje
razstave. Morda bi bila za to primerna občinska avla, morda bi bilo bolje preurediti še kakšno staro kranjsko hišo... Prostor pa bi poleg razstav lahko služil tudi kakšnim drugim kulturnim prireditvam," pravi predsednica Likovnega društva Kranj, akademska slikarka Klementina Golija.
"Prireditev Bienale mesta Kranja je pomembna z več aspektov. Selektivnost slovenskih avtorjev in natečaj, ki je bil razpisan za gorenjske avtorje sta faktorja, ki pogojujeta izbor kvalitetnih likovnih del, s tem je zagotovljena določena raven projekta, ki le na ta način lahko najde pozitiven odmev v slovenskem prostoru. Obenem pa tudi v tujini, saj smo k sodelovanju in izmenjavi razstav povabili tudi ustvarjalce iz tudjih držav. Mednarodno kulturno sodelovanje je namreč pomembno zlasti zato, ker omogoča našim avtorjem vstop v galeriji in s tem na tujih umetniških trgih."
Društvo likovnih umetnikov iz Kranja že v januarju pripravlja nov program, tokrat bo v na Gorenjskem razstavljal Gani Laloshi, ki je na ljubljanski likovni akademiji končal grafično specialko. Za leta, ko v Kranju ne bo likovnega bienala, pa, prav tako letos že drugič, organizirajo prireditev Risba v prostoru Alpe - Jadran. Tako se bo tudi letošnjo pomlad te mednarodne prireditve udeležilo koli dvajset avtorjev iz tega prostora.
• M.A.
na
nikakršnega gostobesednega besedičenja ni. Prav ta skopost, odsekanost in strogost do uporabe jezikovnih sredstev, ki ne popusti vse do konca, postane najbolj učinkovita v zadnjem delu romana ob naraščajoči dramatičnosti notranjega dogajanja, ko postane jasno, da bo Paddvjeva družina razpadla, tako da deluje naravnost pretresljivo," je v spremni besedi k romanu zapisala prevajalka Tina Mahkota.
Komatova knjiga Pesticidi, ubijalci življenja govori o zastrupljanju žive narave s pesticidi, ki so po avtorjevem prepričanju največja in najusodnejša zabloda industrijske družbe. Razlaga, kako pesticidi v vseh živih organizmih povzročajo pravo razdejanje in usodne motnje metabolizma, Blokirajo celično dihanje, uničujejo energetske zaloge življenja, nepopravljivo poškodujejo živčevje, povzročajo mutacije genov... Pesticidi in njihovi ostaniki se kopičijo v telesih, tudi takšni, ki so danes v uporabi kot popolnoma neškodljivi, se lahko že kmalu pokažejo kot izjemno nevarni. Avtor je pri pisanju dela uporabil več kot tristo znanstvenih virov, od tega jih je v knjigi citiranih sto petdeset.
Razsežnosti uma dr. Howarda Gardnerja veljajo danes za klasično delo, knjiga pa je v Ameriki izšla že pred več kot desetimi leti. Prevedena je v vse večje svetovne jezike in predstavlja sintezo humanističnih in naravoslovnih znanosti, ki predstavljajo teorijo o več inteligencah. • M.A.
IZMENJAVA MED KRANJSKIM IN GORIŠKIM GLEDALIŠČEM
Kranj - V zadnjih nekaj letih so v Prešernovem gledališču v Kranju uspeli doseči že kar nekaj uspešnih sodelovanj s slovenskimi gledališči. Tako so v letošnji gledališki sezoni svojim abonentom ponudili znano Ionescovo enodejanko Plešasta pevka.
Zanimivo uprizoritev so v pretekli sezoni v režiji Vita Tauferja pripravili v novogoriškem Primorskem dramskem gledališču, ki pa je v svoji letošnji ponudbi obljubilo abonentom dramo Frederica Garcie Lorce Dom Bernarde Alba. To je v pretekli sezoni v kranjsem gledališču zrežiral Bojan Jablanovec. Poetičnost in krutost skozi oči ženskega sveta in skozi besede neponovljivega španskega pesnika in dramatika so predstavile odlične igralke - Štefanija Drolc, Iva Zupančič, Judita Zidar, Bernarda Oman, Maja Sever, Petra Govc in Tanja Dimitrievska, namesto Mihaele Novak pa Mira Sardoč. • M.A.
MASA V KAPUCINSKI CERKVI
Škofja Loka • Na sam božični dan je pri tretji božični, prvi dnevni maši v škofjeloški kapucinski cerkvi sodeloval Mešani pevski zbor "Lubnik", ki ga vodi že več kot 15 let zborovodja Tomaž Tozon. Na koru so se pevcem pri izvedbi MISSE IN HONOREM B. (-eatae) M. (-aria) V. (-irginis) cum coro, soliš et organo/MAŠE V ČAST B. (-lažene) M. (-arije) D. (-evice) za zbor, soliste in orgle kamniškega skladatelja Cirila Vrem.šaka (1900 • 1968) pridružili še pevski solisti.
Nastopili so sopranistka Andreja Mohorič, altistka Ana Luznar, tenorist Marjan Trček in baritonist Samo Vremšak ter orglavcc Anton Potočnik. Mašni ordinarij je daroval gvardijan škofjeloškega kapucinskega samostana prof. dr. Metod Benedik s sobrati - patri, uvodne in zaključne (instrumentalne) "simfonije" pa so prispevali učenci škofjeloške glasbene šole, učenci iz razredov kljunaste flavte profesorjev Mojce Zaplotnik in Antona Rupa rja.
Najpomembnejša v vsem tem bogatem "glasbenem bogoslužju" je bila vsekakor Vremšakova Maša. Delo je skladatelj komponiral na šest stalnih masnih spevov-stavkov na latinsko besedilo (Kyrie, Gloria, Gredo, Santus, Benedictus in Agnus Dei), zaradi narave samega bogoslužja na sam božični dan, pa je seveda tokrat povem upravičeno odpadel stavke Credo/Vera.
Pevski ansambel se je z omenjenimi solisti izkazal za povsem suvereno glasbeno telo, Vremšakova Maša pa je tako zaživela na koru škofjeloške kapucinske cerkve kot poglavitni fragment naše glasbene zapuščine. Ugotavljamo lahko, da kvalitetne pevske zbore vsem premalo izkoriščamo tudi v bogoslužne namene, pri vsem tem pa stanje (slovenskih) cerkvenih korov nikakor ni na taki (kvalitativni) ravni, da bi se temu Cerkev lahko še v nedogled odrekala. Tako je stanje na ljubljanskem stolnem koru, tako je stanje na prenekaterem dekanijskem koru in tudi na Gorenjskem, pa tudi v Škofji Loki bojda ni kaj dosti drugače. V obujanju izvirnih slovenskih mešanih glasbenih tekstov pa uporaba izvrstnih pevcev in orglavcev kar kliče po tesnejšem sodelovanju, in kjer si lahko uradno bogoslužje ter glasbena in še posebej pevska kultura izjemno uspešno sežeta v roke. Tako je bilo v bližnji in daljni preteklosti in tako je še dandanes po vseh velikih evropskih korih in katedralah, in kjer smo lahko na podlagi izjemnih medijskih zmožnosti tudi v letošnjem adventnem ter božičnem času slišali in videli gostovanja najodličnejših ameriških in evropskih glasbenikov. Zaenkrat lahko ocenjujemo škofjeloški glasbeni in bogoslužni spored Vremšakove Maše kot spodbudno in obojestransko kvalitetno dejanje. • F. K.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
V kranjski Planiki še ostrejši sanacijski program
Planika se bo:
še zmanjšala
Novo vodstvo v Alpini
Kranj, 15. jan. • Vse kaže, da bo do zamenjave pri krmilu prišlo tudi v žirovski Alpini. Postopki so v teku in odločitev bo znana prihodnji teden.
Postopek še teče in uradne odločitve še ni, vendar pa lahko pričakujemo, da bo prihodnji teden prišlo do zamenjave pri krmilu žirovske Alpine. Predsednik nadzornega sveta Bogo Filipič je povedal, da poteka postopek za imenovanje nove uprave, ki bo poslej vodila delniško družbo Alpina, imenovali jo bodo s 1. marcem za razdobje petih let. Dosedanje direktorju Bojanu Starmanu pa se v kratkem izteče mandat, kar tako praktično sovpada z imenovanjem uprave.
Bojan Starman je doslej sedel na dveh stolih, saj ni le direktor največje tovarne v Žireh, temveč je hkrati tudi župan občine Žiri. Dve zelo zahtevni nalogi torej, zato je razumljivo, da se nadzorni svet Alpine odloča za zamenjavo. Toliko bolj, ker je slovenska obutvena industrija v velikih težavah, problmov nimajo samo v kranjski Planiki, temveč tudi v tržiškem Peku, kjer so prav pred kratkim imenovali novo vodstvo, po dolgotrajnem pregovarjanju, kdo bo prevzel vodenja Peka. Med tremi gorenjskimi obutvenimi velikani še najbolje posluje žirovska Alpina, ki ji je doslej uspelo držati glavo nad vodo.
Po Starmanovih ocenah je Alpina lani imela minimalni dobiček, vendar bo to docela jasno šele z bilanco. Če se poslovanje vrti okrog ničle, je seveda težko napovedati, se bo račun iztekel brez ali z izgubo, saj naš način sestavljanja bilanc pozna kopico revalorizacij. • M.V.
Moda in Kontri v Ljubljani
Kranj, 15. jan. - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bosta od 14. do 17. februarja odprta 43. sejem Moda 96 in 11. sejem Kontri.
Sejem Moda je bil lani zaradi okrnjenega pristopa deležen kritik, letos so uspeli pridobiti vse pomembnejše slovenske in nekatere tuje konfekcionarje, pletilce in usnjarje. Merila sodelovanja bodo precej strožja, saj bodo lahko razstavljali le izdelovalci in njihovi uradni zastopniki. Na letošnji "modni razstavi" ne bo dovoljena direktna prodaja. Modne revije bodo vsak dan prirejali v dvorani Gospodarskega razstavišča (ne več v Festivalni dvorani). Na modnem sejmu se bo predstavilo 122 razstavljalcev iz 12 držav, na 5.800 površinskih metrih in sicer ločeno glede na vsebino: moška, ženska in otroška konfekcija, spodnje perilo, nogavice n modni dodatki ter metraža in pozamentarija.
Sejem Kontri prirejajo vsaki dve leti, izdelovalci strojev za konfekcijo in trikotažo se bodo tokrat predstavili na 1.200 površinskih metrih.
Januar - mesec zimskih razprodaj
Trgovci znižali cene tudi do 40 odstotkov
Prodaja manjša kot v preteklih letih
Kranj, 15. januarja - S prejšnjim tednom so se v naših trgovinah začele razprodaje zimskih oblačil in obutve. Čas ugodnejših nakupov bo v večini trgovin trajal dva tedna, to je do konca meseca, ponekod celo do drugega februarskega tedna. Cene so nižje v povprečju za trideset odstotkov, ponekod celo za vec. S prodajo so kar zadovoljni, čeprav mnogi trgovci tarnajo, da se čuti vpliv decembrskih nakupov, ki so močno stanjšali denarnice kupcev.
V kranjski Kokri so z zimskim znižanjem cen začeli v sredo 10. januarja. V Kokrinih prodajalnah Tina v Kranju, Mojca in Metka v Škofji Loki, Zala v Gorenji vasi, blagovnici v Žireh in v kranjski veleblagovnici Globus so do 30 odstotkov nižje cene ženske in moške konfekcije, pletenin, otroške konfekcije itd. V Globusu so nižje tudi cene Benettonove kolekcije S posezonskim znižanjem cen pa bodo zaključili 23. januarja.
Tudi v Almirinih prodajalnah so znižali cene celotni jesensko-zimski kolekciji . Razprodaja, ki se je začela 8. januarja, to je prejšnji ponedeljek, bo trajala do naslednjega ponedeljka, 22. januarja. Almirini izdelki so v njenih prodajalnah na Jesenicah, Bledu, v Kranjski Gori, Bohinjski Bistrici in Radovljici cenejši za 30 odstotkov. Kot so nam povedali v komerciali podjetja, so veliko prodali že pred razprodajo in zato ponudba jesensko-zimskih oblačil v trgovinah ni več najboljša. Almirine pletenine prodaja tudi trgovina Miksi na Jesenicah, ki prav tako do 22. januarja nudi 30 odstotni popust na Almirina oblačila.
V okviru dobrih poslovnih običajev so se za razprodajo zimske konfekcije odloČili tudi v škofjeloški veleblagovnici Nama. Razprodaja se je začela 10. januarja in bo trajala do 24. januarja. V tem času so cene nižje od 20 do 40 odstotkov, in kot so nam povedali, je le malo izdelkov znižanih samo za 20 odstotkov. V Nami vam v času ugodnejših nakupov ponujajo izdelke najboljših slovenskih proizvajalcev, kot so Mura, Labod, Gorenjska oblačila itd., saj želijo, da bi bila razprodaja čimbolj kvalitetna, in da kupcem ponudijo res dobro blago. Skupna vrednost znižanih izdelkov presega 8 milijonov tolarjev. Ugotavljajo, da prodaja med razprodajo ni več tako dobra, kot je bila pred leti, vendar pa so z njo zaenkrat zadovoljni. Že v začetku meseca so opazili manjšo prodajo, saj so kupci očitno čakali na nižje cene med razprodajo.
Blejska Sportina, ki ima na Gorenjskem prodajalni na Bledu in v Kranju je zimska oblačila začela prodajati po 20 do 40 odstotkov nižjih cenah v sredo 10. januarja. Prejšnji teden so bili prodajo zelo zadovoljni in upajo, da bo tako vse do konca razprodaje, to je do 24. januarja.
Do 40 odstotkov so cene zimskim oblačilom znižali tudi v prodajalnah Ona - On. Razprodaja, ki se je začela v sredo, bo trajala štirinajst dni, to je do 24. januarja. Ona - On pa kupce v svoje prodajalne vabi tudi z novimi ugodnimi plačilnimi pogoji.
Tržiški Peko je z raprodajo zimske obutve začel prejšnji teden. Cene so znižali za 25 odstotkov. Izdelki, ki so na policah trgovin ostali še iz prejšnje sezone, pa so cenejši za 50 odstotkov. Obutev bo v Pekovih trgovinah znižana do 3. februarja, že v tem tednu pa naj bi police založili tudi s spomladansko obutvijo. • P.O.
Na sto strani zapisnika inšpekcijske kontrole so v Planiki napisali deset strani pripomb, zato zapisnik še nima končne verzije.
Kranj, 12. jan. - V kranjski Planiki je zdaj dela za približno 2.300 ljudi, 344 pa je ze opredeljenih kot trajni presežek. Adidas se je konec leta dokončno poslovil, spomladi bo v prodajalnah Planikina športna obutev Aksiom. Pred kratkim so prejeli približno sto strani dolg zapisnik inšpekcije agencije za plačilni promet, ki ga bo delavski svet obravnaval konec meseca. Sanacijski program bo še ostrejši, saj se mora Planika uskladiti na tržnih temeljih, kakor pravi direktor BOŽIDAR MEGLIC. Spremljal pa naj bi ga socialni sporazum z delavci.
"Inšpektorji agencije za plačilni promet so že napisali zapisnik, ki naj bi ga te dni obravnaval delavski svet Planike?"
"Zapisnik smo prejeli decembra, ki obsega kar sto strani, v osmih dneh smo napisali pripombe, kar deset strani. Ker ima še oznako zaupno, ga še nismo dali v obravnavo delavskemu svetu in sindikatom, agencijo pa smo prosili, naj čimprej izdela končno verzijo."
"Kdaj naj bi jo dobi«?"
"Pred koncem meseca, če je ne bomo dobili, bomo zapisnik kljub temu obravnavali, da ne bo več sumničenj, saj je normalno zaupanje pogoj za normalno poslovanje."
"Kakšna je vsebina zapisnika?"
Razdeljen je dva sklopa, prvi se nanaša "a. Poslovanje z Adidasom in obsega približno polovico zapisnika. Navaja Kršitve posameznih pogodb, kakor je nhntv°TProdaJa nekaj sto parov športne 2.^0 in Asaics, kar nismo nikoli ^miKaii m podobne stvari. Vendar nobena m temeljno ogrozila Adidasovih interesov, Prav omenjena prodaja ni zmanjševala, temveč je pospeševala prodajo na južnih lrgih, kar je bilo z Adidasom dogovorjeno, saj v Bosni in Hercegovini ni imel svojega zastopnika. Lahko rečem, da smo le branili planiške interese, pravice Planike so bile namreč včasih veliko večje, Adidas nam je nenehno krčil kolekcijo, ki smo jo smeli prodajati. Vsekakor ni želel, da bi bila Planika tudi distributer, temveč je po načelu 'deli in vladaj' dehl distribucijo od proizvodnje.
Druga stvar je celovška firma Cemled, s katero pa sam nisem nikoli sodeloval in je zato neumno, da sem napisan kot odgovorna oseba. Direktor Planike sem namreč postal 1. junija 1994, ko smo poslovanje s to firmo že zaključili. Cemled je planiško proizvodnjo financiral z nekaj milijoni mark, ta denar je bil tedaj pač cenejši kot v naših bankah, zato je zlahka moč dokazati, da je bilo to v korist Planike. Sodelovanje je bilo aktualno od leta 1990 do 1994, ker so v naših bankah leta 1994 obrestne mere padle, so okoliščine same prispevale k temu, da smo sodelovanje prekinili.
Naslednja stvar je nakup opreme, ki smo ga opravili brez soglasja agencije za privatizacijo, saj smo menili, da je v okviru amortizacijskih sredstev in potemtakem ni šlo za razširjeno reprodukcijo. Stroje smo kupili zaradi izboljšanja kvalitete Adidasove obutve, zdaj smo jih preselile v delavnice za modno obutev, saj so to univerzalni stroji. Kvaliteta in dobavni roki so pač večna tema, včasih smo tudi zamudili, če pri razvoju, naročilih in nabavi materiala vse ni bilo pravočasno, velikokrat pa so ljudje delali tudi popoldne in ponoči, da smo roke izpolnili.
V zapisniku je tudi prodaja stanovanj, saj je bilo dezinvestiranje Planike nujno in mislim, da je Stane Boštjančič korektno opravil te posle."
"Bo zapisnik odpravil sumničenja?"
"Še enkrat ponavljam, da so inšpektorji v Planiko prišli na mojo pobudo. Sum nevestnega gospodarjenja zavračajo že težave drugih, saj je v podobnih težavah kot Planika praktično vsa obutvena in tekstilna industrija v Sloveniji. Vsi čakajo, kakšen bo recept reševanja Planike, zato sem mislil, da bo vlada naredila kai več, doslej smo dobili le 19 milijonov tolarjev pomoči za refinanciranje posojil in 54 milijonov tolarjev za ohranitev delovnih mest, Planika pa bi potrebovala vsaj desetkrat več."
"Sodelovali ste le pri koncu Adidasove zgodbe, ki je stara trideset let, kdo si je konec bolj želel, Adidas ali Planika?"
"Za Planiko je bilo slovo Adidasa prezgodnje, tega si nismo želeli, saj pri športni obutvi nismo imeli lastnega razvoja, razvijali smo le pohodno in modno obutev, kjer smo se želeli bolj osamosvojiti. Pri športni obutvi so namreč potrebna ogromna vlaganja v blagovno znamko, zavedali smo se, da tega sami ne bomo zmogli. Zdaj, ko nas je Adidas zapustil, smo bili prisiljeni vsaj za domači trg uvesti lastno športno obutev, proizvodnja pod blagovno znamko Aksiom že poteka, prve pare že dokončujemo in v prvih pomladnih dneh bo v naših prodajalnah športna obutev za tenis, jogging in dvoranske športe znamke Aksiom."
"Po odhodu Adidasa bo v Planikinih prodajalnah izbira športne obutve lahko večja?"
"Poleg Aksioma bomo prodajati tudi športno obutev Nike, Lotta, Puma in druge, kupci bodo tako imeli večjo izbiro."
"Katera blagovna znamka je zdaj v svetu vodilna, tudi pri nas Adidas ni več tako popularen?"
"Pri športni obutvi je to nesporno Nike, tik za petami ji je Rebook, nato dolgo ni nobenega, potem pa pride Adidas, Lotta, New balance itd. Prva dva sta tako velika, da naslednjih deset nima tolikšnega obsega proizvodnje. Sicer pa ima v športni obutvi vodilno vlogo lahko le tisti, ki ima za sabo največji trg ZDA, to je zakon. Nemcev na ameriški trg niso spustili, saj varujejo svojega."
"Kolikšen je zdaj obseg proizvodnje?"
"V letošnjem prvem četrtletju znaša 10.200 parov obutve dnevno. Delavci ne čakajo, temveč pridno delajo. Pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti imamo največ težav z dobavitelji, saj je medijska nenaklonjenost nekaterih, poudarjam ne vseh, naredila svoje. Moram pa priznati, da nam je medijska pozornost pomagala pri prodaji, ljudje zdaj bolj poznajo naše izdelke."
"Kakšen je lanski poslovni rezultat?"
"V prvih devetih mesecih, ko je bila proizvodnja polno zasedena, smo sicer imeli izgubo, vendar smo obvladovali finančne tokove, v zadnjem četrtletju pa so bile zmogljivosti samo dvotretjinsko zasedene in dnevno je bilo na čakanju 500 do 600 ljudi. Januarja jih je bilo že manj, na čakanju pa jih je seveda 344, ki so opredeljeni kot trajni presežki, zlasti pri njih smo pričakovali večjo pomoč vlade."
"Kolikšna je bila torej lanska izguba?"
"Znašala bo približno 800 milijonov tolarjev. Leta 1994 je znašala 393 milijonov tolarjev, leta 1993 pa 559 milijonov tolarjev. Zavedamo se, da moramo presekati večletno izgubo in obseg proizvodnje prilagoditi rentabilnim naročilom."
"Se bo torej Planika še zmanjšala?"
"Tako je. Obseg poslovanja moramo prilagoditi pozitivnemu rezultatu, kar pomeni, da se mora zmanjšati obseg naročil, ki prinašajo izgubo."
"Kolikšna bo Planika ostala?"
"To je težko reči, ker je to odvisno tudi od pogojev gospodarjenja. Vsekakor pa bo morala okrepiti razvojno in tržno funkcijo, zmanjšala pa se bo proizvodna funkcija. Takšna je vizija Planike, z mano ali brez mene, s tem ne postavljam pod vprašaj svojega sodelovanja, temveč hočem reči, da so to objektivna dejstva. Pri nas je zdaj angleški svetovalec Anthonv Clothier, dober poznavalec obutvene industrije, ki v okviru programa Phare pripravlja oceno za vlado. Proučuje dve največji podjetje, Planiko in Peko in pravi, da bodo potrebnejši še radikalnejši ukrepi."
"Vlada torej namerava obravnavati celotno obutveno industrijo, ne samo Planiko?"
"Ukrepi so nam bili že obljubljeni, vendar se ni še nič zgodilo."
"Planika torej ni nič posebnega?"
"Lahko bi bili primer reševanja težav obutvene industrije, ker smo prišli v središče pozornosti, smo mislili, da bo tako."
"So upniki nervozni?"
"V glavnem ne, banke želijo poseg, ki bo zagotovil perspektivo Planike."
"Kaj pa zaposleni, zdi se, da sindikati delujejo zmedeno?"
"Mislim, da po najboljših močeh zastopajo interese delavcev, včasih res oride do zmede, vendar to ni odločilno. Če bomo skupaj z vlado in drugimi odločilnimi faktorji zagotovili zagotovili socialno noto delavcev, bodo tudi sindikati zadovoljni. Pri prvem programu razreševanja presežnih delavcev smo našli skupni jezik, na pobudo Svobodnih sindikatov je bil minuli četrtek v Planiki sestanek med ministrom za gospodarstvom Tajnikarjem in Gorenjsko banko in SKB banko kot največjima bankama upnicama, dogovorili smo se, da do konca meseca pripravimo predlog socialnega sporazuma, seveda na osnovi sanacijskega programa, ki bo ostrejši od dosedanjega. Preprosto, moramo se uskladiti na tržnih temeljih."
"So plače zdaj redne?"
"Doslej smo jih še vedno izplačali, decembra z nekaj dni zamika, računamo, da bodo. izplačane prihodnji teden, zaenkrat ni videti, da bi prišlo do blokade s strani upnikov. Plače so takšne kot lani, pod kolektivno pogodbo, v prihodnje pa bodo seveda odvisne od tega, kako bomo poslovali."
"Na Balkanu se razmere umirjajo, računate na vrnitev premoženja, ki ga je Planika tam izgubila?"
"Izkoristili bomo ponujene možnosti, vendar ne računamo na hiter preobrat. Stike smo zadnja leta ohranili z bosansko stranjo, po priznanju ZRJ smo stike vzpostavili s tremi našimi poslovalnicami v Črni gori, v Srbiji pa še ni znakov možnega sodelovanja. Planika je bila včasih zelo prisotna na teh trgih, tako zanesljivo ne bo več, saj bodo carine in bistveno višji prometni davki, ki morajo nadomestiti vojno škodo."
"Pogosto je moč slišati ugibanja, da vodstvo Planike odhaja?"
"Postavil me je delavski svet, sodelavce pa izbiram sam. Kadarkoli mi lahko izreče nezaupnico, to je normalni postopek. Planiko želim postaviti na noge, če bo delavski svet ugotovil, da nisem uspešen, se bo pač odločil za zamenjavo, nihče ni nenadomestljiv. Mislim pa, da ni prav veliko kadra, ki bi bili glede na razmere, kakršne so v ?uštariji', pripravljeni sprejeti takšno delo, mislim na čas na plačo."
"To se je v Peku že pokazalo?"
"Natančno tako."
• M. Volčjak
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
4* NA ŠTIRIH KOLESIH
TEST: PEUGEOT 406 1.8 ST
LOGIČNO NADALJEVANJE
Francoski peugeot zaključuje menjavo generacij svojih avtomobilov. Pri zadnjih je svojo zamenjavo dobil peugeot 405, dolgo eden najbolje prodajanih avtomobilov svojega razreda. Novost je tokrat popolna in ne samo v številki: peugeot 406 je sodoben avtomobil, ki bo zagotovo preživel tudi leta ob koncu stoletja.
Oblikovno je peugeot 406 nekakšna posrečena matematična mešanica med manjšim peu-geotom 306 in večjim 605. Tako kot vsi novejši avtomobili, ki na nosu nosijo zaščitni znak s stiliziranim levom, ima tudi ta peugeot privihane žaromete nedoločljivih oblik, dve ozki reži na maski hladilnika, in zajetno odprtino v odbijaču, široke moderno zaobljene boke in limuzinsko klasičen zadek, za popestritev z značilnimi in inovativno "briljantnimi" lučmi.
Zasnova je torej klasična, celotna podoba tega avtomobila pa je takšna, da bo lahko zlahka kljubovala zobu avtomobilskega časa. Tudi v notranjosti
peugeot 406 vzbuja skomine, s čarom sedežnega razkošja (z malenkostno prekratkima sedal-nima deloma prednjih sedežev), izdatnimi oblogami in ergono-mično zasnovo voznikovega delovnega mesta. Armaturna plošča je oblikovana na novo, založenost z instrumenti ni vprašljiva in skoraj vse je nameščeno tako, da je na dosegu roke. Zanimivo je, da so si ob številnih drugih možnostih za zaščito avtomobila pred krajo, pri Peugeotu izbrali štirištevilč-no kodo, ki jo je potrebno vtipkati pred vsakim vžigom in se vsaj v določenih primerih izkaže za ne pretirano uporabno. Sicer pa je serijske opreme kar precej. Za odklepanje vozila skrbi sredinska ključavnica z daljinskim upravljalcem, volan se obrača s pomočjo servooja-čevalnika, steklom v prednjih stranskih vratih in bočnim ogledalom streže elektrika in pripravljena je tudi že predoprema za vgraditev radia. Spisek varnostne opreme pa obsega (pri vseh izvedbah) zavorni protiblo-kirni sistem, obe varnostni zračni vreči in tudi tretjo zavorno luč, ki je nameščena na zgornji rob zadnjega stekla.
Sodobna, uporabna in udobna notranjost.
+ + + oblika + + udobje +podvozje I - - - koda za vžig - - preglednost nazaj - (občasno) nenatančen menjalnik
^ PEUGEOT
Avtohiša KAVČIČ d.o.o. 64212 Visoko, Milje 45 tel./fax: 064/43-142
POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VSEH MODELOV
PEUGEOT
NOVO! V PRODAJI P 406 UGODNO! P306 XR 1,4 NA ZALOGI: P B0XER
UGODNI KREDITI IN LE AS ING!
Pod motornim pokrovom je tokrat delna novost: 1761 kubični motor oplemeniten s po štirimi ventili na valj in Bosche-vo elektroniko za vbrizg goriva. Zmogljivost 81 KVV/112 KM zadošča za dobre potovalne hitrosti in pospeševanja, ki pa, to je potrebno vedeti, nikakor niso dirkaška. Motor je uglajen, tih v skoraj vsem območju delovanja, rahlo nervozen, ko še ni segret, in v dobrem sozvočju s celotnim avtomobilom. Ne gre namreč pozabiti, da je peugeot 406 umirjena limuzina s tudi kar zajetnim prtljažnim prostorom, in da zelo pristoji gospodom ali pa tudi gospem, ki so že izživeli svoje ambicije po športnejši vožnji. Pa vendar je po drugi strani avtomobil dovolj
UGODEN NAKUP
POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV
DODATNA OPREMA /
POSREDUJEMO PRI PLAČILU S CEKI /I
BATERIJE
POSREDUJEMO STARO ZA NOVO
I     SVETOVANJE /I
1 \   POSREDUJEMO STARO ZA STARO  / I
L mobitel J
1 i ■■ ¥£3F ■■II
VVNil
m d.o.o.
MOBILNA TELEFONIJA 224-575
P.E. KRANJ KIDRIČEVA 6b KOROŠKA 26 FAX 064/
Peugeot 406: elegantna podoba sodobne limuzine.
poskočen, čeprav se prav prebudi šele v sredini dovoljenih motornih vrtljajev. In konec koncev, kdor želi več, lahko seže tudi po peugeotu 406, ki ima v nosu 2,0 litrski motor.
CENA do registracije: 3.264.000 SIT (Avtohiša Claas, Ljubljana)
Peugeot 406 tako logično nadaljuje uspešno pot svojega predhodnika, zdaj že skoraj legendarnega peugeota 405. In vsaj sodeč po tem, da avtomobil zlahka pade v oči in ima kaj pokazati tudi med vožnjo, mu ne bo težko najti poti do uporabnikov.
Klasičen zadek z zanimivimi podrobnostmi.
TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 4 vrata, S sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1761 cem, 81 KVV/112 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4555 mm, š. 1765 mm, v. 1396 mm, medosna razdalja 2700 mm, prostornina prtljažnika 360/430 I. Najvišja hitrost: 192 km/h (tovarna) 191 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,41 6,9/10,1 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,0 I.
M. Gregorič, slike U. Š.
POKLICI ZDAJ! 064/225-060,225-061
zdravstveno popolnoma neoporečna
prijazna okolju in prijetna za vgradnjo
mmm
®
MEŠETAR
Organizirano delovanje gorenjskih cenilcev in izvedencev
Gorenjski sodni cenilci in izvedenci so se podobno kot njihovi kolegi drugje po Sloveniji organizirali v sekcijo, ki deluje pri Združenju nepremičninskih strokovnjakov Slovenije.
Kot navaja generalni sekretar Slovenskega nepremičninskega združenja Maver Jerkič, so bili sodni cenilci in izvedenci gradbene in kmetijske stroke v preteklosti več let organizirani v podsekcijo izvedencev in cenilcev pri bivšem Temeljnem sodišču v Ljubljani, poleg ljubljanske pa je v Sloveniji delovala še mariborska sekcija. Njuno delo je bilo zelo koristno pri usklajevanju strokovnih meril za cenitev in vrednotenje nepremičnin. Ker se je z zakonodajo o lastninjenju in denacionalizaciji ter z odpiranjem trga nepremičnin, še zlasti s sprejetjem stanovanjskega zakona, občutno povečal promet z nepremičninami, so nastale tudi potrebe po drugačnem organiziranju nepremičninske stroke. Ob koncu 1992. leta je bilo v Sloveniji ustanovljeno Slovensko nepremičninsko združenje, ki je še istega leta postalo član mednarodnega združenja nepremičninskih organizacij in strokovnjakov FIABCI s sedežem v Parizu. Slovensko združenje je dalo pobudo za organizaciji nepremičninskih strokovnjakov v vseh regijah. Sekcije delujejo v vseh regijah, v Mariboru so ustanovili društvo cenilcev in izvednecev, sicer pa na območju Slovenije delujeta še društvo cenilcev za kmetijsko in gozdarsko stroko ter društvo cenilcev stvarnega premoženja.
Društva in sekcije se povezujejo v Združenje nepremičninskih strokovnjakov Slovenije, ki se skupaj s sekcijami in društvi prizadeva predvsem za čim višjo poklicno in strokovno raven nepremičninske stroke v Sloveniji. Z organizacijo izobraževanja in s strokovnimi pripomočki širi znanje med svoje člane, v sodelovanju s pristojnimi ustanovami skrbi za razvoj informacijskega sistema in izmenjavo podatkov na nepremičninskem področju, z različnimi stališči, mnenji in ekspertizami strokovno pomaga vladnim in nevladnim organizacijam ter upravnim organom, imenuje posebne skupine strokovnjakov, ki v spornih primerih posredujejo kot arbitraža, pripravlja strokovne podlage za delo upravnih organov in strokovne standarde za delo na nepremičninskem področju, vzdržuje strokovne stike s sorodnimi organizacijami domajn v tujini - in še bi lahko naštevali. Člani društev in sekcij so lahko cenilci in izvedenci vseh strok na področju nepremičnin, upravitelji in gospodarji z nepremičninami, gradbeni in strojni inženirji, urbanisti, arhitekti, zavarovalni agenti, pravniki, finančniki, nepremičninska podjetja, agencije in druge organizacije, ki se ukvarjajo z nepremičninami. Združenje in gorenjska sekcija vabita v svoje vrste vsa podjetja in strokovnjake, ki se ukvarjajo z nepremičninskimi problemi.
Združenje bo pripravilo merila za dodeljevanje strokovnih priznanj, licenc in certifikatov za nepremičninske poklice in predlog cenika storitev na nepremičninskem področju, s katerim naj bi uredili kaotične razmere. V sodelovanju z nepremičninskimi podjetji in Slovensko borzo nepremičnin bo vzpostavilo sistem zbiranja in izmenjave podatkov o transakcijah z nepremičninami, o najemninah in o povpraševanju po nepremičninah. Predlagalo bo ukrepe, ki bodo prispevali k hitrejšemu reševanju problemov na nepremičninskem področju. V okviru organizacije FIABCT, v katero je vključenih več kot 50 držav iz vsega sveta, se bo prizadevalo za uveljavitev svojih predstavnikov. Še naprej bo izdajalo glasilo Informator.
Pripomočki za invalide brez carine
Kranj, 15. jan. • Po novi carinski zakonodaji je moč brez plačila carine uvažati opremo in pripomočke za invalide, seveda z zdravniškim potrdilom, zdravila pa z receptom. Nekateri invalidi lahko brez carine uvozijo tudi motorna vozila.
Na brezcarinski uvoz opreme in tehničnih pripomočkov za invalide se nanaša posebna vladna uredba, seznam predmetov, ki so oproščeni carine, je dolg kar osem strani, zato jih seveda ni moč našteti. Vsak pa seveda lahko brez carine uvozi le tiste, ki jih potrebuje sam. Invalidi morajo carinski deklaraciji priložiti ustrezno zdravstveno potrdilo.
M0E Želite izvedeti kaj vas čaka v življenju?
Nekateri invalidi so oproščeni tudi carine pri uvozu motornih vozil, ki so namenjeni njihovemu prevozu, oprostitev pa je moč uveljaviti vsake tri leta. Gre za invalide z najmanj 80-odstotno okvaro nog, slepi, invalidi s priznano pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter tisti, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.
42-38
ŠOLA ZA TUJE JEZIKE
ENGLISH, DEUTSCH, ITALIANO, FRANCAIS
Kajuhova 11,64260 BledlMBBBBH
TEL:064/741 780
Izpisuje v jezikpvne tečaje angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in prvičletos tudi španskega jezika, Hfikjprijav do 26. januarja
TRGOVINA S POHIŠTVOM
NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU
tel.: 064/222-268, del. čas: 9. -11.30, 14. - 19., sobota 9.-12.
KREDITI 7 %
za vse vrste pohištva, bele tehnike, sanitarne opreme (kopalnice) KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, PREDSOBE, JEDILNICE, SEDEŽNE GARNITURE POPUSTI DO 30 %, tudi ob nakupu na kredit! Kredite rešujemo v trgovini! PRIHRANITE ČAS IN DENAR! PREPRIČAJTE SE O NAŠIH UGODNOSTIH!
VREME
Za danes nam vremenoslovci napovedujejo pretežno oblačno vreme, jutri se bo postopno zjasnilo in v četrtek po pretežno jasno, občasno bo po nižinah megla.
LUNINE SPREMEMBE
Ker je v soboto zadnji krajec nastopil ob 21.45, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež in sneg ob jugu ali zahodniku.
GIBANJE SONCA
Danes je sonce vzšto ob 7.40, zašto pa bo ob 16.44. Dan bo tako dolg 9 ur in 4 minute.
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ
"GLASBENIKI MESECA "
Pripravlja: Drago Papler
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
ioSejSnjl torek 'e bila na tem mestu objavljena razglednica z letnico 1926, na kateri je bilo videti Kropo, fužinarski kraj pod Jelovico, kjer je doma umetno kovaštvo in tovarna vijakov. V Kropi je bilo železarstvo ooma že v rimski dobi. Zdaj pa je tu tudi kovaški muzej. Spet smo prejeli Kar zajeten kup vaših odgovorov, ki so večinoma tudi pravilni, le tu in tam se pojavi kakšna Idrija. Žrebali smo in izžrebali naslednje reševalce: h Mirja Kokalj, Jezersko 102; 2. Pavluša Zabukovec, Štihova ul 23, Ljubljana; 3. Jelka Kotnik, Otoče 22, Podnart; 4. Francka Novak, Jama 16, Mavčiče; 5. Urh Zupan, Gradnikova 4, Kranj. Čestitamo!
Tokrat pa objavljamo deset let mlajšo razglednico, namreč s poštnim datumom 29. novembra 1936. Na njej pa je cerkev, ki stoji v nekem kraju bolj na jugu Gorenjske. Kje stoji in katere so značilnosti tega kraja, morate seveda ugotoviti vi in nam odgovore na dopisnicah poslati do petka, 19. januarja, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih, pravilnih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
ANSAMBEL GAŠPERJI IMA NOVO PEVKO
Ansambel Gašperji iz Preddvora je na podlagi objavljenega razpisa v studiu Helidon v Ljubljani imel avdicijo za nove pevke. Zaželen je bil sopran ali mezzosopran in možnost odločitve za profesionalno prepevanje. Prijavilo se je 20 pevk iz vseh krajev Slovenije. Na dveh avdicijah so sodelovali vodja ansambla Brane Tičar in pevec Danilo Lukan ter aranžer in producent Slavko Avsenik ml. V ožji izbor so prišle tri pevke, po tednu dni razmisleka pa so izbrali kot najprimernejšo 27-letno sopranistko Damjano Kovačič iz Goričice pri Rakitni, ki je doslej prepevala pri pevskih zborih.
V začetku decembra so imeli vaje, na Božičnih koncertih pa so Gašperji nastopili že z novo pevko. V tonskem studiu Cankarjevega doma v Ljubljani so posneli tudi dve novi viži: valček na glasbo Slavka Avsenika in besedilo Marjana Šnebergerja Knjiga življenja in polko na glasbo Slavka Avsenika in besedilo Kondija Pižorna Koledniška.
Melodiji se že vrtita na Radiu Ognjišče, predstavljeni pa sta bih tudi v Novoletnem Video-mehu, predvčerajšnjim pa so na POP TV prikazali tudi nova videospota. Danes, v torek, 16. januarja, pa bo ob 21.30 na televiziji TELE-TV Kranj ponovljena oddaja iz serije Kolovrat domačih viž z ansamblom Gašperji, ki je bila po scenariju in vodenju Draga Paplerja ter v režiji Rafka Besiča, z osmimi videospoti posneta v Preddvoru in okolici.
Gašperji so začeli pospešeno vaditi za novo kaseto in na eni izmed vaj jih bomo obiskali v okviru naše akcije "Glasbeniki meseca" GORENJSKEGA GLASA in Televizije TELE-TV Kranj. Ob zapisih v časopisu in oddajah v televiziji, pripravljamo za petek, 26. januarja, tudi dvostranski zapis v prilogi AS Gorenjskega glasa in reportažo v programu Televizije Kranj.
Še naprej vas vabimo k sodelovanju. Za Gašperje ste nam že poslali 16 kuponov z zelo izvirnimi vprašanji za Gašperje. Še do jutri, 17. januarja, sprejemamo vaša vprašanja, ki jim bomo za TV + časopisno reportažo zastavili glasbenikom.
KUPON "GIASBEMK1 MESECA "
GORENJSKI GLAS in TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ Vprašanje za člane ansambla Gašperji:
Ime in priimek:....................................................................
Naslov:...............................................................................
Pošta:..............................................................
KUPON POŠLJITE NA NAŠ NASLOV: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ, Glasbeniki meseca, VSAJ DO 17. JANUARJA. NAJBOLJ DOMISELNA VPRAŠANJA BOMO NAGRADILI, VERJETNO PA BODO KAKŠNO SVOJO KASETO ZA NAGRADO PRIMAKNILI TUDI GAŠPERJI.
Kaj bi pomenili Slovenci v svetu, če ne bi imeli smučanje? Bili bi malo več kot nič ali kar sploh nič. Tako pa se vsako leto že nekako zgodi, da nas kakšen smučar ali smučarka pošteno osrečita in poneseta slavo te majhne deželice - vsaj v zainteresirani smučarski svet.
Kako dobro dene venomer trpeči slovenski duši, če zmagamo. Ne zmaga le smučar, trener, manager, klub ali seveda navijači, zmaga cela nacija.
Tako je to in če bog da, bo tako tudi vnaprej. Vsaj nekje smo v evropski skupnosti, vsaj nfkje ni treba nobenega aso-ciacijskega sporazuma in vsaj nekje ne zmagujejo komolčarji In petolizniki: zmaga najboljši.
Ob teh turobnih zimskih dneh, ko ob vikendu res ni drugega početi kot živeti z nastopom naših smučarjev, se znajdejo v kritičnih očeh naše javnosti predvsem TV repor-terji, ki spremljajo tekme.
Tedaj, ko gre našim smučarjem in smučarkam vse najbolje in zmagujejo, smo gledalci vzvišeno prizanesljivi in materinsko naklonjeni reporterskim spodrsljajem in nesmislom, ki jih bruhajo v mikrofon. Naj govorijo, kar hočejo - saj so veseli, navdušeni ali celo ganjeni do solz. Jih bomo že prenesli.
Povsem drugače pa je, če smučarji doživljaje - poraze: če so zadnji, če odstopijo, če Zgrešijo vratica na progi. Tedaj nas zajame eno samo trpljenje: tako športno javnost kot poročevalce. Sitni in vzne-jevoljeni zaradi porazov smo gledalci dovzetni za vsako
poročevalsko besedico in tedaj slabim reporterjem - gorje!
Zadnjič, ko naši smučarji niso bili ravno prvi, drugi in tretji, je vrglo pokonci nekega poslušalca, ki je ugovarjal poročevalcu, rekoč: če je smučar, pa magari naš, na šestnajstem mestu, njegov uspeh v nobenem primeru ni SIJA-
boste našli izrazov, ki jih so jih iznašli, vnesli v nek kalup in jih ponavljajo od tod do večnosti in eden za drugim. S častno izjemo Berganta - ta je pa res dober ali če hočete - sijajen!
Pod prvič večina poročevalcev s televizije meni, da so slovenski gledalci - nepismeni! Kako je sicer mogoče, da na
Tema tedna Glosa
Taborniki in stopničke
Naši športniki ne tekmujejo, ampak nastopajo, ne zmagujejo,
ampak osvajajo stopničke.. Športnikov ne spremljajo trenerji, serviserji in managerji, ampak -taborniki...
JEN! Poročevalca je v prenosu tako zaneslo, da je bil vsak rezultat, ki so ga imeli naši smučarji - sijajen! Sijajen gor, sijajen dol!
Če se spomnimo minulih tekem in njihovih prenosov, potem so nekateri poročevalci res inovatorski, saj zlepa ne
ekranu izpisane primerjalne rezultate, kijih doseže športnik, še petkrat na glas in v ušesa ponovijo? Pod drugič pa je najbolj hecno tedaj, ko strokovn-jaško ocenjujejo voinjo posameznega tekmovalca na progi, nato pa jih že vmesni rezultat tekmovalca - demantira!
In pod tretjič so ti njihovi besedni kalupi že rahlo neznosni.
Nihče ne reče: tekmovali bodo, ampak sporoča: nastopili bodo. Če je tekma, je tekma, ne pa telovadni nastop! In dalje: dobra uvrstitev je šla po zlu! Tako gromozansko hudo in Življenjsko tragično pa le ni, da bi slab smučarski nastop »šel po zlu!; Da ne govorim o "stopničkah". Tisočkrat rečejo: »stopničke so šle po zlu, ta pa ne bo videla stopničk, Nataša, si kaj žalostna, ker nisi na stopničkah..« Stopničke gor, stopničke dol, da se ti zmeša od vseh stopničk, ki jih štulijo v poročanje! Ne rečejo: bila je tretja, oni rečejo: bila je na stopničkah!
Pa še ta nesrečni »naš tabor«, ki ga bodo športni novinarji očit-no ponavljali od tod do večnosti. »V našem taboru pravijo, poklicali bomo naš tabor, v našem taboru so veseli...«
Kakšen tabor? Skavtski, sovražni, obrski, napredni, vojaški ali ciganski? Kadarkoli slišim »naš tabor«, si predstavljam, kako tam nekje zadaj ob skakalnici ali slalomski progi ob tabornem ognju čepijo vsi slovenski spremljevalci, zmrznjeni trepečejo, se zavijejo v koce, pihajo v prste in si na ognju kuhajo žup'co. Kaj morem: če kdo reče tabor, mi je glede na minula otroška leta asociacija neizbežno naslednja:
Mladei sedimo ob tabornem ognju in se zabavljaško deremo na vse grlo: »Naš tabor je en klump - taborovodja lump -vodiči pa so vsiii - veliki magarčili..« • D. Sedej
RADIO
OGNJIŠČE
t.l. tS* II 16 fu. ISM1-6I
GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4, 61210 Ljubljana -Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 22. 1. 1996 POPEVKE:
1. VEČER - MARTA ZORE
2. SANJAM - NAPOLEON
3. NAJ LUČKA GORI - ALEKSANDER JEŽ
NZ-VIŽE:
1. KNJIGA ŽIVJENJA - GAŠPERJI
2. SREDI NOČI ZVEZDA ŽARI - ans. RAZPOTNIK
3. PLESI Z MANO - ans. DORE
ZMAGOVALNI PESMI PREJŠNJEGA TEDNA:
1. TINA - DOMINIK KOZARIČ
2. MOJA PESEM - VESELE STAJERKE
VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče
Glasujem za: Popevka:
Narodnozabavna viža:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
VASOVANJE 5 PODOKrilČARJEM
NA RADIU KRANJ 97,3 FM
1. VEM, JOKALA BOM - AMIGOS
2. SLOVENSKI ZVONOVI - JOŽICA KALIŠNIK IN MIHA DOVŽAN
3. NE ČAKAJ NA MAJ - IRENA VRČKOVNIK
4. BELA ROŽA - SREDENŠEK
5. PASTIR JE KRALJ PLANIN - NAGELJ
6. ZVEZDE - IVAN HUDNIK
7. NE RECI NIKDAR - SLAPOVI
8. ZAPRI OČI -12. NASPROTJE
9. AVE MARIJO ZVONI - ALPSKI KVINTET
10. JAZ POTREBUJEM VEČ - MONROE
11. OSTAL BOM MUZIKANT - ALFI NIPIČ
12. POJTE ZVONOVI - POLJANSKI
13. RANJENO SRCE - ŠTAJERSKIH 7
14. POTEPUH - POP DESIGN
15. JODL AVTOMAT - GAMSI
Pred vami je petnajst melodij, ki so dobile največ glasov v preteklem letu 1995, na naši lestvici. Z vašim glasom boste sodelovali pri izboru najbolj priljubljene melodije preteklega leta, na lestvicah naše oddaje Vasovanje s Podokničarjem. Oddaja je bila na sporedu 29. decembra lani v nočnem programu Radia Kranj. Zmagovalca bomo predstavili v januarski oddaji ki bo na sporedu, v petek, 27. januarja, ob 19.30 uri. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj -Vasovanje s Podokničarjem, do 25. januarja. Izžrebali bomo lepe nagrade.
KUPOM - VASOVANJE 5 PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov:
KOLOVRAT DOMAČIH
vsako nedeljo ob 14.30
Lep pozdrav, prijatelji oddaje Kolovrata domačih. Poslušate nas lahko vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič, na frekvencah 95 0 FM in 88.9 FM - stereo.
Pokrovitelj nedeljske oddaje 14. 1. 1996 je bila prodajalna CHEMO Kranj, Mladinska 2, tel.: 064/221-739. Nudijo nam: Izdelke Jubo - color Helios, artikle italijanske firme Cap. Bio barve (ekološke) za zid in les, mešalnica barv, komplet mizarskega programa, čistila, toaletne brisače, vodne filtre za hiše in industrijske objekte, pleskarsko orodje, avto lake in švedski Sadolin. Kartica zaupanja. Nagradno vprašanje-Kaj je posebnost kartice zaupanja podjetja CHEMO?
(h^Chemo
KUPON
Odgovor: Naslov:
Odgovore pošljite čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenje naslednjo nedeljo. Dobitnica nagrade pokrovitelja DIM je Metka Bizjak, Loka 17, 64290 Tržič. Čestitamo! Voditelj oddaje: Marijan Murko
TUDI DRUGJE JE LEPO
Vsak Četrtek na radiu Tržič - voditeljica oddaje Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu
Tokrat bomo odšli pod Brezniške peči ob vznožju Karavank. Tu so kot biseri na ogrlici nanizane slikovite vasi - kraji, ki so dali Slovencem nekaj nadvse pomembnih in uglednih kulturnih mož. Priimki, kot so Čop, Prešeren, Finžgar, Janša in Jalen, nam veliko pomenijo in smo nanje upravičeno ponosni. Na tem izletu obiščemo kraje, kejr so zagledali "luč sveta", in njihove rojstne hiše. Pot je označena na nekaj mestih in od nas je odvisno, kje jo bomo začeli. Zaradi majhnih razdalj med kraji je ta izlet primeren za vsak čas.
Pot lahko začnemo v Žirovnici pod vznožjem mogočnega Stola, zato je pomembno izhodišče za ture proti Valvasorjevemu domu (1.180 m) in dalje na Stol (2.236 m). Staro središče Žirovnice je odmaknjeno od glavne ceste. Tu je enoladijska gotska cerkvica sv. Martina iz 17. stoletja.
Rešitev prejšnjega tedna se glasi KOČA NA GOZDU se nahaja na 1226 metrih nadmorske višine. Prejeli smo 130 rešitev in izžrebali ZVONKO KOZAMERNIK, VAŠE 24, MEDVODE, ki prejme glavno nagrado vikend paket za 2 osebi na koči na GOZDU, VRŠIČ, kjer vas bodo vedno veseli. Pokličete jih lahko na mobitel 0609/626-641. Gorenjski glas pa tokrat podarja še 10 nagrad, ki jih boste dobili po pošti.
Nagradno vprašanje tokrat se glasi: KDAJ SE JE RODIL FRANCE PREŠEREN. Rešitve pošljite na radio Tržič, Balos 4, za oddajo Turizem, do 18. 1. 1996.
Zelje zdravi
Pravijo, da je zelje ena najstarejših zelenjav na svetu. Poznali so ga že pred 4000 leti. Včasih, ko se je živelo bolj skromno in bolj naravno, je bil navadno vsak dan na mizi, sladek ali kisan, kuhan ali v solati, ljudje pa so si z njim znali pomagati tudi v domačem zdravilstvu.
Ze kot sveža zelenjava je
bakterije uničijo, zdravilni acetilholin pa se deloma razkroji. Kislo zelje je treba predvsem jesti surovo in sok kislega zelja piti prav tako surov. Zdravilni učinek kislega zelja bi bil mnogo večji, če bi pred glavnimi obroki pojedo 2 do 3 polne jedilne žice kislega zelja, enkrat na teden
zelje dietna jed, ker pri kroničnem zaprtju poveča količino blata in ga oblikuje v gmoto, ki je bolj spolzka, ter s tem olajšuje iztrebljanje. Zeljni listi vsebujejo malo ogljikovih hidratov in so zato dovoljeni tudi v dieti sladkornih bolnikov. Ogljikovi hidrati, kolikor jih vsebujejo listi, ne vplivajo na povečanje izločanja sladkorja. Poleg tega vsrkavajo listi tudi mnogo maščobe in so tako redilna hrana. Zaradi majhne količine purinskih snovi in obilice rudninskih soli je zelje eno od najpomembnejših dietnih jedi za protinske bolnike. Pri konserviranju zelja s soljenjem v obliki kislega zelja se ustvarja pomembna mlečna kislina in acetilholin. Ti dve snovi najučinkoviteje preprečujeta gnilobne procese v črevesju, zelo pospešujeta redno iztrebljanje in s tem pripomoreta k temu, da se gnilobni produkti, ki so še v črevesju, kar se da hitro izločijo in preprečujejo, da bi strupene snovi v črevesju prišle v kri. Z
uživanjem kislega zelja se torje učinkoviot odstrnajujejo strupene snovi in čisti kri, hkrati pa s tem preprečimo prezgodnje staranje in znatno zmanjšamo nagnjenost k številnim boleznim, obrambna moč proti bolezenskim snovem pa se občutno poveča. S čiščenjem krvi se normalizira tudi krvni pritisk, poapnenje žil se bistveno zmanša. Ni naključje, da srečujemo največ starih in obenem zelo čilih ljudi v tistih območjih, kjer jedo veliko kislega zelja.
Zelje kuhajmo čim manj
Nekaj je treba posebej poudariti. Pri kuhanju se mlečne
pa popiti na tešče po požirkih eno skodelico surovega soka zelja. Dragocenejše in obenem cenejše zdravilne pijače ni, trdi zeliščar R. VVillfort. Bolj ko človek stari, več surovega kisleta zelja in surovega soka kislega zelja bi moralo biti na njegovem jedilniku. Slabokrvnim in v razvoju zaostalim otrokom, kakor tudi odraslim, ki so telesno oslabeli po daljši bolezni, ni mogoče dovolj toplo priporočati kislega zelja. Če že mora kislo zelje brezpogojno priti na mizo kuhano, naj gospodinja pri pripravljanju prinaša kuhanemu zelju četrtino do tretjino surovega kislega zelja.
Poskusimo še mi Zeljnate jedi sestre Nikoline
Zeljne krpice
3 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, kroinik na kocke zrezanegu svežega zelja, sol, kumina, vegeta, poper, 20 dag širokih rezancev ali krpic.
Na olju zarumenimo čebulo, stresemo vanjo zuelje in nekaj časa pokrito dušimo. Solimo, dodamo kumino, prilijemo malo juhe in potresemo z vegeto. Krpice skuhamo v slani vodi. Odcedimo in zmešamo med pripravljeno zelje. Premešamo, popopramo ter postrežemo kot samostojno jed.
Praženo kislo zelje
/ kg kislega zelja, 2 žlici olja, 3 žlice sesekljane čebule, vegeta ali 2 žlici pečenkinega soka.
Na olju zarumenimo čebulo, dodamo odcejeno kuhano zelje, pečenkin sok ali vegeto, premešamo ter prilijemo 3 žlice juhe. Pokrijemo, da se Še malo pokuha. Postrežemo s krvavicami ali pečenkami. Enako lahko pripravimo tudi kislo repo.
Kislo zelje s krompirjem
1/2 kg kislega zelja, 1/2 kg krompirja, 2 do 3 žlice masti, kavna žlička moke, 2 sesekljani čebuli, sol, česen, poper.
Zelje (ne prekislo) kuhamo v majhni količini vode. Posebej skuhamo olupljen in na kocke narezan krompir, toda ne premeh-ko. Na razbeljeni masti prepražimo čebulo, dodamo moko in Še malo popražimo. Dodamo strt česne, odcejeno zelje in prilijemo zajemalko krompirjeve vode. Zelje
osolimo, popopramo, dodamo kuhan krompir, pokrijemo. Jed naj se malo duši, da bo primerno gostljata. Okusnejša je, če jo zabelimo z žlico ocvirkov. Namesto prežgan-ja lahko zamešamo podmet iz žličke moke in vode ali kisle smetane.
Musaka z zeljem
i kg zeljne glave, 8 dag maščobe, sol, poper, čebula, 1/2 kg mesa, 2 do 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, 2 dl mleka.
Na rezance zrezano zelje posolimo in damo na prepraženo čebulo. Pokrito dušimo do mehkega. Lahko pa vzamemo kislo zelje, ga skuhamo in odcedimo. Posebej na olju prepražimo čebulo in na lističe narezano meso. Prilijemo nekaj žlic juhe ter pokrito dušimo. Ko je oboje mehko, vsako nekoliko popopramo. Nepregorno (jensko steklo) ah navadno kozico namažemo in zlagamo izmenjaje plast zelja, plast mesa. Na vrhu naj bo zelje. Damo v pečico, da se malo zapeče. Nato polijemo z razžvrkljanim mlekom, jajcem in smetano ter rumeno zapeČe-mo. Je samostojna jed.
Krompirjeva solata s kislim zeljem
1/2 kg krompirja, 1/4 kg kislega zelja, sol, kumina, olje, česen, juha (voda).
Krompir skuhamo, še vročega olupimo in narežemo na tanke listke. Takoj ga solimo, polijemo z oljem, primešamo surovo kislo zelje, strt česen, popramo, in če je potrebno, prilijemo malo juhe ali vode. Dobimo sočno solato.
Moda
Bluze
Tudi sicer jih nikoli ni dovolj, to zimo in pomlad pa moda prav bluzam daje poseben poudarek. Tale bela bluza s črnimi pikami poudarja ženskost ob strogih črnih črtastih hlačah. Za veliko priložnosti si jo lahko oblečemo. Rutka ob vratu deluje malce športno, pa vendar slovesno, vsekakor pa zelo mladostno. Za podobne priložnosti pa bo prišla prav karo bluza, ki sega čez boke in jo preveiemo z ozkim lakastim pasom, kar poudari vitkost. Hlače, kot vidite, so široke, udobne.
TVS 1
10.55 Otroški program
10.55 N. Grafenauer: Lokomotiva 11.10 Skok med zvezde, angleška nanizanka
11.35 Tedenski izbor 11.35 Roka ročka 12.25 Naša pesem, 12. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 15.35 Mednarodna obzorja, ponovitev
16,25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Male sive celice, kviz
18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18.30 Kolo sreče, TV igrica
19.05 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 šport
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.35 Film tedna: Zelig, ameriški film
21.50 Jesen v Volčjem potoku 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport
22.50 Umori, ameriška nanizanka 23.40 Kraljestvo, danska nadaljevanka
0.30 Poročila
0.35 TV jutri, Videostrani
TVS 2
11.45 Tedenski izbor 11.45 Prisluhnimo tišini 12.15V žarišču 12.45 Oči kritike 13.30 Somrak stoletja: Moč slik, nemška dokumentarna oddaja 15.05 Major in smrklja, ameriški film (čb) 16.45 Gospod Bean, angleška nanaizanka 17.10 Iste krvi: Umor v družini, ameriška nadaljevanka 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Impulzi 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda; Ljubljana: Hokej na ledu, kvalifikacije za olimpijske igre: Slovenija - Velika Britanija, prenos 22.30 F. Schubert: VVinterreise 23.45 Euronews
KANALA
7.00 CNN poroča 8.00 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik 8.05 Novice 8.45 Divje palme, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams, risana serija 10.30 Živeti danes, ponovitev 11.00 Tvegani podvigi, ponovitev 11.30 A snop 11.45 Spot tedna 11.50 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik, ponovitev 17.05 Spot tedna 17.10 Vreme 17.30 Državnik novega kova, ponovitev 18.00 Obalna straža, ameriška nadaljevanka 18.45 A shop/Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Družina Addams, ameriška risana serija 20.00 Sirene, ameriška nanizanka 20.50 Replika, kontaktna oddaja 22.00 Dance session 22.30 Gost pike na A 22.45 Epikurejske zgodbe 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 Spot tedna 23.15 Video strani
PCP
7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev 12.00 Gamnum P.I., ameriška nanizanka 13.00 M.A.S.H., ponoviatev 13.30 Kuhajmo skupak 14.00 Točka pravice, ameriška nanizanka 15.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 16.00 Avtodrom, ponovitev 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Mat-lock, ameriška nanizanka 19.00 Cosby, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Crna vdova, ameriški film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.50 POP 30, ponovitev 0.20 24 ur, ponovitev 0.50 Video strani
TV 3
7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center VVest, ponovitev filma 10.00 Pot v Avonlea, ponovitev filma 11.00 Družinski studio, ponovitev 12.00 Otroški film 13.30 Ponovitev glasbene oddaje 15.00 Dobro jutro, Slovenija, izbor 15.30 Ponovitev torkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonlea 19.00 Poročila 19.15 Burleska 20.00 Film 21.45 Dom in svet 22.15 Medical center VVest 23.15 Zdrava video glava, ponovitev
HTV 1
7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara, 1173. del 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program: Pozor, steklo 10.35 Dediščina: Sredanja Amerika 11.30
Pisma in dnevniki: Draga mama in dragi očka 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dvornjenje, ameriški barvni film 14.35 Otroški program; Frida, nadaljevanka 15.05 Poročila 15.10 Babica, dokumentarna serija 16.15 Otroški program: Pisma in dnevniki 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Virus 19.30 Tv dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Kulturna krajina 21.50 Tamburice 22.20 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila
HTV 2
16.20 TV koledar 16.30 Gospod Srečko, ponovitev ameriškega čb filma 18.00 Hrvati, ribiči na Pacifiku, dokumentarni film 18.30 Pozor, steklo 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Buccaneers, ameriška nadaljevanka 21.35 Tudavvalli, avstralski barvni film
AVSTRIJA 1
13.40 Alfred J. Kwak 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Tim in Struppv 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Nove Popavjeve dogodivščine 15.25 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.20 Golden palače, ameriška humoristična serija 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Neizprosna, a prisrčna - storilcu na sledi, ameriška komedija 22.10 Policijski klic 110, nemška kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Starfighter smrti, ameriški akcijki film 1.05 Santa Barbara, ponovitev
AVSTRIJA 2
12.00 Čas v sliki 12.10 Severovzhod Arktike - Dežela Franca Jožefa, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Doabrodošli v Avstriji
J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 las v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Srce za Lauro, nemški TV film 21.45 Pogled od strani - Ekstra 22.00 Čas v sliki 22.30 Močne ženske, ženske v religiji 0.15 Jaz, najslabša od vseh, francosko-argentinski zgodovinski film
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Priprava in pričakovanje božiča (ponovitev) 19.50 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Srečanje kandidatov za Gorenjca meseca decembra: Slavko Mežek in Slad-jan Stojanov (v živo, pokličite: 33 11 56, voditeljica Anja lic) 20.30 Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije -tema: Splošno zdravstveno zavarovanje - gost direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije dr. Marjan Česen, voditeljica: Beti Va-lič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Novosti iz zabavne glasbe: Tanja Zaje Zupan 21.35 EPP blok - 3 21.40 Halo, halo... -kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 43.
22.58 Z vami smo bili... nasvidenje
22.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani
LOKATV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako naprej? (kontaktna oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predloge po tel. 634 770) ... EPP blok ... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Otroška oddaja 20.00 športna oddaja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani... 18.08 Test 18.15
Napovednik 18.17 Kronika tedna, ponovitev 18.26 Vse o srvu (ponovitev) 18.56 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV MEDVODE
00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Odtod smo doma, narodnozabavna glasbena oddaja z voditeljem Markom Sušnikom. Gosti v oddaji: Ivan Hudnik, Lovski pevski zbor Medvode; sodelujte po tel.: 612-372 21.30 Kako ukrepati po prometni nesreči - prispevke v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav 21.34 Reklamni blok 21.38 -24.00 Videostrani
RKRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Delo kmetijske zadruge Naklo 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kozmetični nasveti 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 Štiri tačke 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Lestvica diseoteke Gauloisses blondes 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Marsikaj zanimivega bomo našli. 0 novostih s knjižnega trga bomo govorili, zavili v kino ali kakšno videoteko in povedali nekaj o skušnjavah in dilemah v zvezi z denarjem. V spored uvrščamo še nekaj drugih zanimivosti, pa tudi na sredino nagradno uganko smo mislili-Poleg tega bodo tu zanimive informacije, obvestila in pregled zunanje političnih dogodkov, ki ga pripravljajo sodelavci Deutsche VVelle.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Kočija formula 1 (stari hiti) 10.30 Novice 11.00 Sredina tema' Avtomobi-lize 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00' Novice iz NZ glasbe - Ansambel Ambicija 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Zavarovalnica Triglav 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Nalezljiva norost - moda 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 10.00 Novice - obvestila 13.00 Novice - obvestila 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 19.00 Odpoved programa
R RGL
5.00 Jutranji program RGL 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Novosti Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Pole position 22.00 Velike radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba - Uroš Novak 2.00 Satelit
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o. • 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program
KINO
CENTER amer. akcij. krim. PROFESIONALEC ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer. kom. HVALA ZA VSE ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. ljub. kom. DON JUAN DE MARCO ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. PLITVI GROB ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. rom. SPREHOD V OBLAKIH ob 20. uri
ČETRTEK, 18. JANUARJA 1996
TVS 1
9.30 Videostrani
10.05 Otroški program
10.35 Batman, ameriška nanizanka
11.00 Tedenski izbor
11.00 Opazujmo naravo, kanadska
poljudnoznanstvena serija
11.25 Po domače
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče, ponovitev TV igrice
15.30 Omizje, ponovitev
16.20 Skrivnostni svet Arthurja
Clarka, angleška dokumentarna
serija
17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program: Živ žav 18.05 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18.35 Kolo sreče, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport
20.05 Norec v množici, ameriška
nanizanka
20-30 Tednik
21.20 Larry Adler, glasbena dokumentarna oddaja 22.20 Nikar, oddaja o prometu 22.25 Včeraja, danes, jutri 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.55 Šport 23.00 Poslovna borza 23.15 Umori, ameriška nanizanka 0.05 Poročaila 0.10 TV jutri, Videostrani
očila 22.00 Medical center VVest 23.00 Dokumentarni film, ponovitev 0.00 Ponovitev nedeljske burleske
HTV 1
7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Zimski izobraževalni program 11.30 Otroška oddaja 11.55 Risanka 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Visoka družba, ameriški barvni film 14.30 Otroški program 15.05 Poročila 15.10 Babica, dokumentarna serija 16.15 Otroški program 16.45 HrvaŠka danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.45 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Portreti: Albert Schvveitzer, angleška dokumentarna serija 21.10 Zeljka Ogres-ta in gostje 22.10 Sličica 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Trilček 1.05 Poročila
PETEK, 19. JANUARJA 1996
HTV 2
TVS 2
9.00 Euronevvs 11.30 Tedenski izbor 11.30 Impulzi 12.00 V Vatika: nu s Petrom Ustinovom, 6., zadnji del ameriške dokumentarne senje 12.50 Hokej na ledu, kvalifikacaije za Ol: Slovenija - Velika Britanija, posnetek iz Ljubljane 14.50 Zaljubljenost, ameriški film 16.35 Norec v množici, ameriška nanizanka 17.00 Izograti kralja, angleška nadaljevanka 17 M wk---1   -■ -
15.35 Videostrani 15.50 TV koledar 16.00 Kulturna krajina, ponovitev 17.00 Za šopek dolarjev, ponovitev 17.30 Federacija in konfederacija, dokumentarna oddaja 18.00 Skrivnostno življenje rastlin, dokumentarna serija 19.00Pogumni, risana serija 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 China Beach, ameriška nadaljevanka 21.00 Klic v sili 21.50 Od 16 do 24 let 22.35 Skrivnostni načrt, angleški barvni film
AVSTRIJA 1
12.10 Tenis: Odprto prvenstvo Avstralije, posnetek iz Malibora 13.00 Otroški program: Ostržek 13.25 Confetti Paletti 13.40 Alfred J. Kwak 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Tim in Struppi 14.55
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Tek treh dežel nekoč (ponovitev) 18.42 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV MEDVODE
00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 198. novice med vodami, tedenski informativni pregled 21.20 Kako ukrepati po prometni nesreči - prispevek v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav 21.27 Reklamni blok 21.30 • 24.00 Videostrani
R KRANJ
5.30 Začetek programa - uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 do 24.00 Študentski pro gram 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
TVS 1
9.40 Otroški program 9.40 Ciciban smuča 9.55 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.20 Tedenski izbor 10.20 Lam/ Adler, glasbena dokumentarna oddaja 11.20 Striček Buck, ameriški film 13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče, ponovitev TV igrice
14.20 Svet narave, ponovitev ana-gleške poljudnoznanstvene serije 15.10 Slovenska klavirska glasba 15.45 Zvoki godal 16.15 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Zlati prah: Duh iz steklenice 17.20 Heatlicc, risana nanizanka 18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka 18.30 Hugo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnvenik 2, Vreme 19.56 Šport
20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka
20.30 Podarim dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport
22.50 Arija, angleški film
0.20 Poročila
0.25 TV jutri, Videostrani
RTRŽIČ
SIfiv" nasveti za prosti čas15.05 ka U.55 Vceraj.adanes, jutri 18.00 Artefi*. nasvet dogWdivšč;ne ^.30 Po Sloveniji 18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 V žarišču 20.35 Okus po zločinu, angleška nanizanka 21.25 Pisave 22.10 Umentiški večer: Video na Slovenskem 23.40 Večer jazza v klubu Gajo: Kranjčan kvintet 0.25 PEP v košarki (ž): Jezica - CSKA, posnetek iz Ljubljane
KANALA
Mini Čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 A-Team, Diamantna vročica 17.10 Golden Palače 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Quinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex 21.10 Na jug 21.50 Kobra 22.35 Policisti s Šan Fran-cisca, ameriška kriminalka 0.20 Čas v sliki 0.25 Housekeeping, ameriški film
AVSTRIJA 2
8.00 Dobro jutro z Branetom Gru-barjem 8.05 Novice 8.45 Obalna straža, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams, ponovitev 10.30 Sirene, ponovitev 11.20 Replika, ponovitev 12.00 Novice 12.30 A shop 12.45 Video strani 14.00 In 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Branetom Grubarjem, ponovitev
16.35 Spot tedna 18.45 A shop  ;-'7,r 2o 15 Alpski trio gold 17.00 Dance Sossion  ponovitev  f}^2 22 00 čas v sliki 2Ž.30 17.30 Generacija transformerjev II vera 18.00 Obalna straža, ameriška nadaljevanka 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Družina Adams, ameriška risana serija 20.00 Po famingov, 2. aei ameriške nadaljevanke 21.00 Martini kristali, vedeževanje v živo 21.30 Nesreča pri temn reki amer iški barvni film 22.10 Vreme 22^15 Gost pike na A, ponovjtev 22.30 A shop 23.05 Novice 23.45 Spot tedna 23.50 Video strani 0.00 CNN Poroča
12.10 Poročilo 13.10 Ozri se po deželi 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara 15.10 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejo-kom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od 11.00 iling,
gospodarska oddaja 23.00 Night-vvatch - Airplaneski, reportaža 0.00 Rojstvo Evrope 0.55 Kultura, ponovitev 1.35 Pogledi od strani 1.40 Modern Times, ponovitev znanstvenega magazina 2.10 Videonoč
TELE-TV KRANJ
Pozdravu iz studia sledi zanimiva tema. Ob 14.40 bomo predstavili enega izmed zanimivih krajev Sloveniji. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Razgiban četrtek bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem. Čisto za konec bomo vzpostavili telefonsko zvezo z uredništvom Gorenjskega glasa.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenske narodne 14.00 Me lodiia tedna 14.30 Popoldanski tele graf 15.00 Poročila 15.15 Praznična voščila 16.30 43. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi vodi Alenka Bole - Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
TTV
Video strani 11.00 Santa parbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., pono-vlt6v 13.00 MA.S.H., ponovitev arneriške nanizanke 13.30 Med 5r'jatelji zgodba, ponovitev 14.30 J-rva vdova, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.30 POP 30 17.00 ^anta Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock, ameriška nanizanka 19.00 Cosbv, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Skrivnost mojega uspeha, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Policaji, ameriška nanizanka 23.30 Magnum P.I.. ameriška nanizanka 23.50 POP 30, Ponovitev 0.20 24 ur, ponovitev 0-50 Videostrani
TV 3
^•00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical Center VVest, ponovitev {"nna 10.00 Pot v Avonlea, ponovi-sredinega filma 11.00 Družinski ^udio, ponovitev weekend progra-vi* 12,00 Ponovitev sobotnega ^ecernega filma 13.30 Ponovitev ^edinega večernega filma 15.00 £por i2 "Dobro jutro, Sloveija" Ponovitev sredine burleske '«■00 Otroški program 18.00 Pot v ?vonlea 19.00 Poročila 19.15 Bur-
... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Nenavadni sneženi možje (akcija TELEVIZIJE TELE-TV Kranj) 19.15 Miha Pavliha (otroška oddaja, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Nenavadni sneženi možje (akcija televizije TELE-TV Kranj) 20.15 Velika razstava lovskih trofej 20.30 Duhovnost kot avtentična potreba (gost: Daniel Vedrač, voditeljica. Maja Zagoričnik; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.25 EPP blok - 3 21.30 STREL, glasena oddaja za mlade in mlade po srcu; gost: VILI RESNIK, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.58 Z vami smo bili... nasvidenje 22.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.00 Videostrani
LOKATV
20 00 Napovednik 20.01 Spot ted-na20.05 EPP blok20.10 Kultura .... EPP blok ... Izmenjava programa LTV... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
5.30 Jutranja kronika 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 10.00 Novice - obvestila 13.00 Novice - obvestila 14.30 Brezplač ni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Dogodki in odmevi 19.30 Odpoved programa
R RGL
5.00 Jutranji program 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit
R OGNJIŠČE
19.00 Staršem se predstavimo - ml. oddaja (2. del) 20.00 Dražgoše 96 -ponovitev reportaže s 39. prireditve "Po stezah partizanske Jelovice ob 54. obletnici Dražgoške bitke
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatika 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program
KINO
'aski
a 20.00 TV tribuna 21.45 Por-
01 en am«r kom SPREHOD V OBLAKIH ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. MufthTMRE&ŠKOFJA LOKA amer. thrill. PLITVI GROB ob 20. uri __
Ponovitev nedeljskega večernega filma 13.30 TV tribuna, ponovitev 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Ponovitev četrtkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonlea 19.00 Poročli-la 19.30 Burleska 20.00 Večerni film 21.45 Medical center VVest 23.15 TV film
HTV 1
7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Gusar prince, britanski film 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila, izobraževalni program 15.10 Babica, dokumentarna serija 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.45 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Glasba 21.45 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Terra X, dokumentarni film 23.55 Poročila
HTV 2
16.50 Smučanje, smuk (m) 17.30 Triler 18.30 Besede, besede, besede 19.00 Močni Max, risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Na zdravje 20.40 Violence of trust, ameriški film 22.15 Latinica: Leto 2000 23.30 Naravna selekcija, ameriški film
TVS 2
9.00 Euronevvs 11.30 Tedenski izbor 11.30Svetovni poslovni utrip, amer-ška poslovna oddaja 12.00 V žarišču 12.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 13.00 Pisave 13.45 Umetniški večer: Video na Slovenskem 15.15 Zelig, ameriški film 16.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 16.55 Znanje za znanje 16.55 Analitična mehanika 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 1. oddaja 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Pasje mesto, kanadska risana serija 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Iste krvi: Umor v družini, ameriška nadaljevanka 21.20 Staudio City 22.15 Novice iz sveta razvedrila 22.40 Nor na reklame 23.05 Euronevvs
KANALA
7.00 CNN poroča 7.45 A-shop, televizijska prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Golavšček 8.05 Novice 8.45 Obalna straža, ponovitev 2. dela ameriške nadaljevanke 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.30 Maručini kristali, ponovitev 11.00 A shop, televizijska prodaja 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Ponovitev dopoldanskega programa z Damjano Golavšek 17.05 Spot tedna 17.15 A-shop, televizijska prodaja 17.30 Pot flamingov, ponovitev 2. dela 18.00 Obalna straža, nanizanka 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Pika na A 129.30 Vreme 19.35 Družina Adams, ameriška risana nanizanka 20.00 Dežurna lekarna: Prijatelji te ne pozabijo, španska humoristična nanizanka 20.35 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.05 Kavboj, ameriški film 22.45 Gost pike na A, ponovitev 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 Nesreča pri temni reki, ponovitev ameriškega filma 0.45 A-shop, televizijska prodaja 1.00 Spot tedna 1.05 ĆNN poroča
7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Med prijatelji, ponovitev 14.30 Skrivnosti mojega uspeha, ponovitev ameriškega filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Matlock, ameriška nanizanka 19.00 Cosbv, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.00 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.00 Zasebni detektiv, ameriški film 0.30 POP 30, ponovitev 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 video strani
TV 3
AVSTRIJA 1
9.00 Naš glasni dom 9.25 Kdo je tukaj gospodar? 9.50 A-team 10.50 Salve smeha 10.55 Šport 14.05 Am, dam, des 14.30 Tim in Struppi 14.55 Artefix 15.05 Popevjev show 15.30 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.15 Zlata palača 17.40 Kdo je tukaj šef? 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Mightv Ducks, ameriška komedija 21.50 Šport 22.10 Tuje sence, ameriški film 23.35 Čas v sliki 23.50 Tarča Harrv, ameriški film 1.10 Kalifornijski klan 1.55 Schiejok vsak dan 2.55 Dobrodošla Avstrija 4.40 Dekle iz Jonesove plaže, ameriška komedija
AVSTRIJA 2
12.05 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravica ljubiti 13.35 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v vvsliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Halo, stric doc! 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 The Beatles 0.30 Umor, ameriška kriminalka 2.25 Čas za kulturo 3.05 Nepristranski pogledi 3.10 Videonoč
19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja v živo ... Zabavna oddaja__
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Potepanje po Ameriki, 2. del 18.48 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV MEDVODE
00.00 - 24.00 Videostrani
R KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche Welie 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program 19.50 Z Darkom Torkarjem - Taki smo 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
KINO
R TRŽIČ
Od študentskih informacij, do kvizov in glasovanja za Gorenjca meseca prinaša petkov program na valovih Radia Tržič. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih s poudarkom na avtomobilskem zavarovanju, za začetku programa pa bomo ponovili 40. lekcijo tečaja English One To One.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKCj 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila 18.50 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Petkov tedenski pregled, 99. tedenska informativna oddaja 19.40 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditlejica: Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Andreja Makoter 20.30 Človek, narava, zdravje (voditeljica: Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Elena z vami - gostji: Mojca Blažej Cirej in Andreja Makoter 21.55 EPP blok - 3 22.00 Pokalna tekma v odbojki: Salonit Anhovo : Astec Triglav Kranj - posnetek odbojkarske pokalne tekme med državnim prvakom Salonit Anhovo in domačim Astec Triglav Kranj, ki je bila v sredo, 17. 1., ob 16. uri v Športni dvorani na Planini (komentator: Špela Žumer) 23.00 Naš gost: dr. Gerard CM. - Reiki društvo (komentator: Špela Žumer) 23.25 Petkov tedenski pregled, 99. tedenska informativna oddaja 23.55 Glasbeni videospot 00.00 Nočni zabavni erotični program 1.58 Z vami smo bili... nasvidenje 1.59 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 2.00 Videostrani
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice In dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa
R RGL
5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldanski vodeni program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra
R OGNJIŠČE
LOKATV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Video-boom,40. glasbena oddaja 21.02 EPP blok 21.05 Kabelski sistem, kako naprej? (ponovitev oddaje)
TV ŽELEZNIKI
5.30 • 6.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program
7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center VVest, ponovitev četrtkovega filma 10.00 Pot v Avonlea, ponovitev četrtkovega filma 11.00 Družinski studio, ponovitev vveekend programa 12.00
BLED amer. kom. SPREHOD V OBLAKIH ob 18. uri RADOVLJICA amer kom SPREHOD V OBLAKIH ob 20. urišKOFJA LOKA amer. film MREŽA ob 18. uri, amer. thrill. PLITVI GROB ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. NIMAŠ POJMA ob 18. in 20. uri ŽIRI ame. akc. trii. 007 - ZLATO OKO ob 20. uri
PAGLAVCI IN FRČAFELE
LITERARNA DELAVNICA
PORTRET
Alja Verbole
Novinarko otroškega in mladinskega programa Radia Slovenija prav gotovo pozna večina tistih, ki bere tole stran. Tudi njene oddaje so ponavadi prepovedane za odrasle. Za dogodek, ki ji je po svoji komičnosti ostal še dolgo v spominu, pa ni posegla prav daleč nazaj. Bilo le v četrtem letniku študija novi-
narstva, ravno takrat, ko so Ljubljano zasedli jezni dijaki, ki so protestirali zaradi mature. Alja je vedno izgledala mlajša kot v resnici, zato ni nič čudnega, da jo je na avtobusu mestnega prometa šofer pomladil za nekaj let in jo ozmerjal: "Smrklja srednješolska, zaradi vas imamo še mi težave, ves promet je ohromljen!" Alja je bila takrat še premlada, da bi seji dobro zdelo, ker jo je iz študentke pomladil v dijakinjo, od presenečenja pa tudi niti ust ni odprla. No, vmes je končala študij, in se pravkar vrnila iz Švice, kjer je bila nekaj mesecev po "službeni dolžnosti". Sedaj pa, menda zato, da jo nebi še vedno imeli za mlajšo, kot je v resnici, dela tudi oddaje, ki niso namenjene le osnovnošolcem. Za tiste od petnajst do petindvajset let bo vodila novo oddajo Perspektive, in pravi, da se že zdaj veseli pogovorov z zanimivimi srednješolci in študenti.
REKLI SO    REKLI SO REKLI
Vpliv vremena
Decembra smo imeli v Kranju en sam samcat sončen dan. ludi v novem letu je bilo nebo do petka dopoldne, ko se je sonce končno sramežljivo prikazalo, sivo, turobno. Kako vreme vpliva na mlade, kako na njihove starše pa na učitelje v šolah? O tem smo poklepetali s štirimi sogovorniki.
Marjana Atlija, dijakinja iz Škofje Loke: "Ko je sonce po dolgih dolgočasnih dneh v petek le posijalo, sem se razveselila. Slabo vreme name sicer ne vpliva depresivno, kljub temu pa imam raje lepe sončne dni. Opažam pa, da na strejše vreme precej vpliva. Starši pa tudi učitelji so bolj tečni, kadar je zunaj vse sivo."
Miha Kozjek, prvošolec iz Kranja:
"Sonca sem se razveseli. Ne vem, vse je bolj lepo, Če je sonce. Doslej sem bil podnevi v glavnem v stanovanju, menda siten, tudi očka in mamica sta v slabem vremenu bolj sitna. Učiteljica Vilma pa je vedno dobre volje."
Tanja Anakijeva, dijakinja iz Šenčurja:
"Ko po dolgem času sonce spet posije, srce zaigra. Zadnje čase sem bila precej notri, tudi zaradi učenja, če bo vreme lepo, me bo gotovo vleklo ven, na sprehod. Ne opažam, da bi slabo vreme kaj posebej vplivalo name, na starše ali na učitelje."
Jaka Knaflič, petošolec iz Kranja:
"Med letnimi časi ne delam posebne razlike, rad imam zimo in poletje, glavno je, da je vreme lepo. Ta zima je nenavadno pusta, ravno prava za učenje, saj zunaj nimaš česa početi. Na učitelje slabo vreme vpliva, na starše ne."
• H. J., foto: T. Doki
VASA POSTA
Minuli teden ste nam pisali: učenci 4. r.iz Bukovice, Žiga Svete, Miljam Tavčar, Tamara Mežek, Barbara Dacar, Matic Grom, Vanja Cerkovnik, Anja Demšar, Luka Selak, Marjana Jugovec, Katarina Sekirnik, Anja Bernik, Katja Jakšič, Petra Čičič, Neža Keše, Urša Sekirnik, Rok Logonder, Urška Kastelec.
Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom gre Tamara Mežek.
Ce bi bila slavna...
Ime mi je Anja in pišem se Kosobrin. Za moje pojme sem zelo slavna oseba, saj skrbim za glasbo na slovenski pop in ročk sceni. Ne da bi se hvalila, zaslužim kar precej denarja, a polovico ga uporabim za dobre namene, kot so kupovanje oblek in nakita. Vsak dan me obletava množica ljudi in me "prosjači" za intervjuje in avtograme. Meni se to po eni strani zdi v redu, po drugi pa ne, ker nikoli nimam miru, saj še v stranišče ne morem brez gledalcev. Včeraj sem bila na snemanju svojega novega videospota. Ka-merman je bil kar luštkan, če
fedamo, da sem zelo izbirčna. 'o koncu snemanja me je povabil na večerjo. Vabilo sem sprejela, a ne vem, zakaj, ker zdaj ne vem, kaj naj oblečem. Pa saj moram tako in tako v nakupovalni center. Kupila sem večerno obleko z globoko izrezanim dekoltejem in eleganten klobuk. Ampak kaj bodo rekli jutri v časopisu? Da hodim naokoli z ubogim kamer-manom po najboljših restavracijah in popivam pozno v noč. Ah, saj je vseeno, jutro in z njim jutranji časopis. Takoj sem pogledala, kaj so zopet nalagali bralce. Pisalo je: "Slavna pevka Anja Kosobrin popiva z znanim kamermanom Alojzijem Kovačičem!" Seveda sem takoj vedela, da me bodo oblatili, a nisem mislila, da tako močno.
Za članek je zvedel tudi Alojzij in me seveda takoj poklical. Najprej me je prijazno pozdravil, nato pa se je začela nevihta neprijaznih besed, kot: "Presneta koklja pohabljena, degen-ka..." Pustil me je. Ostala sem brez predragega Alojzija, a se ne sekiram, saj jih je še dosti in jutri imam koncert. Večer po koncertu. Spoznala sem prijetnega mladeniča. Povabil me je k sebi na kmetijo, a sem se uprla, saj nisem hotela novega mastnega članka. Sedaj mi je žal.
Na koncu sem ostala brez družice in še sedaj nimam nobenega fanta, saj sem preveč izbirčna. Zato vam svetujem, da zagrabite prvega, ki prifrči mimo.
• Tamara Mežek, 7. a r. OŠ Žirovnica
Nekega dne smo odprli berila in se naučili pravljico o medvedu Puju. Naredili smo lutke, drevesa in hišo. Potem smo jo zaigrali. Nastopali so Ru, Kengu, Pu, Tiger in Pujsek. Med predstavo je začel padati dež, zato so se živali skrile v hišo.
• Anja Bernik, 2. a r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka
Človek, ne jezi se!
V teh dneh je velikokrat zmanjkalo električnega toka, kar je navdušence TV zelo motilo. Tudi mene. Ker sem nora na šport, mi je kar prekipelo, ko je med pohorsko Zlato lisico zmanjkalo elektrike. Tudi vas je lahko motilo, če se vam je to zgodilo med preoblačenjem, jedjo, kuho... Mateja Bilo je v soboto. Gledala sem napeto kriminalko, ko se zavem, da ni toka. Od jeze sem bila v glavo rdeča kot pujs. Jemalo mi je sapo. Najraje hi zaklela, a to je grdo. Po vsem tem sem oblekla še mamičino pižamo, pa še narobe je bila obrnjena! Nina Ves dan je bil čuden, ker ni bilo elektrike. Tudi piske niso videle nesti jajčk in so jih stolkle.
Tadeja
Ko je zmanjkalo razsvetljave, sem bral knjigo. Bil sem jezen, saj nisem mogel brati ob sveči.
Matija
Kadar zmanjka elektrike, se ne jezite. Saj veste, sneg, žled... Imam zamisel! Pojdite se tole igro: najmlajši si zamisli eno osebo, ostali pa sprašujete, ali je moški, ali je poročen, ali živi v naši dolini itd. Pri nas smo v temi ugibali. Nasmejali smo se in pozabili na jezo. Bernard Človek, ne jezi se! To škodi zdravju in lepoti! Marija • Učenci 4. r. iz Bukovice
ttar
znatni
brati, berem
□
MLADINSKA POROTA     MLADINSKA POROTA MLADINSKA
Preveč razvit fant
Dragi prijatelji! Sem dekle, ki imam 15 let in sem zaljubljena v fanta, ki ima en velik problem. Ta fant se ukvarja s športom, zato mi je njegov trener povedal nekaj nejasnega. Namreč, rekel je, da je fant, s katerim hodim, nenormalno razvit, da ima pri petnajstih letih (22 cm) dolg penis, in da je to zame lahko hudo. Prosim, pomagajte mi! • M. G.
Miha, 12 let: Mislim, da dolžina fantovega penisa ne vpliva na vajino razmerje. To se njegovega trenerja niti slučajno ne tiče, in sploh, kje je zvedel tako intimen in natančen podatek? Najbrž je trener pomislil na primer spolnega nadlegovanja, zato ga temeljito izprašaj o fantovi preteklosti (če je lahko izvohal bolj intimne informacije, bo to zanj mala malica). Prosi ga tudi,
da ti malo bolj pojasni svoje svarilo.
Sergeja, 13 let: Kupi mu pentljico, potem pa si poišči drugega s krajšim. Želim ti, da najdeš princa na belem konju. Sicer pa ne vem, kam se ti tako grozno mudi. Časa imaš še na pretek, potrpi, princ se bo kar sam pripeljal. Če pa s fantom že hočeš imeti spolne odnose, ti svetujem, da se zaščitiš. Saj veš, AIDS, pa nezaželena nosečnost...
Bojan, 15 let: Revček, ta tvoj fant. Pri petnajstih samo 22 centimetrov! Vem, da bo razočaranje pri prvem spolnem odnosu zelo veliko, vendar niso vsi ljudje enako obdarjeni.
Marjeta, 20 let: Mar nisi pri petnajstih malce preveč zaskrbljena? Pri tvojih letih je vsak predolg, če razumeš, kaj hočem povedati. Skratka, naj se ti s spolnimi odnosi ne mudi preveč. Mislim, da ti je isto hotel povedati njegov trener, ki te je očitno namerno prestrašil. Pri dvajsetih boš gotovo vesela, če boš imela tako bogato obdarjenega fanta.
Klemen, 22 let: Ko razmišljam, kako naj ti odgovorim, se ne morem povsem otresti občutka, da se hočeš malo ponorčevati iz nas. Kljub temu ti bom poskušal odgovoriti resno. Vsi fantje pač nismo enaki; nekdo ima dolga ušesa, drugi dolg nos, tretji dolge noge, četrti -nekoliko daljši penis. S tvojim fantom ni nič narobe, ne vem, zakaj te je trener strašil. Mogoče se boji, da boš fanta preveč omrežila in bo pri športu popustil. Tudi jaz mislim, da sta oba še premlada za kakšne posteljne vaje.
Če imate težave doma, v šoli, ljubezni, družbi, in sami ne veste, kako se jih otresti, pišite našim porotnikom, saj več glav več ve. Naš naslov poznate: GG, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto.
Aleš Sladojevič iz kranjskega kluba študento
V kratkem tudi študentski servis j;
Že zdaj bogato dejavnost bo klub dopolnil Sto lasten študentski servis r1
Kranj, 16. januarja - Kranjski klub študentov je v tridesetih letiJL odkar je zaživel pod krovstvom takratne ZSMS, doživel številiC-vzpone in padce. S sedanjo generacijo vodstva je klub spet ^ strmem vzponu. Medtem ko je še tri leta nazaj združeval r trideset "glav", je danes v klubu blizu 1500 študentov in dijako* Predsednik je Jakob Klofutar, naš tokratni sobesednik Al^( Sladojevič, sicer študent FDV, pa dela v upravnem odboru klub^
"Med že tradicionalnimi dejavnostmi kluba bi omenil mladinske plese na Primskovem, spoznavne večere in brucovan-ja, študentsko oddajo na Radiu Kranj, vsakotedenska potopisna in strokovna predavanja, spoznavanje gimnazijcev z delom na posameznih fakultetah, športno rekreacijo, med novejšimi pa bi postavil na prvo mesto prireditev Teden mladih v Kranju. Lanska, ki je bila krstna, nam je dala zalet. Letošnja bo med 10. in 18. majem in jo bomo poskušali narediti še bolj privlačno za obiskovalce. Vanjo bomo vključili razna športna tekmovanja, zabavne prireditve, mladinske delavnice, javne tribune, gledališke, lutkovne in filmske predstave..."
Klub ima prostore v mestu, v Poštni ulici 3, nad restavracijo Evropa. V vodstvu, ki zna prisluhniti željam in potrebam svojih članov, razen tega pa ga preveva tudi podjetniški duh, za letos načrtujejo novosti tudi ne v tej smeri. Medtem ko v klubski pisarni (odprta je ob torkih, sredah in četrtkih od 10. do 16. ure) že prodajajo študentske bone za prehrano, postopno oblikujejo tudi "info center", v katerem bodo dijaki in študenti postopno lahko zvedeli vse o Življenju in delu na ljubljanski in mariborski univerzi. Tu lahko najceneje fotokopirajo študijska
gradiva, dobijo karte za gleda lišče, kino in koncerte s Stu* dentskim popustom. "Za vse te dejavnosti seve«? 2'
fiotrebujemo nek stalen vl inanciranja, ki naj bi bil P1 možnosti neodvisen. Prec*| 1 smo razmišljali, se pogovarja"^ tudi z mladinskim servisom' Kranju, iz katerega dobivan1" nekaj denarja, nazadnje pa si dogovorili za ustanovitev las' nega študentskega servis* Smo tik pred zdajci."
Aleš Sladojevič pravi, da t>| o študentskem servisu poved* več, ko bo stvar dozorel morda že prihodnji torek, ^ se bo kranjski klub študenw( na tej strani prvič pojavil • samostojno rubriko. • Jelovčan, foto: T. Doki ^
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Duhovnik
Angleški film Duhovnik, pod katerega se je podpisala Antonia Bird, poznavalci ocenjujejo s plus pet. Evropski gledalci so ga sprejeli z različnimi občutki, zlasti v Cerkvenih krogih je dvignil veliko prahu. Božje poslance namreč prikazuje kot ljudi s čisto človeškemi slabostmi, dvomi, skušnjavami...
V liverpoolsko škofijo pride nov, mlad duhovnik Greg Pilkington. Hitro se izkaže, da se njegovi nazori razhajajo z nazori očeta Metthewa Thomasa. Do prvega spora pride, ko Greg opazuje Matthevva med njegovim prepevanjem karaok v bližnji gostilni' Ugotovi tudi, da ima Matthevv v svoji sobi zakonsko posteljo, v kateri prenočuje tudi gospodinja Maria. Greg zahteva, naj se Matthevv obnaša pristojno duhovniškemu poklicu. Kmalu po spon1 Greg odide v gostilno, kjer se zbirajo homoseksualci. Z Grahamom preživi noč. Naslednji dan med spovedovanjem šolarjev od Lise izve, da jo njen oče spolno zlorablja. Njegov namen, da bi na to opozoril, propade, še več, poslušati mora gnusno izpoved Lisinega očeta. Ko pa Graham od njega želi še sveto obhajilo, se Greg zlomi' Ne ostane mu drugega kot da se obrne po nasvet na svojega predhodnika, očeta EUertona. Ta je pred Gregovim prihodom * skofjijo zašel v globoko versko krizo. S cerkvenega zidu je snel križ in z njim razbil okna v škofovski rezidenci.
Film je torej vse prej kot lahek in za široke množice. V Kranja ga bodo vrteli v dvorani Storžič. Nagradno vprašanje: morda veste, kateri film je lani v dvorane Kino podjetja Kranj privabil največ gledalcev? Odgovore pošljite do konca tedna Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
Na prejšnjo uganko smo pričakovali in dobili odgovor Sti*1 poroke in pogreo. Brezplačne kino vstopnice prejmejo: Bojana Torkar, 64000 Kranj, Zoisova 4 b, Anica Selak, 64224 Gorenja vas, Dobravšce 6, Spela Vavpot, 64000 Kranj, Britof 131, & Helena Juvan, 64220 škofja Loka, Hafnerjevo naselje 99.
hrek, 16. januarja 1996_
Sborzni grafikoni
i ^ Pr?teklem tednu smo pregledali donosnost decembrskih § |nVpSt,cij v vrednostne papirje, ki so uvrščeni v borzni kotaciji A i«n ° na Ljubljanski borzi. Tudi v letnem pregledu naložb v rednostne papirje smo upoštevali tečaj na začetku in na koncu j ^or9[ smo primerjali le tržne vrednosti posameznih u0stn. .papirjev in tako ugotovili kapitalske dobičke ali jln^gube. Pri izračunih smo zanemarili porast drobnoprodajnih etfn v letu 1995, ki so se povečale za 8,4 odstotka, spremembo il rradnega tečaja Banke Slovenije za nemško marko, povečal se ko^ Za /,6 odstotka,... Podatke o ceni posameznega vrednostnega lle^'P'rja smo tudi tokrat črpali iz uradne tečajnice Ljubljanske jb» 0rz? vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana, objavljene v £ a   slovenskih dnevnikih. lTfre . Zmagovalce na delniškem trgu v letu 1995 sta z zlatimi /Kami vpisani delnici Mladinske knjige Založbe ter Gradbe-o/f Poc*JetJa Grosuplje. Cena njunih delnic je narasla za 56,9 ^stotka. Sledijo jima delnice Term Čatež, porast za 41,6 od tu3 ter delnice Leka, katerih cena je narasla za 26,1 mo*0t     ^a PnmerJavo naj omenimo podatek, da je bilo
°2no z vezavo tolarjev v banki doseči 19-odstotni donos, od t   Poraženci Je prepričljivo na vrhu delnica Salusa s 15-stotnim padcem tečaja, sledijo ji delnice Nike, s 4,9-"s otnim padcem, prednostne delnice UBK banke, s 3,9 nnl nim Padcem ter redne dellenice SKB banke uustotnim padcem tečaja. • R.S.
ZMAGOVALCI NA DELNIŠKEM TRGU V LETU 1995
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
ZAŠČITA POTROŠNIKOV
POVRAČILO ŠKODE
z 2,9-
Na našo pravno pisarno se je obrnil g. M. M. in nas obvestil o problemih, ki jih je imel ob popravilu svojega avtodoma. Vozilo je pripeljal na servis zaradi generalnega popravila zavor. Te so bile popravljene po slabem mesecu in takrat je bila tudi opravljena preizkusna vožnja. Na njej je g. M. M. ugotovil, da napake na zavorah niso odpravljene tako, kot bi bilo potrebno. Zavore so se namreč ob zaviranju močno tresle in škripale, zavorne luči pa niso hotele ugasniti niti, ko je bilo vozilo že parkirano z ugasnjenim motorjem. Poleg tega pa je med popravilom nastala še dodatna škoda. Lastnik avtodoma je namreč našel na tleh TV aparat (ki se je ob padcu tako poškodoval, da popravilo ni bilo več možno), talne obloge so bile zamaščene, izgubljena je bila kljukica od notranjega pokrova motorja.
V tem primeru imamo dve težavi. Potrošniku namreč niso
bile odpravljene napake na vozilu, poleg tega pa mu je nastala še dodatna škoda. Glede popravila smo mu svetovali, da se ponovno obrne na izvajalca del in zahteva, da se napake dokončno odpravijo. Če popravilo kljub vsemu ne bo opravljeno, bo lahko vozilo odpeljal na drug servis, kjer bodo napake odpravili, povračilo tako nastalih stroškov pa bo zahteval od prvotnega serviserja. Od njega bo lahko zahteval tudi povračilo vse škode, ki mu je med samim popravilom nastala. Serviser mora med popravilom namreč z vozilom in vsem, kar je v njem, ravnati s potrebno skrbnostjo in tako preprečiti nastanek škode.
Pri tem naj opozorimo, da je avtomobil potrebno pri prevzemu vozila v servisu temeljito pregledati in tudi preiskusiti. Šele, ko boste ugotovili, da so napake odpravljene.in da tudi ni drugih nepravilnosti, vozilo prevzemite in poravnajte račun
• Pravna pisarna ZPS
56,90%			56,90%
			
			
MKl			GPilR
41,60%
26,10%
TCTR
I.EKC
PORAŽENCI NA DELNIŠKEM TRGU V LETU 1995
MIKR
SKBR
-2,90%
Merkur prenovil Gradbinko
Kranj, 15. jan. - Kranjski Merkur bo v soboto, 20. januarja, ob 9.30 odprl prenovljeno prodajalno Gradbinka v Kranju, v prenovo ene najbolj znanih Merkurjevih prodajaln so vložili 1.509.000 mark.
Merkur je prodajalno gradbenega materiala Gradbinka na Primskovem v Kranju odprl avgusta 1982, v desetletju in pol je poznana med graditelji zelo znana. Poslej bo ponudba še boljša, saj so prostore temeljito prenovili, z obnovo so začeli avgusta lani in jo zaključili celo dva dni pred rokom. Prenovili so notranjost prodajnih in skladiščnih prostorov, prodajalna pa je prirejena za samopostrežni način prodaje, kije računalniško podprt. Skladiščno lopo so podaljšali za 18 metrov, tako so pridobili prostor za keramiko. Postavili so še eno skladišče velikosti 51-krat 15 metrov, ki je namenjeno izdelkom črne metalurgije, izolacijskemu materialu, cementu in apnu. Dvorišče je urejeno tudi za skladiščenje občutljivega gradbenega materiala. Ob izgradnji novega mostu čez Kokro je bilo preurejeno tudi zunanje parkirišče ob Gradbinki, poslej bo namenjeno predvsem kupcem v Gradbinki in bo opremljeno z avtomatičnimi zapornicami.
Nova Gradbinka ima 620 površinskih metrov prodajnih prostorov in 1.461 pokritih skladišč ter 3.218 zunanjih skladiščnih površin. V Gradbinki bo tako kot doslej zaposlenih 20 prodajalcev. Merkur pa bo pripravil prijetno odprtje prenovljene prodajalne, obdarili bodo prvih sto kupčev, v prvem tednu pa bodo vsi kupci deležni posebej ugodnih pogojev nakupa.
Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj, Mladinska ulica 2, in Občina Tržič, Trg Svobode 18, Tržič, na podlagi 91. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91), 8. člena Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih organizacij (Ur. list RS; št. 64/93) in 4. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 26/95) objavlja
RAZPIS
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem
' A^met razP'sa Je oddaja 10 neprofitnih stanovanj v objektu A (A1 in p2) v soseski Mlaka pri Tržiču, ki bodo predvideno vseljiva v I. kvartalu ,ete 1996. Vsa stanovanja bodo upravičencem dodeljena na podlagi Prednostnega reda, ki bo izdelan na podlagi tega razpisa. Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike, ki imajo stalno prebivališče na območju občine T|žič, katerih netto mesečni dohodek na družinskega člana v času od oktobra 1994 do septembra 1995 presega višino, ki jih uvršča v krog upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91 in 21/94) ter 26. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92) in znaša: % za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % vsakokratne Povprečne plače v državi ali 20.074,00 SIT.
2- za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 23.535,00 SIT.
3- za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 29.073,00 SIT.
4' za odrasle 52 % vsakokratne plače v državi ali 35.995,00 SIT _jnjie presega višine, ki znaša na družinskega člana:_
~~ 80 %           ali 124.597,00 SIT
50%           ali 103.831,00 SIT
20 %           ali 83.064,60 SIT
5 %           ali 72.682,00 SIT
za pet in veččlansko družino 69.220,50 SIT «■ razpisu ne morejo sodelovati:
jastniki stanovanj, ki so stanovanja odkupili skladno z določbami
Xta„-----------,----------;;; ;„ Ar*au\\an\  ki en lastniki
2 3
4 5
"I. Na
stanovanj, ki so sianuvaiijd uui\uM.„ D^°vanjskega zakona o privatizaciji in državljani, ki so lastniki . tjif t'"693 stanovanJa ali stanovanjske hiše, dori r J'm 'e     v casu d° uveljavitve stanovanjskega zakona že oaeijeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko Pravico izgubili.
Prwiri'' 23 8estavo prednostnega reda:
o nTr!ostni red bo sestavljen na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik J Rajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 26/95),
postevajoč, da se šteje brez stanovanja tudi udeleženec razpisa, ki uvrr!6 V orj)elrtu predvidenem za rušenje, in da imajo prednost pri sta na Predn°stni 'isti tisti udeleženci razpisa, ki ob dodelitvi oh£OVan'a P°tem razP'su> izpraznijo in vrnejo neprimerno (dosedanje)
ocmsko najemno stanovanje.
n5 ra2Pisu lahko sodelujejo najmanj 3-članske družine oz. prosilec z 'ajmanj dvema ožjima družinskima članoma.
' jNe in dokazila:
D°9° za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem je treba vložiti na zaH anem obrazcu, ki ga udeleženci dobijo v prostorih Stanovanjske p^uge^Gorenjske, z.o.o., Kranj, Mladinska ulica 2 in enoti Tržič,
Na vlogi je potrebno potrditi naslednje podatke: Podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi, potrdi izplačevalec Prejemkov,
- podatke o stalnem prebivališču in število družinskih članov, potrdi Upravna enota Tržič, Trg Svobode 18,
- podatke o premoženjskem stanju in podatke o dohodku iz upravljanja dejavnosti, potrdi Republiška uprava za javne prihodke, izpostava Tržič.
- podatke o bilanci uspeha (dobiček podjetnika), potrdi Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in-informiranje, podružnica Tržič.
- potrdilo o zaposlitvi prosilca.
Vlogi je potrebno priložiti naslednje listine:
1. Potrdilo o državljanstvu vlagatelja,
2. Najemno oz. podnajemno pogodb ali odločbo o dodelitvi stanovanja oz. kupoprodajno ali dariln pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva vlagatelj,
3. Spričevalo, diplomo ali drug dokument, s katerim se dokazuje najvišja stopnja dosežene šolske izobrazbe vlagatelja in njegovega zakonca.
4. Potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Območna enota Tržič, o morebitni trajni vezanosti vlagatelja ali njegovega družinskega člana na invalidski voziček.
5. Izvid in mnenje pristojne Komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oz. Komisije za razreševanje, če gre za:
- invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposobne za samostojno življenje in delo ali
- gre za družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo.
VI. Višina najemnine:
Najemnina za razpisana stanovanja se oblikuje skladno z Metodologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih v višini 3,8 % od vrednosti stanovanja.
VII. Kavcija:
Najemnik je dolžan pred izročitvijo ključev položiti kavcijo v višini 3 % od vrednosti stanovanja na žiro račun Stanovanjske zadruge Gorenjske, z.o.o., Kranj, Mladinska ulica 2, št. ž. r. 51500-601-53690. Vrednost kavcije se deloma koristi za odkup oz. plačilo stanovanjske opreme, ki se ne točkuje ob prevzemu stanovanja. Prosta sredstva iz naslova plačane kavcije se valorizirajo na način, ki ga določi UO zadruge in se koristi za financiranje morebitnih popravil, ki bi jih bil dolžan opraviti najemnik ob izpraznitvi, pa jih ne opravi, oz. za poravnavo drugih neporavnanih obveznosti najemnika.
VIII. Rok za vročitev vlog:
Vlogo s prilogami je treba vročiti osebno ali poslati po pošti v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Občina Tržič, Urad za prostor in okolje, Trg svobode 18, Tržič.
Vse izven razpisnega roka vložene vloge za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, niso veljavne in ne bodo upoštevane. Seznam upravičencev bo objavljen na oglasni deski Občine Tržič v 15 dneh po komisijski ocenitvi stanovanjskih razmer udeležencev razpisa. Dodatne informacije kandidati lahko dobijo pri Stanovanjski zadrugi Gorenjske, z.o.o., enoti Tržič, po tel. št. 51-193 - ga. Metka Kolevski.
OBČINA TRŽIČ        STANOVANJSKA ZADRUGA GORENJSKE, z.o.o. Župan Predsednik Pavel RUPAR l.r.      Franci TERAN l.r.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR	
NAKUJNI/HMMAJNl	NAKUFTil/fKOn/UNl i NAKUFNIAKODAJNI
Ml NJALNICA           1 DEM	1ATS    |  100 m.
A BANKA (Kranjjržić) 92,10
AVAL Bled 92,70
A V AL Kranjska gora 92,00
BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 91,50
EROS (Stari Mayr), Kranj 92,50
GEOSS Medvode 92,50
GORENJSKA BANKA (vse enote) 90,50
HRANILNICA LON, d.d Kranj 93,00
HKS Vtgred Medvode 92,00
HIDA-tržnlca gubljena 92,70
HRAM ROŽICE Mengeš 92,50
ILIRIKA Jesenice 92,20
INVEST škofja Loka 92,60
LEMA Kranj 92,60
MIKEL Straži šče 92,60
NEPOS (Škofja Loka, Trata) 92,50
NOVA LB Kamnfc, Medvode, Sfc. Loka 91,45
PBS d.d. (na vseh poštah) 81,80
ROBSON Mengeš 92,50
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 92,50
SKB (Kranj, Radovijica, Šk. Loka) 90,00
SLOVENU ATURIST Boh. Bistrica 90,50
SLOVENIJATURIST Jesenice 92,20
SZKB Blagajniško m. Žiri 91,00
ŠUM Kranj 92,50 TALONŽeLpostajaTrata,šklo*a,Zg.Brtnje 92,20
TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovnik UBK d.d. Šk. Loka VVILFAN Kranj
MLFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič
POVPREČNI TEČAJ
92,50 92,60 91,50 92,70 92,50 92,50 91,81
95,00 94,00 94,00 95.00 93,00 93,00 94,00 93,70 94,00 93,80 93,80 93,80 94,00 93,40 93,35 94,00 95,00 93,30 93,50 93,40 94,00
93,80 94,50 93,00 93,80 95,00 93,80 94,90 93,30 93.50 92,80 93.89
12,98 13.10 13,00 12,80 13,00 13,10 12,62 13,00 13,00 13,10 13,13 12,95 13,08 13,10 13.19 13,15 12,87 11,60 13,10 12,90 12,60 12,62 12,95 12,60 13.10 13.10 13,10 13.05 12,90 13,13 13,10 13,05 12,95
13.50 13.35 13,35 13,30 13,20 13,20 13.37 13,29 13,30 13,20 13,28 13,25 13,30 13,20 13,30 13.25 13,64 13,20 13.30 13.30 13.36
13,30 13,00 13,20 13,30 13,50 13,22 13,45 13,21 13,24 13,13 13,30
8,15 8,40 8,20 8.10 8,25 8,40 7,97 8.10 8,30 8,55 8,40 8,20 8,15 8,35 8,30 8.30 8,31 6,90 8,40 8,20 8.09 7,97 8,20 7,85 8,40 8,30 8,30 8,35 8,20 8,45 8,35 8,50 8,22
8,85 8,70 8,70 8.80 8,55 8,60 8.97 8,45 8,80 8,65 8.65 8.70 8,55 8,60 8,70 8,70 9,11 8.60 8,70 8.40 8,63
8,80 8,70 8.60 8.70 8,80 8,69 8,80 8,65 8,60 8,70 8,70
Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah
Projekt Mednarodna kakovost za kvalitetnejšo ponudbo
Ljubljana, 15. januarja - Podjetje Senate CD predstavilo projekt Mednarodna kakovost • IQ. Vanj se vključujejo podjetja, ki bodo zagotavljala visoko kakovost blaga in storitev z različnimi popusti, do katerih bodo upravičeni vsi člani sistema IQ.
Identifikacija podjetij, ki bodo sodelovala v projetku, bo potekala s posebnimi nalepkami, potrošniki pa se bodo identificirali s kartico IQ in ob vsakem nakupu z ocenami ena do pet ocenjevali opravljeno storitev podjetja, ki bo tako dobilo takojšnjo povratno informacijo o zahtevah kupcev. S tem si bodo podjetniki zagotovili preverjanje svojih poslovnih odločitev in si pridobili več pravih kupcev. Posebnost kartice IQ je, da kartica ni plačilno sredstvo, temveč predstavlja samo način uveljavljanja bonitete. Na začetku bo projekt Mednarodna kakovost povezoval vsa podjetja, ki jim kakovost predstavlja način življenja in ne obliko prisile. "Čez čas pa bodo vključena samo še podjetja, ki bodo nudila največjo možno kakovost v svoji dejavnosti, seveda po izboru članov - kupcev," je povedal Aleksander Schinidt, svetnik podjetja Senate CD za Slovenijo, ki povezuje najboljše slovenske ponudnike za oskrbo najbolj zahtevnih potrošnikov, diplomatov in članov konzularnega zbora. Projekt IQ sestavljajo štirje sklopi: - izbrana podjetja glede na kakovost, - posebni priročnik s seznamom članov, ugodnosti in posebnosti, ki oo izšel dvakrat na leto, - kartica IQ za člane in elitna podjetja in - člani, ki bodo to kartico uporabljali. • P.O.
PRODAJNI CENTER STARI DVOR
Škofja Loka, Kldrlčova 26, tel.: 634-800
o;
AKCIJA^^ŽP
64.983,60 PHILCO
i a a^FaV POMIVALNI STROJ
10% POPUST BELA TEHNIKA GORENJE
OSTAJA Z VAMI
10% POPUST ELEKTRIČNO ORODJE
SUŠILNI STROJ  /£ £?
VVT900     /£> Jf V GORENJE /S • &
POPUStl VELJAJO 2AOOTOVINSKA PlAČILA
kovinOtchna
NEMOGOČE JE MOGOČE!!!
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Društvo kmečkih žena in deklet iz Bohinja
Bohinjke ustanovile svoje društvo
Prva predsednica društva je Rozka Šiljar iz Bohinjske Bistrice.
Bohinjska Bistica - Ko so se aktivi kmečkih žena po reorganizaciji kmetijskega zadružništva in gozdarstva znašli v "praznem prostoru", so se v Sloveniji odločili, da Jih organizirajo v društva. Ob koncu minulega leta so taksno društvo ustanovili tudi v Bohinju.
Kot je povedala Majda Loncnar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na območju blejske, bohinjske, radovljiške, jeseniške in kranjskogorske občine, se je ustanovnega zbora v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici udeležilo sedemdeset kmečkih žena in deklet z vseh koncev Bohinja. Na zboru, ki so ga s kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole, so sprejele pravila in vse, kar je potrebno za registracijo društva. Za predsednico so izvolile kmetico, dipl. inž. agr. Rozko Šiljar iz Bohinjske Bistrice, za njeno namestnico pa dipl. inž. agr. Moniko Ravnik z Broda, sicer zaposleno v mlekarni v Srednji vasi. V dvanajstčlanskem upravnem odboru so še Helena Soklič (Polje), Marica Sodja (Koprivnik), Olga Rozman (Nemški Rovt), Francka Tancar (Studor), Zorka Arh (Bohinjska Češnjica), Berta Arh (Stara Fužina), Silva Langus (Podjelje), Ivanka Arh (Savica), Francka Pretnar (Kamnje) in Olga Korošec (Gorjuše). Za blagajničarko so izvolile Urško Odar z Lepenc.
Kmečka dekleta in žene so si za simbol društva izbrale cerkvico sv. Janeza in majerico. Društvo, ki za zdaj šteje sedemdeset članic, se bo ukvarjalo predvsem z izobraŽevanjem, še zlasti s prirejanjem predavanj, tečajev in poučnih izletov. Članarina za letos je petsto tolarjev, tako kot lani, ko so bile organizirane še v aktiv, pa računajo na finančno podporo bohinjske občine.
Podeželske ženske od Rateč do Rodin so podobno društvo ustanovile že septembra in za predsednico izvolile Tanjo Lipovec iz Zgornje Radovne, kmečka dekleta in žene iz blejske in radovljiške občine pa ta naloga še čaka. Ustanovni zbor za območje radovljiške občine bo na svečnico (2. februarja) ob treh popoldne v kulturnem domu na Brezjah. • CZ.
Zimsko izobraževanje kmetic, kmetov in mladine
Predavanja, tečaji, izleti...
Bled - Majda Loncnar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na območju nekdanje radovljiške in jeseniške občine, ponuja kmeticam in kmetom precej zanimivih in koristnih aktivnosti. Najprej jih vabi na tečaj nemškega jezika, ki bo v tistem kraju, kjer bo največ prijav. Cena 60-urnega tečaja bo okoli petsto mark, polovico pa bodo morali plačati tečajniki. Drugo povabilo velja za krajši dopust v zdravilišču Dobrna, in sicer od 16. do 18. februarja ter od 1. do 3. marca. Cena verjetno ne bo bistveno drugačna, kot je bila jeseni - okoli 15 tisoč tolarjev za prevoz in dva polna penziona. In komu velja tretje povabilo? Vsem, ki bi se 29. januarja radi z avtobusom odpeljali na izlet v Muenchen, kjer bodo v tistih dneh razprodaje. Cena izleta bo 50 do 60 mark, odvisno od zasedenosti avtobusa.
Četrto povabilo je namenjeno kmečkim ženam in dekletom, ki bi se kuharskih spretnosti rade učile pri sestri Vendelini na Brezjah. Ker je prijav že zdaj veliko, bodo novopriiavljene prišle na vrsto šele ob koncu februarja. Cena tečaja bo 1.200 tolarjev na dan. Prve dni v maju bo štiridnevni izlet v Švico, cena bo okoli 500 mark. Pripravljajo tudi izlet po Bavarski (in ogled gradov Ludvika Bavarskega) pa več enodnevnih izletov po Sloveniji, ogled Berchtesgadna s Konigseejem, obisk gorske doline Maltatal, Grossglocknerja in še česa. Za konec pa še tole: kmetijska svetovalna služba priporoča vsem kmetijam, ki so od kmetijstva tudi ekonomsko odvisne, da se odločijo za anonimno vodenje knjigovodstva. Obrazce dobijo pri svetovalcih.
Sorica - V tamkajšnjem zadružnem domu bo v četrtek ob devetih dopoldne predavanje o vzreji plemenskih telic. Predaval bo dipl. inž. Franci Pavlin iz gorenjske kmetijske svetovalne službe.
Blejska Dobrava - V petek ob devetih dopoldne bo v kulturno gasilskem domu na Blejski Dobravi predavanje o razmerah v kmetijstvu v Nemčiji in v Evropski zvezi. Predaval bo dipl. inž. živinoreje Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ.
Razprava ob delnih rezultatih raziskovalne naloge
Slovensko kmetijstvo in evropske povezave
Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prenrano ter ministrstvo za znanost in tehnologijo pripravljata v petek v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj v Ljubljani razpravo ob predstavitvi delnih rezultatov raziskovalne naloge z naslovom Slovensko kmetijsko in evropske integracije. V razpravi bodo predstavili primerjavo kmetijske in regionalne politike Slovenije in Evropske unije, analize posameznih kmetijskih trgov in prve ocene posledic vstopa Slovenije v Evropsko unijo, scenarije včlanitve Slovenije v unijo, dileme prilagajanja slovenskega kmetijstva in kmetijske politike in oceno o tem, kako bo morebitni vstop Slovenije v Evropo vplival na dohodek kmetijstva. • CZ.
GOZDAR, d.o.o., Kranj Mlaka, Zagrajškova 11, Kranj
OBVESTILO
Lastnikom in upravljalcem okrasnih vrtov, drevoredov in parkov, da smo strokovno in tehnološko usposobljeni za sanacijo in odstranitev poškodovanega drevja.
Informacije po tel.: 064/218-798, 0609/625-874, 0609/625-597
Nemške izkušnje zanimive tudi za gorenjske kmete
Za vsak hektar prahe 753 mark premijes
Ker se Nemčija ubada z velikimi presežki kmetijskih pridelkov, je država sprejela k različne ukrepe za zmanjšanje pridelave. Kmetije morajo vsako leto del zemljišč
Kranj - V gorenjski kmetijski svetovalni službi so tudi v letošnji zimi pripravili več predavanj za kmete, kmetice in podeželsko mladino, med drugim tudi predavanje svetovalca za živinorejo dipl. inž. Francija Pavlina o kmetijstvu v Nemčiji in v Evropski zvezi. Predavanja (tri so bila, še šest se jih obeta) so za gorenjske kmete zanimiva predvsem zato, ker je Nemčija članica Evropske zveze in ker je iz izkušenj in razvoja nemškega kmetijstva mogoče sklepati, kaj v prihodnosti čaka slovensko oz. gorenjsko kmetijstvo.
Nemško kmetijstvo se po naravnih možnostih za pridelovanje hrane, velikosti kmetij in državni podpori precej razlikuje od slovenskega. Naravni pogoji so precej boljši kot pri nas, saj je plast rodovitne zemlje globlja (predvsem v severnem delu), več zemljišč je na ravnem in manj je hribovskega kmetijstva. Povprečna nemška kmetija ima kar 16,8 hektarja kmetijskih zemljišč in je petkrat večja od povprečne slovenske kmetije, ki razpolaga le s 3,2 hektarja zemljišč. Večje so tudi parcele oz. obdelovalni kosi. V severni Nemčiji, kjer je najboljša kmetijska zemlja, so velike od pet do petnajst hektarjev. Podobna razlika je tudi pri velikosti črede: v Nemčiji ima povprečna kmetija 17,7 krav, v Sloveniji le 3,3 krave.
sončnice 1.139 mark, za sojo 84*6 mark.-*' na hektar, za govejega pitanca 21",
Strah pred sosedo Poljsko
Nemške kmete te zdaj ob velikih presežkih hrane še bolj kot slovenske oz. gorenjske stanovske kolege skrbi, kako bi pridelano tudi prodali. Še posebej jih je strah vzhodne Evrope, zlasti sosede Poljske, ki s svojimi velikimi obdelovalnimi površinami in poceni delovno silo lahko oteži prodajo doma pridelane hrane ali ji zniža že tako nizke cene.
Kmetije imajo manj lastnih strojev Ker ekonomika pridelovanje ne omogoča, da bi se kmetije opremljale z vsemi stroji, ki jih potrebujejo pri delu, so v Nemčiji zelo dobro razvili strojne krožke in druge oblike sosedske pomoči Kot pravi Franci Pavlin, imajo nemške kmetije zaradi ekonomike in tudi večje specializacije manj lastnih strojev kot naše.
S cenami blizu, s plačami daleč
Odkupne cene mleka, govejih pitancev, krav in ostalih kmetijskih pridelkov so v Nemčiji le malo višje kot v Sloveniji Po cenah je torej Slovenija že blizu Nemčiji, medtem ko za njo, denimo, precej zaostaja pri plačah, ki so v Nemčiji kar nekajkrat višje kot pri nas.
"Majhnost slovenskih kmetij, obdelovalnih kosov in čred bo glavni problem pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo," pravi Franci Pavlin in poudarja, da iz te majhnosti izhajajo tudi večji pridelovalni stroški.
V desetih letih
bo 90 tisoč kmetij manj
Čeprav so nemške kmetije že zdaj povprečno petkrat večje od slovenskih, se v Nemčiji proces koncentracije še nadaljuje. Na Bavarskem, na primer, je zdaj dvesto tisoč kmetij, od tega 110 tisoč čistih, strokovnjaki pa napovedujejo, da bo čez deset let vseh kmetij samo še 110 tisoč oz. kar 90 tisoč manj, kot jih je zdaj. Kmetije propadajo iz različnih razlogov, med drugim tudi zaradi zadolženosti in problemov pri nasledstvu. "Tudi Slovenija bo morala začeti povečevati kmetije. V ravninskem svetu bo ta proces lažji kot v hribovskem svetu, kjer je zaradi oddaljenosti kmetij in tudi iz drugih razlogov manj možnosti, da bi ena kmetija prevzela zemljišča druge; bolj je verjetno, da bodo take kmetije propadale," ugotavlja Franci Pavlin in poudarja, da Slovenija v zadnjih letih ni nič naredila za to, da bi se kmetije povečale. Tudi denacionalizacija ni k temu ničesar prispevala.
Praha zajame
od 12 do 33 odstotkov njiv
Kmete na predavanjih o nemškem kmetijstvu najbolj zanima, koliko za kmetijstvo prispeva država, kakšne so premije in cene kmetijskih pridelkov. Svetovalec Franci Pavlin pravi, da v Nemčiji država k skupnim prihodkom kmetij prispeva kar 45 do 50 odstotkov, v Sloveniji po nekaterih ocenah le 23
odstotkov, vendar pa je med državama ta razlika, da ima Nemčija v kmetijski [j^j pridelavi velike presežke (preveč mleka, * mesa, žita...), Slovenija le pri nekaterih'" pridellkih. V Nemčiji želijo z državnimi tV spodbudami predvsem zmanjšati pridelavo in izboljšati ekološke razmere, zato mi tudi njihove premije in regresi niso ve*'-°j odvisni od količine pridelkov, ampak jih Jj "vežejo" na površino. Eden od ukrepov ™! za zmanjšanje pridelave je tudi obvezna vsakoletna praha, ki zajame od 12 do 33 tjJ odstotkov njivskih površin. To pomeni. Ve da kmetije na določenem delu njiv nej^ smejo ničesar pridelovati, kot nadomes-1^ tilo za izpadli dohodek pa za vsak hektaf ^ prahe prejmejo 753 mark premije. I" ne kolikšen so ostale državne premije? Za re< žito je 586 mark na hektar, za koruzo za 4\\ zrnje 797 mark, za oljno repico i"
"i je
mark... Za vsaj enkratno košnjo hribovi- * j tih travnikov je državna premija, odvisno ^ od lege in nadmorske višine, od 80 do en 350 mark, k tej pa je treba prišteti ty a deželno, tako da skupni znesek podpore as| znese do 700 mark na hektar. bk
Cene kmetijskih pridelkov padajo r
Nemške kmete "boli" tudi zniževanje ijai odkupnih cen kmetijskih pridelkov«t Pred dvanajstimi leti so za liter mleka v e dobili 0,69 marke, po izrazitem cenov- k nem padcu v zadnjih treh letih pa lanskem prvem polletju samo še 0,5*6 r marke. Podobno je bilo pri mladem °k pitanem govedu: 1984, leta so za ki'0'J,1 gram mesa prejeli 7,74 marke, )' j j lanskem prvem polletju samo še 5,35 mark, realni "padec" pa je nekoliko]^ manjši, saj zadnji dve leti dobivajo z* a vsakega pitanca 210 mark premije. Prj 0t kravah za zakol se je cena v zadnji^j enajstih letih zmanjšala s 5,98 na 4,4yt>m marke za kilogram mesa. Za mleko nj "; državnih podpor, nasprotno: že oflplj konca sedemdesetih let je pridelovanje eCt mleka omejeno s kontingenti. KoliČine'°ii ki se gibljejo v okviru kontingentov, jin^di plačajo normalno, po dogovorjeni cenitf1« medtem ko morebitne presežke le p0!?' 0,15 marke za liter. Kmetje si pomagajo.°: tako, da kontingente kupujejo ali ji" L1, najemajo, pri tem pa se cene oblikujejo rs< na prostem trgu. Za en liter kontingent ta je treba odšteti približno eno marko-ta kar vrednostno ustreza skoraj dverrtfl litroma mleka; najemnine pa se gibljejofj okoli 0,15 marke za liter. Kmetje, k'i zmanjšujejo pridelavo mleka ali J°m opuščajo, kontingente raje dajejo H najem kot jih prodajajo, saj jim najenvjgjjj nina pomeni lep vir dohodka. Ker se poraba mleka v Nemčiji zmanjšuje.''v oblastni organi že razmišljajo, da K vsem kontingente zmanjšali za pe'l odstotkov. • C. Zaplotnik
Kranjski župan Vitomir Gros zatrjuje
Bornovi so že dobili odškodnino
Če bi pristojne državne službe upoštevale to opozorilo, moratorij na vračanje več kot dvestohektarske posesti ali kakršnekoli spremembe zakona o denacionalizaciji ne bi bile potrebne.
Kranj - Župan mestne občine Vitomir Gros je državnemu zboru, vladi, združenju lastnikov razlaščenega premoženja, nadškofijskemu ordinariatu in medijem naslovil pismo, v katerem navaja, da je že domala pred dvema letoma opozarjal pristojne službe na to, da so lastniki Bornovega
{losestva na Gorenjskem dobi-i vojno odškodnino, in da po desetem členu zakona o denacionalizaciji njihovi dediči niso upravičeni do vrnitve posestva. Če bi pristojne službe tedaj upoštevale to opozorilo in ukrepale, piše župan, moratorij ah kakršnekoli spremembe zakona o denacionalizaciji ne bi bile potrebne.
Župan zatrjuje, da je po zanesljivih nemških informaci-
jah Zvezna republika Nemčija (ZRN) dala vojno odškodnino (po grobih ocenah okoli dva tisoč milijard mark) zahodnim državam in Izraelu, Nemška demokratična republika (NDR) pa naj bi jo vzhodnim državam in torej tudi tedanji Jugoslaviji. Oškodovanci izraelske narodnosti so najprej dobili odškodnino neposredno, danes pa v njihovem imenu zahtevke izstavlja Clains Com-mittee pri Juedischer VVeltkon-gres v New Vorku.
Posestvo Karla Borna, ki obsega približno štiri tisoč hektarjev zemljišč, je po podatkih ministrstva za notranje zadeve prešlo po zakonu o arizaciji nemške države v nemške roke nekako 1942. oz. 1943. leta, prav tako tudi
posestvo, ki je od Bornovega posestva oddaljeno približno deset kilometrov in je zdaj last Joerga Haiderja. Nemška država je po zatrjevanju kranjskega župana Vitomirja Grosa po končani vojni nekdanjim lastnikom posestev plačala odškodnino. In med
upravičenci sta bila tudi Pj in Kari Bom.
Čeprav bi Jugoslaviji mof plačati vojno odškodnino vZ dna Nemčija, je ni plačala marke, pač pa je Jugoslav| kot odškodnino dobila m nemška posestva po stanj^E 1945. leta (torej tudi posesj» obeh Bornov) in od zahodi Nemčije še okoli tristo mi'1!; nov mark. Ob tem, ko se zahodnih držav, še zlasti W\ la, prizadevajo, da bi za P°|^ ročeno vojno škodo dobile r Nemčije odškodnino, pa 8Kg država tisto, kar je Že do^L hoče prepustiti drugim, P-j^ župan Vitomir Gros. • C^'h^ _._^bb<
hi
ve H k
Občina Naklo
Pogovor o kmetijski politiki
Naklo - Občina Naklo pripravlja jutri, v sredo, v učilni' Šolskega posestva srednje mlekarske in kmetijske šole Strahinju pogovor o kmetijski politiki v občini, na katere^|tr( vabi tudi kmete. Pogovor bo po končanem predavanji rSri
stroških na kmetiji, Id ga v okviru izobraževalnega te<jJ|o! prireja nakelska enota gorenjske kmetijske sVetovaJP
službe. Predavanje se bo začelo ob desetih dopoldne.
KOLESA DRSALKE
Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN
- v zalogi tudi kolesa za leto 96 • popravilo koles, rezervni deli in oprema
Drsalke in ostala hokejska oprema
- brušenje drsalk
VALV-ŽAGAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750
lilillliiiil:'
UREJA: Vilma Stanovnik
AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja
Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 0641634-025
0.0.
SYSTEMSa
fomaj 16-letni skakalec kranjskega Triglava Primož Peterka se je konec tedna znova izkazal
RAJE SKACEM, KOT GOVORIM
fako pravi naš najmlajši reprezentant v smučarskih skokih, ki je svoje besede potrdil na sobotni in ■tosti nedeljski tekmi svetovnega pokala v švicarskem Engelbergu, koje najprej osvojil 15., nato pa še krstno 4. mesto - To je tudi najboljši rezultat slovenskih skakalcev v zadnjih dveh sezonah
! ^ti1^^6.' Jan»»arja - "Če povem po pravici, se že kar veselim edn     co' saj Dodo tekme pravo "pomirjevalo" po napornem
](ra?" d°n»a, ko sem moral dati številne intervjuje in se 1^1 icno nisem mogel niti v miru najesti," je malce za šalo in
1 enr* Zares v *etrtek Pred odhodom v Švico dejal simpatični
' 6kta k"*8"* Primo* Peterka iz Moravč, ki je na zadnjih dveh ve» novo'etne turneje postal novi Junak našega in tudi jCe°*ne8a skakalnega športa. Svoio izjemno nadarjenost je kak , .kaz?v?l že v nižjih selel ,
^if«8.",'0' |P JU1 je do sedaj videl samo na slikah, pa je ponovno
-""r r—— -----j-----— o
ker H-e^a skakalnega športa. Svojo izjemno nadarjenost je kak j .^azoval že v nižjih selekcijah skakalcev, da se ne boji oka* i ' ^n le ^° sedaJ v*de' samo na slikah, pa je ponovno i ne„ a minuli konec tedna, ko je pomešal načrte največjim i °m skakalnega športa, saj se je na nedeljski tekmi uvrstil i a?.. skakalce, kot so Harada, Freinholz, Nikola... in zasedel j ^"cno četrto mesto.
i IrMe K*i°^n,'e novo'etne turn- Morizu peti. Tako sem šel tudi O* D" tvoj najboljši rezultat na tekmo v Innsbruck precej lip'. 0 skupno tretje mesto v samozavesten, saj sem vedel, da 'it}:^1".. Pokalu, za kar si kot dobro skačem." 1 «nsk"JSl zas,uži' mesto v slo- Če si ugotovil, kdaj navadno '' ■ b '* T Prezentanci. Si upal, prideš v formo, ali tudi veš, do ' Mod i 0 *e Prvo sezono kdaj bo to trajalo? Pkala'1,8 te'iman svetovnega "To pa je malo teže reči, i"Y * Čeprav upam, da se me bo
1 feston l  U Sem ime1, da bom  forma držala in bo šlo dobro 'tanici   na domaci tekmi v  tudi v nadaljevanju sezone. *bim>ln nato v Beljaku. Če  Vendar pa se lahko vse hitro i Veto 1 USpel dober rezultat na  obrne in zato ne morem delati '^ens/nCm  mladinskem  dolgoročnejših načrtov." flo2no^u' Pa. sem računal na     Trenutno je tvoj reprezen-| na Č \ da.D* kasneje nastopil   tančni trener Jelko Gros, sicer okala v    tekmi svetovnega   pa si najbolj vajen trenerja I nisem Plan!ci in v Beljaku   Robija Kaštruna? jko tudi n*T*{^ na tekmo in     "Ja, potem ko sem iz Moravč, i1 lahko     ern. pričakoval, da  kjer me je najprej treniral Janez irnejj" nastopil na novoletni  Prašnikar, nato pa oče, prišel v .iK**, • Kranj k Triglavu, je bil moj
: a „„c Je »«ner Gros določil trener Robi Kaštrun. Leto dni 1 omjJ, P v Inns»rucku, si sem bil tudi pri Janiju Grilcu, i a k tudi na točke svetovne- sedaj pa je bil moj trener v )ofL.,a'a> si vedel, da si v dobri reprezentanci ponovno največ i Robi Kaštrun. Sicer pa smo
lirjhg? nekaj let se mi dogaja, da  fantje v reprezentanci trenirali • ecerivK1 V ^ormo Prot' koncu  po skupinah, vsi reprezentančni -0 im       ° Pa se tega zavem,  trenerji pa so navadno potem Udi Dam,doDerobčutek,pasem  presojali o posamezniku. S ,*tos     n? .D°lJe pripravljen,  trenerjema Lukom Koprivš-jfcCem?e mi je to zgodilo 25.  kom in Jelkom Grosom pa vi takrat sem začel  sem začel trenirati šele po . |di naS,uati na trer»ingih, pa  odhodu Ludvika Zajca." ga n v i  1 interkontinental-     S čim misliš, da si si tako Pokala, ko sem bil v Sant  hitro pridobil njuno naklonje-
iN Grilc, trener skakalcev Triglava .
plMOŽ JE ŽE KOT PIONIR •gOCIL NA 120 SKAKALNICI
,0iA.,en,u da je Primož Peterka doma iz Moravč in Je na •pred tkalnici 'udi prvič skočil s smučmi, ga je želja po k J~°.v anJu že pred petimi leti "pripeljala" v kranjski Triglav. I- anJu sta bila njegova trenerja Robi Kaštrun in Jani Grilc.
"Primoža in dve leti mlajšega brata Uroša je oče Tone sam vozil na treninge m tekme in tako smo se tudi spoznali. V klubu smo videli, da sta fanta talenta, jasno pa je bilo, da jima oče ne bo mogel dati vsega potrebnega znanja za vrhunske rezultate. Tako smo se dogovorili, da prideta v naš klub. To je ugotovil tudi vodja planiških skakalnih šol Andrej Tomin, saj je Primož že kot pionir skočil na 120-metrski skakalnici," pravi Jani Grilc.
V SK Triglav pa kljub finančnim težavam, ki pestijo večino športnih kolektivov trdo delajo z mladimi in za Primožem vzgajajo že nove dobre skakalce, ki zaenkrat tekmujejo na domačih in tujih ^leto t i V mlaJšm kategorijah: "Res imamo v klubu zelo široko iMu k    tiranih tekmovalcev, težko pa je naprej napovedati, •ičalci •   UsPe,° priti med najboljše na svetu. Na vsak način E3?emo' da Dodo mladi še prihajali v A reprezentanco. Ne le •be«ev, brat Uroš Peterka, tudi Primož Delavec, Bine Norčič,
a•>'» Brankovič,-
fibn r'|\iar> Matic z,einik in st mladih je v
KdA In marsikdo med njimi bi lahko šel po Pnmoževi poti. loknv, Pa. Je P°leg treniranja treba že v klubu delati tudi s ,,a unvnjaki. Tako veliko sodelujemo z dr. Bojanom Joštom, ki
Primož Peterka je v nedeljo s četrtim mestom potrdil odlično formo in dosegel svoj najboljši rezultat in najboljši rezultat naše reprezentance v zadnjih dveh letih, nost, da sta te kot najmlajšega izbrala za dve pomembni tekmi novoletne turneje?
"Že pred tekmo interkonti-nentalnega pokala v Sant Morizu so trenerji rekli, da bo na tekme novoletne turneje šel tisti od nas mlajših, ki se bo tam uvrstil do petega mesta. Potem je bil Peter Žonta četrti, jaz pa peti in določili so, da bo on nastopil na prvih dveh tekmah, jaz pa na drugih dveh. Ker pa Jekovcu na prvih dveh tekmah ni šlo po načrtih, se je odločil in odšel domov, tako da sva na zadnjih dveh tekmah nastopila oba z Žonto."
In kdaj skakalec ve, da bo dobro skočil. Že pred tekmo, na vrhu skakalnice ali šele pri doskoku?
"Najbolj odločilen je odskok, takrat ko odskočiš se pokaže, kakšen bo skok. Če je odskok
SK Triglav bo od 23. do 25. januarja organizator tečaja nordijskega smučanja za otroke od 7. do 9. leta. Tečaj bo potekal na Krvavcu, končal pa se bo na Gorenji Savi. Vodili ga bodo klubski trenerji in vaditelji ter nekdanji repre-zentanti v smučarskih skokih: Franci Petek, Matjaž Zupan in Bogdan Noric. Zadnje prijave v klubu sprejemajo jutri, v sredo, od 19. do 20. ure v domu skakalcev na Gorenji Savi.
slab, se ne da nič več popraviti. Lahko pa se "potegne", če je odskok dober. "
Večina športnikov težko napoveduje nadaljnje uvrstitve in rezultate. Kaj si obetaš od novih tekem, od svetovnega mladinskega prvenstva?
"Svojih ciljev ne bom zmanjševal, vendar težko rečem, kaj pričakujem. Napovedi so nehvaležne in prehitro se lahko "zagovorim." Upam, da bodo moji rezultati dobro vplivali tudi na ostale repre-zentante, čeprav so nekateri sedaj še bolj "živčni". "
Kako pa se sprostiš pred tekmami?
"Za na pot, posebno če je dolga, si kupim "zalogo" križank, ki jih potem rešujemo. Če je možno, če je v kombiju dosti prostora, potem tudi malo zaspim. Pred tekmo pa najraje grem v kombi in poslušam glasbo." Na kakšnih skakalnicah najraje skačeš?
"Najbolj mi "ležijo" 120-metrske naprave in zato na njih tudi najraje in najbolje skačem. Nisem pa še poskusil skočiti na velikanki in ne vem, kdaj se bom odločil za to."
Te poleg skokov navdušuje še kakšen šport?
"Večino športov imam rad in se z njimi tudi pomalem ukvarjam, vendar pa ni nič takega, kar bi posebno izstopalo."
Imaš poleg dve leti mlajšega brata Uroša, ki je prav tako odličen skakalec v pionirskih vrstah, v družini še kakšnega "naslednika"?
"Imam še štiri leta starega brata Boštjana, vendar pa on pravi, da nikoli ne bo skakalec. Vendar pa se še nič ne ve..."
Trenutno si gotovo z mislimi na tekmovanjih. Kaj pa šola, kako da se iz Moravč voziš na srednjo ekonomsko šolo v Kranj?
"Odločilno pri izbiri šole je bilo, da treniram v Kranju. Je pa res, da mi vsaj pozimi ne uspe veliko obiskovati pouka. Tekme in treningi mi vzamejo večino časa, šola pa mora počakati do pomladi in poletja. Kar težko ie in moram priznati, da me malo skrbi, kako mi bo sploh uspelo narediti razred. Lani je kar šlo, tudi učitelji so mi šli zelo na roko, čeprav me je vse "počakalo". Kako bo letos, pa ne vem, saj je obveznosti naenkrat še več." • V. Stanovnik, foto: J. Furlan
1
>a     "jan.1.  iaK0 VeilKO SOUClUjCUiu t ui. ~~)-------w     . .
%tna ProJektu razvoja skokov, s psihologoma Sepicem in C*°m, imamo tudi fizioterapevta, srielujemo pai tudi z ,fcentančnimi trenerji, starši in šolami. Mislim, da je J uspeh R10' da J« "sklenjena" vsa ta veriga^ Edine.kar zelo fcamo, je nova večja skakalnica in nov skakalni ceneter ter S> razred, kar bi zelo razbremenilo fante, saj bi .meh s tem " 'aJeno šport in šolo," poudarja Jani Grilc. • V.S.
PRVO MESTO ŠPAROVCU
Kranj, januarja - V skakalnem centru na Gorenji Savi je bilo v organizaciji SK Triglav tekmovanje smučarjev skakalcev za Pokal Cockte. Tokrat so se na skakalnici K 12 predstavili dečki do 9 let. Skakalo je 50 mladih upov iz 13 slovenskih klubov.
Rezultati: 1. Matevž Šparovec, Triglav 233,0 (11,5 in 12 m); 2. Sašo Trpin, Stol 228,0 (11,75 in 12 m); 3. Mitja Mertelj, Triglav 210,0 (10,5 in 10 m); 4. Domen Ropret, Trifix Tržič 204,0 (10,25 in 10,5); 5. Nejc Frank, Stol 203,0 (10,25 in 10,5 m); 6. Črt Košir, Trifix Tržič 203,0 (9,75 in 10,25 m). • Janez Bešter
EKIPNO PRVENSTVO ILIRIJI
Račna, januarja • Sedemnajst štiričlanskih ekip je nastopilo na državnem prvenstvu v smučarskih skokih ekipno. Tekmovanje je bilo za dečke do 15 let. Organiziral pa ga je SK Račna Avtoservis Bizilj. Največ točk so zbrali člani Ilirije Centra iz Ljubljane in zasluženo osvojili prvo mesto. Triglavani pa so obstali na drugem mestu. Vrstni red: 1. Ilirija Center I 821 (Vrhovnik, Medved, Gostič in Dremelj), 2. Triglav I. I 811,4 (Norčič, Peterka, Kranjec in Šimic), 3. Triglav II 767,7; 4. Ilirija Center II 754,1; 5. Triglav III 699,9; 6. Ilirija Center III 690,7 točk. • Janez Bešter
Tudi letos bomo razglasili najboljše gorenjske športnike
ZAKLJUČEK IZBORA V MENGŠU
Minulo leto je bilo za gorenjske športnike eno najbolj uspešnih, saj smo ob številnih odličnih rezultatih imeli tudi zlate, srebrne in bronaste udeležence svetovnih prvenstev.
Te dni gorenjski športni novinarji in dopisniki že pripravljamo glasovanje za letošnji "Izbor športnikov Gorenjske", slavnostna razglasitev pa bo prihodnjo soboto, 27. januarja, ob 18. uri v kulturnem domu v Mengšu.
Tam bo seveda zabavno kot vedno na naših prireditvah, saj bomo na srečanje poleg športnikov in športnic povabili tudi glasbenike in znane Gorenjce. Več o Izboru in prireditvi bomo Še pisali! • V.S.
			
	SNOVVBOARD		
Polona Zupan prvič na najvišji stopnički
ZMAGA NI BILA NAKLJUČJE
19-le t na Nakelčanka Polona Zupan je minuli petek prvič stopila na zmagovalno stopničko na tekmi VVorld Pro Toura mednarodne snowboard zveze ISF.
Polona Zupan med vratci. Foto: Domen Zupan
Polona je namreč zmagala na veleslalomu mastersa v Levsinu v Švici, kjer je ugnala Američanko Betsy Shaw in Avstrijko Christine Rauter, ki imata letos že vsaka po eno zmago veleslalomu. Vse tri najboljše iz Levsina pa imajo istega pokrovitelja, Burton.
Polona je vodila že po prvi vožnji, v drugo pa je dosegla drugi čas, vse skupaj pa je zadoščalo za zmago, nad katero pa ni bila presenečena, saj je trenutno v izvrstni formi. To je potrdila tudi na sobotni tekmi v paralelnem slalomu (prav tako v Levsinu), ko je zaradi padca pred ciljem osvojila četrto mesto. Polona je nato ponoči prišla domov in takoj odhitela v Maribor, kjer je zmagala v paralelnem slalomu slovenskega pokala snovvboar-derjev alpincev Ballantine's Snovvboard Grand Prix '96. Med moškimi pa je v Mariboru v paralelnem slalomu slavil Kranjskogorčan Dejan Košir. • V. Stanovnik
BIATLON
Nov velik uspeh biatlonke Andreje Grašič
DRUGO IN ŠESTO MESTO V ANTH0LZU
24-Ietna reprezentanka iz Križev Andreja Grašič je z novima odličnima uvrstitvama napovedala, da tudi zmaga ni več daleč Antholz je zagotovo kraj v Južnem Tirolskem, ki ga Grašičeva ne bo hitro pozabila. Lani je bila tam šesta in dosegla najboljšo slovensko uvrstitev na svetovnih prvenstvih, letos pa je bila na 15-kilometrski preizkušnji minuli četrtek druga, na sobotnem 7,5-kilometrskem sprintu pa je bila šesta.
Andreja, ki letos sezone ni začela povsem po načrtih, pa je imela v četrtek tudi lepe možnosti za zmago. Ta se ji je "izmuznila" zaradi nesrečnega padca tik pred ciljem, ko sta ji tekmici iz Nemčije in Italije zaprli pot. Tako je za zmagovalko Nemko Dislovo zaostala za pičle 2,7 sekunde in z drugim mestom izenačila svojo najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala.
Svojo dobro formo je potrdila na sobotni tekmi v šprintu, ko je imela najboljši čas teka, zaradi dveh zgrešenih strelov pa je bila na koncu še vedno odlična šesta. Tako je Grašičeva skupno v svetovnem pokalu trenutno osma.
Žal je šlo na Tirolskem slabše našim ostalim reprezentantkam in reprezentantom, saj je edino Tržičan Tomaž Globočnik "iztržil" točko. Na moškem šprintu na 10 kilometrov je bil namreč šestindvajseti. Ker pa po pravilu iz ene države lahko točke osvoji le 6 tekmovalcev, je eden od sedmih Rusov moral točko prepustiti našemu državnemu šprinterskemu prvaku.
Naša moška ekipa se tudi ni posebno izkazala na nedeljskem štafetnem teku, ko so bili deseti. • V.S.
MOHORIČEVA 5. V EP
Naši mladi biatlonci in biatlonke so konec tedna nastopili v Obertliachu, kjer se je na tekmi evropskega pokala izkazala Mateja Mohorič, ki je osvojila 5. mesto.
Članica Merkurja iz Kranja Mateja Mohorič ie peto mesto dosegla v šprintu, višjo uvrstitev pa je zapravila pri drugem streljanju, ko je dvakrat zgrešila. Poleg Mohoričeve so točke osvojile še tri Merkurjevke:.Laniškova (16.), Dolinarjeva (17.) in Žibertova (20.). Med člani je bil od naših najboljši Miha Larisi na 17. mestu, med mladinci pa je bil Tomaž Jerončič 13.
V soboto je bila od naših tekmovalk najboljša Urša Žibert na 13. mestu, med mladinci pa je točke EP osvojil naš najmlajši, Boštjan Petraš. • A.G.
				_m				KJ\—-—				
	S JVIU 4» A Rt S K i TEKI			KOŠARICA					f O0BOJKA			
TEKAČI NA POKLJUKI
Pokljuka, 14. januarja - TSK Merkur je bil minulo nedeljo organizator osnovnošolskega prvenstva v smučarskih tekih, to soboto in nedeljo pa bodo pripravili tudi državno prvenstvo v smučarskih tekih za Članske, juniorske in mladinske kategorije.
Na nedeljski tekmi osnovnošolcev na Rudnem polju so nastopili nekategorizirani in kategorizirani tekmovalci v letnikih 84 - 86 in 81 - 83. Med nekategoriziranimi tekmovalci na 1 km je zmagala OŠ Gorje, pred OS Preska in OŠ Dol pri Ljubljani. Med kategoriziranimi tekmovalci je pri deklicah zmagala OŠ Dol pri Ljubljani, med dečki pa OS Preska. Ekipna zmaga je šla z ekipo OŠ Dol pri Ljubljani, ki je zmagala pred OŠ Preska in OŠ Gorje.
Medalje in pokale je mladim podelil predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport g. Peterlin. Kot je ob zaključku tekmovanja povedal vodja tekmovanja Ivan Žibert, pa so bili organizatorji razočarani zaradi nezainteresiranosti gorenjskih šol za tekmovanje, saj sta tekmovali le OŠ Gorje in Bled. • V.S.
NOGOMET
VERDENIK
MENTOR CENTRA TRIGLAV'96
Kranj, 15. januarja • Nogometaši Triglava - Creine so že začeli s pripravami za: pomladni del prvenstva. Člani vadijo pod vodstvom novega trenerja Darka Stenovča, ki je nasledil Janeza Titana, a bi v klubu radi obdržali tudi slednjega. Med igralskim kadrom ni večjih sprememb, k članom so priključili nadarjene mladince, iz kluba želita Grašič in DurakoviČ in nihče ju ne želi zadrževati, saj nogometno tržišče deluje.
Osrednji dogodek pa naj bi se zgodil ob koncu tega meseca, ko bo Kranj dobil CENTER TRIGLAV 96 - prvi nogometni center za mlade v državi. V njem bo vadilo okoli 250 otrok in mladih od 8 do 18 leta starosti. Soustanovitelj je tudi Mestna občina Kranj, a tudi osnovne in srednje Šole. Center predstavlja prvi tak projekt v gorenjskem športu, skladen je z bodočo športno zakonodajo in usmeritvami. Pohvalno oceno je prispeval dr. Branko Elsner, mentorstvo pa je na veliko zadovoljstvo vseh sprejel dr. Zdenko Verdnik, selektor naše reprezentance. Center pomeni poskus slediti "modelu Ajax" po naše in v naših razmerah. NK Triglav-Creina izpolnjuje vse pogoje za tak pristop, saj imajo EDINE GORENJSKE NOGOMETNE PRVOLIGAŠE -kadete (3. v prvi ligi) in mladince (6. v prvi ligi), tudi Člansko moštvo pa ie sestavljeno izključno iz domačih, gorenjskih mladih igralcev.
ŠAH
ČLANSKO PRVENSTVO GORENJSKE
Lesce, 10. januarja - V prostorih družbenega centra v Lescah se je pod pokroviteljstvo Večno mladih fantov in v izvedbi začelo člansko prvenstvo Gorenjske v šahu. Nastopa 36 igralcev in igralk iz Kranja, Jesenic, Radovljice, Lesc in Bleda.
V prvem krogu so bili doseženi naslednji rezultati: Kogoj -Drinovec 0:1, Roblek - Primožič 1:0, Nolimal - Rodman 0:1, Božič-Brce 1:0, Jovan - Krek 0:1, Kaše - Rabič 1:0, Ivelja -Krničar 0:1, Ravnik - B. Panič 1:0, Cvetkov - Pazlar 0:1, UrŠič -Zaletelj 0:1, V. Panič - Jazbec 0:1, Marušič - Kokalj 1:0, Radič -Žvan remi, Tavželj - Kemperle 1:0, Miko - Gašperšič 0:1, Aljančič - Grobelšek 1:0. Aleš Drinovec
PRVENSTVO KRANJA
Z OKOLICO ZA NAJMLAJŠE
Kranj, 13. januarja - Na osnovni šoli Simon Jenko v Kranju so v soboto šahisti ŠS Tomo Zupan Kranj izvedli šahovsko prvenstvo Kranja z okolico za fante in dekleta do 10,12,14 in 16 let. Nastopilo je 70 igralcev in igralk v 8 kategorijah. Do 10 igralcev se je uvrstilo naprej na regijsko prvenstvo. Zmagovalci
Eo kategorijah: fantje do 16 let (11 igralcev): 1. Uroš Kavčič (10, ucijan Sehak), 2. Branko Panič (9, Ekonomska), 3. Žiga Žvan (8, Matija Čop)
Fantje do 14 let (14 igralcev): 1. Aleš Zaletelj (9, Lucijan Seljak), 2. Marko Gašperšič (8, Lucijan Seljak), 3. Jaka Čebašek (6, Stane Žagar)
Fantje do 12 let (14): 1. Danijel Vojinov (8.5, Jakob Aljaž), 2. Makro Langerholc (7, Lucijan Seljak), 3. Domen Žlebir (6, Cerklje)
Fantje do 10 let (13): 1. Marko Beriša (7.5, Jakob Aljaž), 2.
Boštjan Pire (7.5, Jakob Aljaž), 3. Žiga Mrak (7, Predoslje) Dekleta do 16 let (3): 1. Julijana Vojinova (3.5, Jakob Aljaž) Dekleta do 14 let (5): 1. Vesna Panič (4, Lucijan Seljak) Dekleta do 12 let (7): 1. Petra Bizjak (4.5, Stane Žagar), 2.
Ivana Stojkovič (4.5, Jakob Aljaž), 3. Jelena Balažic (4,
Predoslje) Dekleta do 10 let (3): 1. Veronika Vesel (3.5,
Šenčur). • Aleš Drinovec
TURNIR VITEZOV "MAYRJEVEGA OMIZJA"
Pod pokroviteljstvom gostilne "Stari Mayr" v Kranj je končan prvi božično-novoletni šahovski turnir vitezov "Mayr-jevega omizja".
Na turnirju je sodelovalo osem mojstrov vseh profesionalnih kategorij z ratingom od 2385 do 2500.
Prvo mesto je zasedel Čeh - mojster Ivo Jehovec z 4,5 tč., 2. Kop - mojster Jože Likozar 4,5 tč., 3. Klet - mojster Miro Zavadlav 4.5 tč., 4. Casini - mojster Milan Ačimovič 4 tč., 5. Toč - mojster Sašo Štefančič 4.5 tč., 6. Dat - mojster Alojz Berčič 3 tč., 7. do 8. Kuh - mojster Marko Novak in mojster Jože Sinko 2 točke.
Zmagovalec turnirja je prejel predhodni pokal in častni naziv mednarodnega mojstra "Mavrjevega omizja", ostali mojstri umetniške diplome, ki je je bil deležen tudi župan Kranja Vitomir Gros. • Desimir Bukovac
TRIGLAV PRESENETIL V IDRIJI, DIDAKTAV PORTOROŽU
V 20. krogu slovenske moške košarkarske lige Al je ekipa Triglava za koš premagala Idrijo, Loka kava je v A2 ligi visoko ugnala moštvo Kraškega zidarja, "presenečenje" pa je pripravila tudi radovljiška Didakta, ki je nepričakovano zgubila v Portorožu.
Triglavani so z borbeno igro zasluženo premagali ekipo Idrije, ki tokrat ni vseskozi nastopala z najboljšo peterko. Rezultat tekme v Idriji je bil 88:89 (41:36). Tako je Triglav s 25 točkami na 10 mestu, v soboto pa doma gosti Intener Krško.
Ekipa Loka kave je tokrat v derbiju kola zanesljivo premagala Kraški Zidar z rezultatom 88:56 (39:28). Ločani so bili ves čas srečanja boljši nasprotniki, izkazali pa so se z boljšo obrambo in hitrimi protinapadi. Na lestvici so tako na četrtem mestu, v soboto pa gostijo ekipo Celja.
Slabše od pričakovanj pa je v soboto igrala vodilna ekipa v B ligi, Didakta iz Radovljice. V Portorožu so namreč z rezultatom 83:68 (31:35) izgubili z domačo ekipo Portoroža. Radovljičani v soboto doma gostijo ekipo Vrhnike.
V Ljubljani pa je bil konec tedna zaključni turnir slovenskega košarkarskega pokala za ženske. Na njem je zmagala ekipa Jezice, škofjeloška Odeja - Marmor pa je z Ježičankami izgubila v polfinalu. • V.S.
NAMIZNI TENIS
DOBRE UVRSTITVE KRIZANOV
V soboto, 13. januarja 1996, in nedeljo, 14. januarja 1996, se je v Zalogu odvijal 17. memorial ADOLFA JAKHLA v namiznem tenisu. Memoriala se je udeležilo 97 mlajših pionirjev, 48 mlajših pionirk, 54 starejših pionirjev in 30 starejših pionirk iz 23 slovenskih namizno-teniških klubov.
Pri mlajših pionirjih je zmagal Žiga Jazbec NTK Križe, drugi je bil Danilo Piljak NTK Petovia, tretji je bil Rok Kolarič NTK Prtizan - Gralan Zalog in četrti je bil Robi Hartman NTK ŽNTK Ljubljana.
Pri mlajših pionirkah je zmagala Nina Stroshcak NTK Rakek, druga je bila Janja Milost NTK sampionka Nova Gorica, tretja je bila Anja Grum NTK Križe in četrta Ajda Mrzel NTK Kajuh Slovan Ljubljana.
Vrstni red pri starejših pionirjih: 1. Damjan Vodušek NTK ERA Tempo Velenje, 2. Tomaž Jager NTK Ilirija, 3. Nejc Janžekovič NTK Petovia in 4. Luka Peternel NTK Križe.
Rezultati pri starejših pionirkah: 1. Špela Pečkaj NTK Logatec, 2. Anja Grum NTK Križe, 3. Milena Markovič NTK Rakek in 4. Mateja Muzik NTK Križe.
POLJANŠEK ZMAGAL
Križe, 16. januarja • V nedeljo, 14. januarja, je bil v Križah II. Odprti turnir Gorenjske za člane. Zmagal je Matej Poljanšek NTK Križe, drugi je bil Uroš Prelovšek NTK Merkur Kranj, tretji ie bil Matjaž Mali NTK Križe in četrti Boštjan Rant NTK EGP Škofja Loka. • M. Snedic
PIZZERIJA "POLANA" PRVA
Preddvor - V OŠ Preddvor je bil v odlični organizaciji OŠ Preddvor in g. Crijeviča s pomočjo sponzorjev: Vila Bela, Osnovna šola Preddvor, Občina Preddvor, Pizzerija Gorjanc, Gostilna Seljak, Živila Naklo organiziran že 15. tradicionalni novoletni turnir v namiznem tenisu.
Na samem turnirju smo videli nekaj zelo dobrih mladih in talentiranih igralcev, ki že nekaj pomenijo v mladinski konkurenci namiznega tenisa.
Že drugo leto zapored pa je naslov najboljšega osvojila ekipa Pizzerije Polane. Sledijo pa ji: Jelovica Škofja Loka, 3. Vila Bela, 4. D.O. Gorenje, 5. Ostali svet, 7. OŠ Preddvor, 8. Pizzerija Urška, 9. Obrtniki. • Jože Marinček
VATERPOLO
MICOM KOPER VODI
Kranj - S tekmami Triglav : Ljubljana in Tivoli: Micom Koper se je v soboto začel drugi del prvega dela državnega prvenstva za sezono 1995/96. Triglav in Ljubljana sta se razšla z neodločenim rezultatom, kar je uspeh za Ljubljano in velik neuspeh za Triglav.
Kaj se to dogaja z vaterpolisti Triglava, je veliko vprašanje, na katerega ta trenutek ne zna nihče odgovoriti. Le kje so tiste igre Triglava, ki jih je igral na Evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev?
Rezultati 8. kroga: TRIGLAV: LJUBLJANA 5:5 (0:1, 1:2, 3:2, 1:0); TIVOLI : MICOM KOPER 5:24 (2:5, 0:10, 2:6, 1:3). Vrstni red: 1. MICOM KOPER 12,2. TRIGLAV 10,3. LJUBLJANA 10, 4. P.L. MARIBOR 8, 5. PORTOROŽ 4, 6. TIVOLI 2, 7. POSEJDON 0. • Jože Marinček
KOKRA PRVAK OBČINSKE LIGE
Kranj • V nedeljo, 14. januarja, se je končalo tekmovanje v občinski ligi "Memorial dr. Jože Rebolj". To nedeljo so bile odigrane namreč vse tiste tekme, ki so bile zaradi objektivnih težav neodigrane po razporedu.
Prvo mesto je osvojilo moštvo Kokre, drugi so mladi vaterpolisti Triglava 1, tretji mladi vaterpolisti Triglava 2, četrti veterani Vodovodnega stolpa, peti je Kamnik, šesti Tivoli in sedmi Omnia šport. Kokra je prvo mesto osvojila po zaslugi tega, da so premagali oba Triglava, čeprav imajo vsa tri moštva enako število točk.
Med strelci je najuspešnejši igralec Tivolija Gregor Audič, ki je na tem tekmovanju dosegel 15 zadetkov, takoj za njim pa je s 14 zadetki Aleš Komelj iz Kamnika, na tretjem mestu pa je Boris Vukanac iz Vodovodnega stolpa z 12 zadetki. V nedeljo je bilo odigranih pet srečanj, rezultati pa so bili naslednji:
TRIGLAV II: VOD. STOLP 8:6, OMNIA ŠPORT: KAMNIK 8:10, TRIGLAV II : TIVOLI 5:4, TRIGLAV I : KAMNIK 4:3, OMNIA ŠPORT: VOD. STOLP 7:10.
Vrstni red: 1. Kokra 8,2. Triglav 18,3. Triglav 2 8,4. Vodovodni stolp 7, 5. Kamnik 6, 6. Tivoli 5, 7. Omnia šport 0.
Jože Marinček
BLEJCI ZA 3. MESTO
V derbiju sredine lestvice so blejski odbojkarji, predvsem dobrim blokom, dokaj gladko premagali ekipo Krka b Novega mesta (3:1 (4, 12, -9, 8)) m se po točkah izenačili "H sobotnim nasprotnikom.
Tekma je bila zelo izenačena in se je končala šele po skoraj ai dveh urah. Po 14. krogih je v vodstvu Maribor - Marles 28,*' pred Olimpijo 16 in Krko Novo mesto, Minolto Bled i**1 Kamnikom, ki imajo po 10 točk. !'J
Odbojkarice v 1A. DOL so končale prvi del prvenstva. Zal"s ekipo Bank Austria Bled, pa je bilo prvega dela očitno konec* že prejšnji teden v Celju, saj so tokratno srečanje proti vodiln'"'.' ekipi Infond Branik odigrale brez prave volje. Za gladek|U.
goraz 0:3 (-6, -4, -4) pa ne more biti opravičilo niti bolezen *c iajdakove. Kljub porazu pa so si blejske odbojkariceM zagotovile nastop v boju za naslov državnega prvaka. *,Ul štirikrožni ligi se bodo za naslov prvaka pomerile z ekipam' W Infond Branik, Cimos in TPV Novo mesto. V 1B. DOL igrajoOp odbojkarji Žirovnice vse boljše. Tokrat so sicer izgubili ^ favoriziranim Fužinarjem, vendar so se morali gostje z Ravefl v; kar močno potruditi, da so odnesli točke s seboj. Z malce vectst sreče v odločilnih trenutkih, pa bi se kaj lahko naredilo, da bi «j zmaga tokrat ostala doma. • B. M. m --->st
»g aa ,}m
Tokrat pa bo zanimivo na odbojkarskih igriščih po Gorenj^ tudi v sredo. ip
Na sporedu so namreč povratne tekme v 1/8 pokalflCt tekmovanja. Po zmagi Minolte Bled nad Termo Lubnikom w; prvi tekmi v Škofji Loki (3:0) se bosta nasprotnika pomerila*}, enkrat ob 19. uri v OŠ Bled. Tudi odbojkarji Žirovnice so dobjj s prvo tekmo s 3:0 v Prvačini. Povratna tekma pa je na sporedu «n( 20.00 v CSUI/ŽIC. Najbolj renomiran gost pa prihaja v gostcjn ekipi Astec Triglav. Odbojkarji iz Kranja, ki so največ presenečenje pokalnega tekmovanja, se bodo ob 17. uri v Planina pomerili z državnim prvakom - ekipo Salonit iz Kan*V| Kranjčani so sicer prvo tekmo gladko izgubili in so njih0? možnosti za napredovanje sila majhne, pa vendar - v g°^t, tretjeligašu prihaja državni prvak.
V ženski konkurenci je na sporedu že četrtfinale. V prvi tekflj1'"' sredo ob 17. uri v OŠ Bled se bodo igralke Bank Austria B'"' pomerile z ekipo ŠOU Fitness Panter iz Ljubljane. • B. M. N
b(
pv *d
----la<
DRŽAVNI PRVAKI V KRANJ*
KEGLJANJE
L
JUVANČIČ PRVAK GORENJSKE *
Tržič, 14. januarja • S finalnim tekmovanjem v soboto v ' Tržiču i v nedeljo na Jesenicah se je končalo gorenjsk0 prvenstvo za leto 1996. Albin JuvanČič je z odlično igro ff" najboljšima rezultatoma na obeh kegljiščih prišel s tretjeg3 a mesta po predtekmovanju do prvaka Gorenjske, v Tržiču pa-» je tudi izenačil rekord kegljišča s 968 keglji. Za drugo mest0 sta se do zadnjih lučajev borila Zdravko Štrukelj in vodeči P° 2 predtekmovanju Vane Oman, ki pa ga je dobil prvi. NM državno prvenstvo se je uvrstilo prvih sedem tekmovalcev ' £ pet iz KK ISKRAEMECO in dva iz KK LOG STEINEL £
Rezultati: 1. JUVANČIČ A., ISKRAEMECO 3711 (Trži*'-V 968, Jesenice - 939), 2. ŠTRUKELJ Z., ISKRAEMECO 3651J (931,902), 3. OMAN V, ISKRAEMECO 32645 (934,888),j, ? BOSTAR K., LOG STEINEL 3567 (885, 887), 5. MIHELlJJ B., ISKRAEMECO 3532 (944, 906), 6. OMAN T., LOg« STEINEL 3528 (851. 897), 7. BEBER M., ISKRAEMECO 3511 (879, 883), 8. SEMRL T, LOG STEINEL 3511 (&i 883), 9. JEZERŠEK S., EP COMMERCE JES. 3471 (91* 859), 10. OMAN M., ISKRAEMECO 3463 (888, 880).
Jože Pogačnik
NAJBOLJŠE GORENJSKE KEGLJAVltf
Končano je letošnje gorenjsko prvenstvo v kegljanju za čl«"* posamezno in za dvojice, ki je bilo v Tržiču, Škofji Loki) Jesenicah in v Kranju. .
Po zanimivih nastopih je prvakinja postala Andreja Ribf. 1709, 2. Joži Jerala 1657, 3. Silva Fleischman 1643,4. Ivka NarJ 1598,5. Nataša Nepužlan 1560,6. Stanka Virant 1557,7. Ema T> 1554, 8. Alenka Čubrilovič 1545 podrtih kegljev, vse pa so IW kranjskega Triglava.
Andreja Ribič, Joži Jerala, Silva Fleischman in Ivka Nafdf bodo zastopale Gorenjsko na državnem prvenstvu, ki bo 20. if| januarja. Vrstni red dvojic: 1. Fleischman - Jerala 2444, 2. Rib' Belcijan 2405, 3. Nardoni - Virant 2342, 4. Zaje - Čubrilovič.j Triglav 2331 podrtih kegljev. Na državnem prvenstvu b# nastopili dvojici Fleischman-Jerala in Ribič-Belcijan. Na gore"f kem prvenstvu je nastopilo 16 igralk. • Nenad Antonič
TEČAJ ZA
VADITELJE SMUČANJA
Tržič, 10. januarja - Področni zbor vaditeljev, učiteljev i" q trenerjev smučanja Tržič razpisuje tečaj za pridobitev naziv3 fl VADITELJ ALPSKEGA SMUČANJA. Izobraževanje b" Q predvidoma potekalo koncem januarja ali februarja 1996 ^ ^ smučišču na Zelenici oziroma na kakšnem drugem bližnje"1 . smučišču.
11°
Pogoji za sodelovanje na izobraževanju so: opravljena ns stopnja izobraževanja za naziv vodnik, uspešno opravlja^ j, sprejemni izpit po kriterijih ocenjevalne komisije, dopolnje^ 16. leto starosti in aktivno članstvo v smučarski organizacij1'
Prijaviti se je potrebno do 22. januarja 1996 na naslov Žare Štrukelj, Loka 99, Tržič (tel. 52-183) ali Zdravko KriŽ»J'-f Pot na Zali rovt 14, Tržič (tel. 55-432). Vabljeni. k
Janez Kikel t
__ J
l9Wek, 16. januarja 1996
rf
»venska hokejska reprezentanca bo jutri z ekipo Anglije odigrala tretjo tekmo kvalifikacij za olmipijske igre
f TIVOLIJU PRIPRAVUAJO PRAVI SPEKTAKEL
is fnik danes pozno zvečer
rajranj\ 16. januarja - Naši )g,»kejisti bodo jutri v Tivoliju in »Čete k ob 20. uri) odigrali Njo tekmo v kvalifikacijah za prštite v na olimpijske igre ec» 1998 v Naganu. V skupini niMovenijo so še ekipe Švice, sk*like Britanije, Danske in siiizozemske. Slovenska repre-cehtanca je doslej odigrala dve V krni, obe v gosteh: z repre-nintanco Danske je izgubila, z jotipo Nizozemske pa zmagala, s tov to pa ji je vlilo novih moči ;n vzbudilo velike možnosti za eiistop na olimpijskih igrah.
'Z visoko zmago na Nizo-^rnskem je naša reprezentanca ,segla res "velik" rezultat, ki [JE* je treba "potrditi" z novo pgo v Ljubljani, sicer ne bo •i^enil prav nič. Reprezentan-■jj smo omogočili kvalitetne 'Prave v Celju, v sredo pa
Za slovensko državljanstvo so zaprosili Tatar II-dar Rahmatulin, Ukrajinec Velerij Šahraj in Kanadčan Sten Reddic (na sliki), ki pa jutri še ne bodo nastopili za našo hokejsko reprezentanco, saj mora njihovo prošnjo najprej obravnavati ministrstvo na notranje zadevem, nato pa še vlada.
Na tiskovni konferenci so predstavniki HZS tudi povedali, da ima glavni trener naše reprezentance Vladimir Kr-ikunov pri njih podpisano pogodbo do 1. maja letos, člen v njej pa govori tudi o tem, da v tem času ne sme biti trener nobene od klubskih ekip, sicer pogodba ne velja več. To so povedali v pojasnilo vprašanju o tem, ali je res, da bo Krikunov ponovno trener na Jesenicah.
j /stJ imeli tako naša kot an-a!^ka reprezentanca možnost
VJjtga treninga v hali Tivoli.  pa *Cj da v uvonju usivai u f zborno namreč, v nasprotju vzdušje, ki smo ga včasih ,tenmi našimi gostitelji, tekmah reprezentance že \ eS     1 Profesionalno in sku-R. gostom omogočiti kar naj-
repre-
aženi Angleži. Tekma bo zato vsekakor zanimiva, naš namen pa je, da v Tivoliju ustvarimo vzdušje, ki smo ga tekmah reprezentance že poznali. Obisk tekme bo tako rekoč omogočen vsakomur, saj so najcenejše karte za stojišče le po 500 SIT (s kupončkom iz Slovenskih novic pa še polovico cenejše), druga kategorija vstopnic je po 1.000 SIT, najdražje, ob katerih bodo gledalci dobili še novo značko slovenske
pogoje za bivanje in ,0kmovanje pri nas," je na 0$mkovi tiskovni konferenci v stavraciji Tilia v Domžalah, ^»udaril direktor naše 3l«tance Štefan Seme.
Naši reprezentantje so se od <
bote do včeraj na pomembno hokejske reprezentance in pija
rfeanje pripravljali Celju, čo, pa po 2.000 SIT. Pred tekmo
Res in jutri pa bodo, pod reprezentance pa bo ob 16.3U se
Jjdstvom glavnega trenerja teUa mladinske reprezentance
^dimira KrikonoVa, pomoč- Slovenije, ki se bo P°menlas
ka trenerja Gorazda Hitija Hrvati," je povedal vodja nase
[ trenerja vratarjev Darka reprezentance Boštjan Bergoc. Iisnika, trenirali v hali Tivo-     Seveda velikega športnega
. "Naša reprezentanca bo v dogodka v hali Tivoli ne bi
vf^kacijah za olimpijske igre moglo biti brez sodelovanja
Vkfat prvič nastopila doma in sponzorjev, ki pa jih.je vedno
0 na vsak način želi zmago, teže dobiti. Kot rešitelji so se
»*v tako pa bodo po novo tokrat izkazali predvsem A
>*go prišliPdo sedaj še nepor- banka, Mobitel, Žito in Kom-
pas Holidavs, tako da bo vrhunska športna prireditev, ki naj bi s pomočjo sodelovanja sponzorjev (vsi gledalci bodo dobili slovenske zastavice, žrebali bodo vstopnice,...), postala tudi pravi spektakel. "Žal sedanji čas za šport ni posebno prijazen, saj ni zgrajena politika športa ne v občinah ne v državi. Vendar pa se bomo borili, da bo
ob priložnosti predstavitve načrtov slovenske hokejske re-
Erezentance dejal predsednik IZS Ljubo Jasnič. Preživel pa bo, če bodo rezultati. In prvo novo priložnost, da se izaažejo imajo naši hokejski reprezentanjte že jutri zvečer. Tekma se bo začela ob 20. uri, vstopnice so v prodaji že danes (od 17. do 19. ure) in jutri (od 10. do 12. in od 16. do 20.30 ure). Srečanje bodo sodili av-
■an»		HOKEJ	
			
MltibVensko rePr^entanco bodo igrali: Luka Simšič, BnrVronijevič (katarja), Borut Potočnik, Tom Jug, fienl Kunčič> Elvis Bešlagič, Robert Ciglanečki, Igor ■\SihLir BoJan Za3c> Samo Ku»*ar (branilci), Marko 1 Ho?* T T°maž Vnuk> Nik ZuPa"&č, Toni Tišler, Rok Čha r Jure Vnuk> MarJan Gorenc, Dejan Kontrec, 3Rnt'xan' AndreJ Razinger, Matej Poljanšek in Peter ffoM (napadalci).
JAKOPIČ TRENER TRIGLAVA
V petek so hokejisti odigrali drugi krog drugega dela državnega prvenstva. Ekipa Olimpije Hertz je premagala Sportino, Acroni Jesenice pa Triglav. Zaradi jutrišnje reprezentančne tekme v Tivoliju danes ni rednega kroga, naslednji pa bo na sporedu v petek.
Okrog tisoč gledalcev je v petek na Bledu videlo dobro igro Sportine, vendar pa so se Številni poskusi premagati državne prvake končali v rokah njihovega vratarja. Končni rezultat je bil tako 1:3 (0:1, 1:1, 0:1) za Olimpijo Hertz, ki tako letos v domačem DP še ni doživela poraza.
Na Jesenicah je bil v petek gorenjski obračun med domačini in Triglavom, zmaga pa je zanesljivo ostala "železarjem", ki so dodobra napolnili gol Triglava. Rezultat je bil 10:3 (1:1, 6:1, 3:1). Od petka naprej je namesto Načeta Kavča trenersko mesto pri Triglavu prevzel nekdanji igralec Olimpije Bogdan Jakopič, ki pa je konec tedna, ko so Triglavani v povratni pokalni tekmi s Slavijo Jato zmagali 8:6 (1:0, 1:4, 6:2), srečanje spremljal še s tribune.
Prvo srečanje za peto mesto DP je dobila ekipa Slavije Jate, ki je premagala Maribor s 3:1 (1:0, 1:0, 1:1). • V.S.
PLAVANJI
TANJA BLATNIK LOVI NORMO
Odlična plavalka iz Kranja je Tanja Blatnik se po enoletni odsotnosti, ko je bila v Ameriki, vrnila domov in s plavanjem nadaljevala pri Plavalnem klubu Radovljica Park hotel Bled. Z dobrimi rezultati pa je prišla v krog potencialnih kandidatov za nastop na OI v Atlanti v letošnjem letu.
Kranj - Devetnajstletna plavalka Tanja Blatnik je začela novo sezono 1995-96 z odličnimi rezultati. Na zadnji taki preizkušnji v Celju je popravila svoj osebni rekord na 200 m hrbtno in s tem najavila, da jo upravičeno lahko uvrsti Plavalna zveza Slovenije v ožji krog kandidatov za nastop na OI v Atlanti.
Tanja, kdaj si se zapisala plavalnemu športu?
"Plavalnemu Športu sem se zapisala leta 1983, ko sem hodila v prvi razred osnovne šole in sem bila stara sedem let. V šoli smo imeli testiranje povabili so me v eksperimentalno šolo plavanja, zatem pa sem začela s treniranjem pri trenerki Branki Pire. Pri njej sem trenirala sedem let, nato tri leta pri Sandiju Savniku, nato pa me je pot vodila čez veliko Lužo v Ameriko."
Začela si s hrbtnim slogom, vendar si bila dobra tudi v um prostem slogu?
"Res je. V začetku je bila moja disciplina hrbtni slog. M Zaradi dolgih treningov, ki m smo jih imeli, sem plavala tudi veliko prostega sloga. Tako sem začela v tej disciplini in to na dolge proge. Tako je bila moja glavna disciplina 800 m in 400 m prosto." Sedaj si začela z dobrimi rezultati na krajših progah. Kako to? "Po vrnitvi iz Amerike smo začeli z drugačnimi treningi. Tako sem začela nastopati v krajših disciplinah. Moja disciplina je sedaj 200 m hrbtno in 200 m prosto. Vsi mi pravijo, da je moja postava boljša za hrbtni slog, zato sem se tudi odločila, da z njim nadaljujem." In kakšni so tvoji načrti v tej disciplini? "Poskušala bom odvzeti naslov Alenki, s katero skupaj plavam. Pred petimi leti sem prav v tej disciplini v Hercegno-vem odplavala čas 2:22 in v štirih letih plavala ravno tako, ali pa celo slabše. Prav rezultat v Celju, ki je bil 2:18, mi je dal upanje, da se lahko približam času 2:13, saj sem imela v Celju še rezerve in se zavedam, da na tej tekmi nisem dala vsega od sebe."
Sedaj pa si tudi kandidatka za olimpijske igre v Atlanti, ki bodo konec julija in v začetku avgusta?
"Po vrnitvi iz Amerike nisem imela pravih pregledov nad normami. Tako smo več časa posvetili mojemu prestopu iz Triglava v Radovljico. No norma za nastop na OI je za 200 m hrbnto 2:16 in sem prav blizu te norme. Vem, da jo bom odplavala v 25 m bazenu, težje pa bo v 50 m bazenu. Imamo pa idealne pogoje za dosego tega cilja, saj trenriamo v prečudovitem pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Prav tako pa dobro treniramo na suhem, saj je Plavalni klub Radovljica Park hotel Bled na svojem letnem bazenu gradil čudovit fitness.ki ga vsi plavalci našega kluba tudi maksimalno izkoriščamo in oba objekta, tako bazen, kot fitness nam dajeta optimalne pogoje za doseganje dobrih rezultatov."
Na koncu pa le to, kakšno je sodelovanje s teboj in trenerji, ki te trenirajo?
"Ja moram reči, da me je Branka Pire naučila plavati. Brez nje ne vem, kako bi bilo. Branka je trenerka, ki te nauči sloga, Sandi Savnik pa ti da delovne navade. Z njima sem se dobro ujela in prav to, da sta oba med mojo odsostnostjo, ko sem bila v Ameriki z delom začela v Radovljici, me je vodilo tja. No, v Radovljici pa je še trener Ciril Globočnik, ki ti daje motivacijo za doseganje odličnih rezultatov. Prav ti nastopi v Svetovnem pokalu, na katere hodimo, dajejo rezultate."
Jože Marinček
16
I SKRITA GORA
,j. ^"čan/e z vrha osemtisočaka Gašerbruma 1 'a? Sev*rni steni in druge dogodivščine med Malajsko smučarsko odpravo SKI 8000.
! viharji
I Odlična telesna, še bolj pa duševna " frlpr(*vljenost sta v Himalaji ključ do uspe-i f'h*e- Teh čejev pa je veliko: vreme, ki v l v°. e,n omogoča uspeh in fantastična doži-jl ejla, v slabem pa lahko tudi ubija; zdravje, ki I J* n"čenja množica dejavnikov od izrednega i V^9Za in slabih higienskih razmer do uni-I H/oči/i vplivov višine s pomanjkanjem kisika a čelu; ...in marsikaj drugega, kar se izmika ^n°dnjaški razumski presoji, je pa odločilno * dobro znano Šerpam, Tibetancem in rugim domačinom izpod Strehe sveta.
Začetek našega plezanja na Gašerbrum 1 je 11 obetaven. Z Markom sva odkrila pot do ^denega Slapu, Janez in Matic pa sta nekaj Pj kasneje Slap preplezala in na ravnini nad fywi 6300 metrov visoko postavila šotor /u8ega tabora. Le Simon in Urban sta £lehala v bazi. V naslednjem poskusu sva z ^arkom že zaplezala v strmino Japonskega Zebnika, ki se zajeda preko spodnjega dela ' ,ever«e stene. Presenetilo naju je in zaskrbelo, 1 a*o bomo smučali v taki izpostavljenosti in "mini. Postajalo je jasno, da bi morebiten ^PeŠen spust po severni steni Gašerbruma 1 l°menil doslej najzahtevnejše smučanje s akega osemtisočaka.
ŠPORTNI PODLISTEK
PIŠE: IZTOK TOMAZIN
Iztok Tomaztn pod Japonskim Ozebnikom v severni steni Gašerbruma 1.
Kmalu pa se je začelo zapletati. Simon je v bazi zbolel s takimi znaki, da sem resno razmišljal o smrtno nevarnih zapletih višinske bolezni. Ker sem bil takrat na gori, sem zdravnici švicarske odprave po radiu sporočil, kakšna zdravila naj mu da. In vreme je pokazalo svoj temni obraz. Med drugim poskusom v Japonskem ozebniku sva se z Markom ves dan borila s strmino, viharjem in mrazom. Pritrmoglavila sva 6750 metrov visoko. Naslednji dan sva morala v metežu sestopiti, bolje rečeno pobegniti z gore. Lažje pomrznjena stopala so mi bila kaj slaba popotnica za nove preizkušnje. Začenjalo se je eno od značilnih, nenadnih in dolgotrajnih neurij, katerih uničujoča moč botruje številnim tragedijam tistih, ki jih zajame v višinah Karakoruma.
"Samo da ni Slave kje visoko v steni," sem takrat zloslutno pomislil.
Ko sem se z Markom in Simonom, ki je medtem ozdravel, dober teden dni kasneje med novim poslabšanjem vremena spet moral z gore umakniti v bazo, je v blaženost prvih trenut-
kov počitka prišepal Urban in izdavil: "A veš, da Slavca najbrž ni več...!?" Kot bi sprožil plaz, ki mu ne morem pobegniti. Po mučni tišini, ko sem nehote z vso silo podoživet zadnji vihar na gori, je nadaljeval: "Tisti dan, ko sta vidva z Markom plezala Ozebnik, ga je med neurjem zajel plaz, obvisel je na vrvi. Nato so še dva dni imeli zvezo z njim, umikal se je iz stene, potem pa se ni več oglasil. Ko se je vreme popravilo, so prečesali steno z daljnogledi, šli so gledat tudi pod steno, a je bilo vse zasuto od svežih plazov. Vsaj tako je povedal zvezni oficir Španske odprave. Menda so ga iskali celo s helikopterjem. Ostali člani njegove odprave čez nekaj dni odhajajo."
Odhajajo..., mi je zlovešče zvenelo. Torej ga res ni več. Pred vsako himalajsko odpravo se zavedamo, da to lahko doleti kogarkoli. Znance, prijatelje ali nas. Zavest, da se to dogaja v svetu, ki mu pripadamo, je več kot le tolažba. A ko se zares zgodi, je vsaj sprva tako prekleto boleče, nedoumljivo in nesprejemljivo. In Slave, ki je bil v zadnjih letih zanesljivo eden od najboljših alpinistov na svetu!
Zvečer smo izvedeli, da na K2 pogrešajo dva člana ameriške odprave, s katerima smo se spoznali v Skarduju, na Broad Peaku je v smrt zdrsnil odlični korejski plezalec... Sezona v Karakorumu pa se je šele začenjala.V enem od naslednjih dni je navsezgodaj, ko smo še dremali v šotorih, v bazo priletel velik, ogljeno črn krokar. Presunljivo se je oglašal in dolgo sploh ni hotel odleteti.
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
KOMENTARJI, PODLISTEK
Torek, 16. januarja 1",
____juh
KOMENTAR
Drnovškova preigravanja
A4arlco Jenšterle, zunanji sodelavec
Ideja pre-» mierja dr. Ja-neza Drnovška, da se o ključnih slovenskih problemih začne neposredno pogajati tudi s predstavniki opozicijskih strank, je ob prvo prepreko zadela, ko so na vrsto prišli socialdemokrati. Janez Janša, predsednik te stranke, se namreč tudi v opoziciji počuti kot eden najmočnejših slovenskih politikov in je zato seveda predsedniku vlade takoj postavil svoje pogoje.
Dr. Drnovšek je na precej večje zaupanje in kooperativ-nost naletel pri Slovenski ljudski stranki, za katero pa tako ali tako ie dolgo velja, da jo ima premier ves čas "v rezervi" pri morebitnih spremembah vlade. Edina stvar, ki se je doslej menjala, je bila le ta, koga naj bi SLS v vladi nadomestila. Enkrat so bili namreč tarča krščanski demokrati, drugič Zdrulena lista, vedno pa se je izkazalo, da je dr. Drnovšek s tem adutom predvsem obdrlal sedanjo koalicijsko sestavo. Njegova taktika niti ni nekaj posebnega, na vsak način pa je učinkovita. Svojim partnerjem ves čas grozi, da jih o izločil iz vlade, ker ima pač ie izbranega njihovega namestnika, vendar je ravno on tisti, ki si najmanj ieli sprememb. Spomnimo se, da je tudi pri zamenjavi Janše dr. Drnovšek do konca iskal rešitev zanj in ga je iz vlade
izločil šele tedaj, ko je bil pritisk v stranki LDS premočan. Če bi Janša tedaj pokazal vsaj malo pripravljenosti za sodelovanje in bi premier-ju ponudil rešilno bilko, bi bil po vsej verjetnosti še danes obrambni minister. Ker pa Janša ni človek takšnih kompromisov in ker je sploh človek vse manj kompromisov se je raje umaknil v opozicijo.
Predsednik slovenske vlade se z opozicijo ne pogovarja iz čiste ljubezni. Slednje v politiki (v slovenski pa sploh) ie dolgo ni več. Interesi, ki so mu narekovali to odločitev so torej drugi in predvsem pragmatični. V prihodnosti sedanjo vladno koalicijo čaka kar nekaj teikih stvari, med katerimi je v prvi vrsti sprejem letošnjega proračuna. Poleg tega nad njo visi Tajnikarje-va interpelacija, vse večji problem pa postaja slovenska zunanja politika, na področju katere se vsak dan bolj kaie, da je bila tudi Peterletova zamenjava notranjepolitična igra, saj smo sedaj v odnosih z Italijo na slabšem, kot prej. Minister Zoran Thaler je glede tega nemočen in menda so tudi njemu šteti dnevi. Pred časom si ga je na svojevrsten način privoščila celo italijanska zunanja ministrica Susana Angellije-va, ko je novinarjem razlagala Thalerjevo obnašanje na mednarodnih sestankih, kjer naj bi ves čas silil vanjo in skušal reševati italijansko-slo-
venske odnose.
V zadnjem času pa ni bilo mogoče prezreti Thalerjevega pogovora za novo slovensko televizijo Pop TV, v katerem je med drugim dejal, da sta Ljubljana in Zagreb še vedno dolinika Italije, predvsem pa, da je Ljubljana "pripravljena odstopiti nekaj razpoloiljivih nepremičnin v okviru tega dolga".
Zasuk v slovenski zunanji politiki je očiten, kaie pa na to, da se moramo v odnosih s sosedo vračati daleč nazaj, saj so bila nekoč postavljena ugodnejša izhodišča, ki smo jih zapravili zaradi naših notranjepolitičnih obračunov. Predstavniki SLS so premier ju na pogovorih predlagali oblikovanje strokovne oziroma tehnične vlade, dr. Drnovšek pa predloga ni ie v naprej zavrnil, ampak se mu je ideja celo zdela vredna razmisleka. Ker pa se je slovenska politika ie zdavnaj ločila od strokovnosti, je malo verjetno, da bi tuidi v takšni vladi res sedeli strokovnjaki. Več moinosti imajo verjetno simpatizerji nekaterih opozicijskih strank, ki čakajo pred vrati vlade.
Za vstop novih ljudi v vlado je treba izprazniti mesta. Zelo hitro se bo videlo, koliko premier s svojimi sedanjimi idejami misli resno, ali pa le pridobiva na času, da bi sedanjo sestavo vlade pripeljal do normalnih volitev. Toda opozicija se mu dolgo ne bo pustila izigravati.
Nikoli v petek
Jože TVova/c, zunanji sodelavec D<
Beseda minister je pri nas v zadnjih letih dobila magični pomen, ker pomeni oblast, slavo in prisotnost v medijih, čeprav izvira iz francoščine in pomeni sluiabnika driave. Dr. Janez Drnovšek je predsednik vlade oz. prvi minister, torej bi moral biti prvi sluiabnik driave. Zato bi dd prvega sluiabnika driave lahko upravičeno pričakovali, da si bo vzel čas in v petek sprejel delegacijo strokovnega sveta Janševe socialdemokratske stranke, še posebej, ker gre za predstavnike ene najmočnejših strank v Sloveniji. Toda kot zagotavljajo viri iz slovenske vlade, to ni bilo mogoče, ker predsednik vlade dr. Drnovšek vsak četrtek odide in ga do ponedeljka enostavno ni mogoče dobiti. Pretekli teden dr. Drnovšek očitno ni hotel spremeniti svojih navad, zato se delegaciji strokovnega sveta socialdemokratov in predstavnikov vlade nista srečali.
Če prvi sluiabnik driave dela samo štiri dni na teden, potem je razumljivo, da ima driava velike probleme. Največji problem vlade dr. Janeza Drnovška je brezdvoma zunanja politika. Kot kaie bo dr. Drnovšek razdelil svoj mandat na zunanjepolitičnem področju na dve obdobji. V prvem delu 1993-1994 je Uvel v iluziji, da bo zapisan v slovenski zgodovini kot predsednik vlade, ki je Slovenijo pripeljal v pridruženo članstvo Evropske unije, toda dejansko sta skupaj s Peterletom naredila veliko napak. V drugem
delu od leta 1994 do volitev konec leta pa bo Drnovšek na vse načine skušal zmanjšati svoje napake, ali pa svojo odgovornost prenesti na čimveč hrbtov.
Zunanja politika neke driave je nadaljevanje notranje politike in kmalu lahko ugotovimo bistvene napake v zunanji politiki, ki so posledica notranjepolitičnih razmerij. Prvo napako je naredil dr. Drnovšek, ker ie na začetku ni iskal soglasja vseh političnih strank v parlamentu, o ciljih in sredstvih zunanje politike. Druga napaka izvira iz samega vodenja koalicije LDS, ZL in krščanskih demokratov, ki deluje po načelu samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, kar pomeni, da se vse tri stranke v načelu strinjajo, toda vsaka deluje po svoje in na osnovi svojih strankarskih interesov. Zdruiena lista in Liberalna demokracija se po tihem obračata proti jugu k materi Srbiji in izkoriščata maloštevilne in šibke stike, ki jih imata v evropskih deželah. Janez Kocijančič je lani Hrvatom celo na svojo roko ponujal Trdinov vrh, kar je brez primere v evropski politiki. V Evropi se še ni zgodilo, da bi neki politik ponujal sosedom del ozemlja, ki ga nadzoruje njegova drai-va. Krščanski demokrati imajo dobre zveze s konzervativnimi in krščanskimi strankami v Evropi, predvsem s krogi nekdanje krščanske demokracije v Italiji, z avstrijsko Ljudsko stranko in z nemškimi krščanskimi demokrati itd. Lojze Peterle ie dobro leto na
__i I
Go
vse pretege zagovarja ko deklaracijo. Prek svfab zvez v medijih (FAZ, Kmaj. v nemško govorečem prosilki se krščanski demokrati ?int dstavljajo kot edini zagovoHz ki vstopa Slovenijtikt Evropsko unijo in seveda ] naprej zagovarjajo OgleMn deklaracijo, kar brez dvoha škoduje zunanjepolitičnim no< teresom Slovenije. Konec Bo bodo volitve, zato ni priČajia) vati nobenih bistvenih #eo memb pri vodenju zuim ] politike. Minister Thaler L0 še naprej na televiziji izg^at kot mladenič iz Vročice botne noči, krščanski deft\ai rati in Zdruiena lista pa bffy0l malo kritizirali in brez ^ \ cepta čakali na razvoj dol) \ kov. To pomeni, da je koal'1 podobna prezrelemu frat^" kemu siru camembertu. Tako je prezrel, namreč zaVW( ja. Predsednik Kučan se je, zvit politik, prejšnji teK izognil zasedanju parlai® ^ farnega odbora za zu^s odnose, ker bo rajši pol® yt da bo videl, kakšno bo ve%n ko mnenje, preden ga bo Am razlagati, kot da je o$nc nekaj novega. 'Šč
Po Ljubljani kroii b*** ovec za sto dolarjev. Toda I njem namesto United State*1 America piše United StaW& Slovenia. Na sredi banko\0 kjer bi moral biti ponosf,gc vesel obraz znamenit*^ ameriškega politika in i^odt telja Benjamina Frankih 0 obraz dr. Janeza DrnovŠ^'*d\ je spačen. Takšno šobo ^Jo; nekdo potem, ko je spil s^hp, ničko ricinusa. )V(
>o
. z,
38
TURISTIČNI FRANCEUIZ POLJAN
USODE
PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ
Franc Tavčar na sliki Franca Perdana Gorenjski glas september 1964
Turistični Francelj je ie zdavnaj postal zaščitni znak Pojan. Neke vrste maskota, smerokaz, za katerim stopimo hitreje, da smo prej na cilju. Srečala sva se v gostilni na Vidmu. Tam, kjer preiivi svoje družabne ure s prijatelji, ob kozarčku vina. Vsak dan tudi prebere časopise in potem seznanja z njihovo vsebino tiste, ki tega ne utegnejo. Ali pa preprosto le počaka, da pridejo znanci, s katerimi razprede dolge pogovore o marsičem, le o politiki ne.
Turistični Francelj, ki se drugače piše Tavčar, se je v Poljanah ie pred 30 leti ukvarjal s turizmom. To so bili časi, ko je imel kraj okrog 2000 nočitev, in ko so si zvedavi turisti, očarani zaradi čudovite narave, kar podajali kljuke. Toda tudi Poljance je zamikalo, da bi si ogledali svet in uživali ob pogledu na tuje kraje. In kdo je bil najbolj priročen, da jim kaj takega zrihta?
Seveda, Francelj, kdo pa drug! In tako je v svoje roke prevzel izlete. Sovaščane je popeljal v daljno Rusijo, v Španijo, na Češko, Madžarsko, Avstrijo... Tudi Slovenijo so prečesali po dolgem in počez. "Toda to je bilo še v tistih časih, ko smo bili v Jugoslaviji," potoži Francelj. S samostojno Slovenijo se je vse skupaj kar nehalo. Še vem ne kdaj. Ne vem, ali ni bilo več zanimanja, denarja ali česa drugega..."
Francelj je domačin, rodil se je 14. februarja 1926 leta. "Že mama me je naučila piti," se hudomušno posmeje, saj mi je zmeraj govorila, da sem že prvo uro po rojstvu spravil vase pol litra čaja." "Šnopca sem se potem privadil v Franciji... no, sedaj pijem le še vino..." Bil je še smrkavec, ko se je začela vojna, toda komaj je dopolnil 17 let, je že moral oditi v nemško vojsko. Potem so ga ujeli in več mesecev je prečepel tudi v ujetništvu. "Bil sem tudi dvakrat ranjejn. Enkrat v roko, drugič pa mi je šla krogla skozi • tukajle pod lopatico." Pokazal mi je brazgotine, ki ga že leta spominjajo na vojne čase. "Bilo je okrog 6 Amerikancev, jaz pa sem bil sam za senenim kupom. Razmišljal sem, kako bi se jim izmuznil in potem sem ugotovil, da bi bilo najbolje, da počakam, da se prikažejo izza pregrade in • bum, ustrelim, ter stečem. Puško sem imel pripravljeno. Najprej zagledam čelado in že čez nekaj trenutkov obraz. Ustrelim in naglo stečem za najbližjo hišo. Tedaj pa je drugič počilo. Samo speklo me je. Prevrnil sem se v jarek, kjer sem ležal še potem, ko sem se zbudil. Nad mano sta se sklanjala dva nemška oficirja. Nekaj sta govorila vame, toda bil sem preveč omotičen, da bi o tem razmišljal. Počasi sem se spravil na noge. Ni mi šlo najbolje, toda ker ni kazalo drugega, sem se potem splazil še okrog 5 do 6 kilometrov daleč na varno. K sebi so me hoteli vzeti fanjte, ki so peljali top, pa sem šel raje peš. Ne bodi hudič, že čez nekaj časa prileti ameriška mina, točno na tisti top. V zrak so šli, kam pa drugam!" Francelj spet poprime za kozarec vina in naredi požirek. In nadaljuje prav tako živo, kot bi se vse skupaj dogajalo včeraj in bi bili spomini še zmeraj na dlani.
"V Franciji smo imeli kar nekaj maršev. Najhujši je bil tisti, ko smo masirali tri dni po vročini. Kar igalo je pri 35 stopinjah. S seboj smo imeli še kavo in hrano. Imel sem srečo, da sem se ob počitku zleknil zraven vodnjaka. Kako sem bil žejen...
Toda komanda se je očitno premislila. Ukazali so nam voljno in svetovali, da se vrnemo nazaj v kasarno. Da bi ti videla, kaj se je potem zgodilo! Cele trume vojakov so zavzele cesto približno na taki dolžini kot med Poljanami in Škofjo Loko. Bilo nas je kot listja in trave! Nekateri so potem prišli šele naslednje jutro. Veš, imeli smo denar, francoske gostilne pa tudi niso imele zaprtih vrat!"
Dobrovoljno je zagodel. Potem se je popraskal po laseh in radovedno vprašal, če me iz tistih, vojnih časov, še kaj zanima. Prikimala sem. Francelj je znal pripovedovati. Sočno in slikovito. "Še o nekem dogodku ti bom povedal, potem pa bo dovolj. Zunaj, na vročini smo imeli vaje. "Terali" so nas, posebno našo desetino: vstani lezi, vstani lezi in to z masko na obrazu. Kar na lepem pa je neki Nemec obležal. Sosed ga je malo brcnil, češ lenoba, kaj se greš, pa se ni nič zgodilo. Tedaj pa priskoči še eden in ga poskusi vzdigniti. Zaman. Kamerad je bil mrtev. Naš komandni je takrat nastradal. Ves bled in pretresen je odšel z vadbišča, toda potem so ga baje ustrelili." Ko se je Francelj vrnil domove, je delal malo tu malo tam. Oče, ki je bil mesar, je umrl, ker ga je pičila strupena muha, sestro pa so ubili že na koncu vojne. Pomagal je pri pospravljanju ruševin, v Poljanah pa so že začeli napeljevati vodo. Toda domovina ga je kmalu poklicala k sebi, saj je moral na služenje vojaškega roka celo v daljni Štip. "Pa ni bilo nič hudega," me potolaži. Bil sem kurir, spomnim pa se tudi tega, da smo ves čas dobro jedli in pili. Kaj potem še hočeš drugega?!" Službo je dobil na pošti. Vse okoliške hribe in zaselke, ki se skrivajo na pobočjih, je prehodil peš.
"Če veš, kje so Javorje, Malenski vrh, Zaprevalj, Žetina, potem ti bo jasno, da sem si pošteno obrusil pete. Nekega dne sem se ponesrečil v Podobenu. Padel sem s kolesa in nič več nisem bil tak kot poprej. Šel sem delat v Planiko in potem še v Termiko, kjer sem dočakal pokojnino."
Francelj pa je bil tudi oženjen. Toda ko sem Že mislila, da mi bo o tem kakšno povedal, je nenadoma umolknil in nobene več nisem spravila iz njega.
"Ja, žena se je hotela ločiti, pa sva se. Kaj naj rečem? Se me je ie naveličala!"
Druščine se Francelj nikoli ni branil. Med prijatelji se je še najbolje počutil. Včasih, ko so bili še bolj pri močeh, so po več dni skupaj lumpali in povsod jih je bilo dosti. Toda čas teče,
tudi z zdravjem ni več tako, kot je bilo, zato danes srečujejo le ob kakšni partiji kart, šahu$"Q ob debatah. "Eni jamrajo, da jim čas ostaj^ meni ga pa še zmeraj zmanjkuje." je dopolftllija svoje pripovedovanje Francelj. Če sem dort}^ kaj preberem, urejam papirje, ki jih je ničkolMf0 ali pa grem v druščino, kjer čas mineva Wj< hitreje. Le če sem sam in če začenja"1^1) premišljevati o starih časih, mi postane hudo<>k tega pa ne maram..." j'* Potem skomigne z rameni, kot da bi ho&$ reči, da je pač iivljenje tako: včasih je sme*»»*< drugič spet pridejo teiave. * "Ampak takrat, ko smo hodili na izlete, }l!*St bilo pa najlepše. Ej, kako smo peli v Švejko^ 20Stilni v Prani! Mi Dri eni mizi. Dri sosednji PK.^
Rusi. In potem smo se skušali, kdo bo zap(jn bolje in bolj na glas! Kdaj so bile tudi teža^j*1 ker so izletniki pozabili, da nimajo več veljavmt potnih listov ali pa so jih enostavno pust1'10* doma. Tudi z vrha Ljubelja v Triič so ie mora'1-*!1 iti peš nazaj! "J* Lepe spomine imam tudi na Rusijo. Poseb^. še na tamkajšnja dekleta! Našega šnopsa n^M poznale in ko smo popivali vso noč, so ' koncu omagale in samo izginile skozi vr^Jf?1 Toda niso bile slabe, res ne. Vrnile so se \l1 malico, da so se nam vsaj malo oddoliile O pijačo." Ko so se Poljanci odpravili na izletPt ' Sloveniji, je bil za vodiča Francelj kar sam- i " vsakem kraju je vedel kaj zanimivega K^1 verjamem, da jim tudi zato ni bilo nikO' 0 dolgčas. i' "Doma imam veliko gradiva, ki sem $■? prinese s seboj z izletov," se pohvali. Ogrom^J-1 razglednic, prospektov in avtokart sem zbral' " tistih letih, ko sem še veljal za Turističnega." r Najraje ima ključe, ki odpira steklenic1 tk>
J k
"Tudi pri gasilcih sem vedril skoraj 50 let. P'Jpi
Prinesel ga je iz Španije.
ilcih sem ..
poveljnika. Poučeval je pod^'u < na tekmovanja in si prislužil ve kfc
sem namestnik ladke, jih vodil na tekmovanja kot 10 diplom. >Ci
"Znan sem postal po reku, da pošten gasilec ^ uri pred požarom ne sme nič pit!"
Francelj se gromko zasmeje, potem pa dod^M da je to iskrico v eno izmed svojih knjig zap^ tudi Torkar, s katerim sta dobra prijatelja. wj£
"V življenju je že tako: misliš, da boš nare& ? dobro, pa že kaj pride in se tisto podre, aH P. misliš, da boš ustregel, toda izbruhnejo preplf' -slaba volja... Nekaj pa vseeno velja: če k0!*1,,,.-narediš dobro, potem ti je to v veselje. Kajti \ od nekdaj moramo imeti pred očmi: trije ljudjef) ^ štiri misli. In zato jim je tudi tako težko ustreli ^
PREJELI SMO
Demanti
I Novinar S. Šubic je v Gorenjskem glasu dne 27. |2. 1995 v članku "Sprejet febalans, izgubili poslanca" zapisal: citiram: - Krajevne skupnosti bo na volilne frnote skupaj z lupanom ^fizdelila "Upravna enota 'Uofja Loka". I V omenjenem članku no-il   r obravnava priprave 'V volitve v krajevne skup-l^osti na območju Občine P°renja vas - Poljane, ki bi jih izvedli v mesecu mpruarju 1996. ■ V Upravni enoti Škofja (f-oka ugotavljamo, da po {akonu nimamo nobene pristojnosti, da bi razdelje
Jfali krajevne skupnosti v ^olilne enote.
Upravna enota I Škofja Loka
I----
ovor Malenšku
ji (O krščanskem socializmu 1 Slovenskem)
^Tajnik Liberalne stranke g. l*nijel Malenšek je v naslov-Wn časniku v rubriki "Prejeli "no" objavil članek "O ščanskem socializmu na Slo-rfnskem". V tem članku omenil tudi imena nekaterih naših .jflnov (Franca Miklavčiča, ,s°gdana Petrica in Zvonka ^tina) in jih obdolluje, da se rt»o distancirali od Kocbekoma podpisa na znani Dolomitski izjavi iz l. 1943, niti od odpisa "Novogoriške izjave". I °č»ek g. Malenška o našem Jdistranciranju je popolnoma ^osnovan in je izrečen čisto ^Pomet. Vseeno je treba o tem }vedati nekaj več. /Osvobodilna fronta je imela ^Začetku koalicijski značaj, jene tri temeljne skupine so me Komunistična partija, rSčanski socialisti in Sokoli, tfseda "krščanski socialisti" je lito pravzaprav popularen iz-M*> ki so ga prinesli v gibanje Wavci iz predvojnega krščanska sindikata Jugoslovanske W>kovne zveze. Kocbek je vadno precej dosledno upor-wjjal in podpisoval izraz ■\kupina katoličanov v OF", •»no v želji, da bi čimbolj §?lril kr°g pristašev iz kato-vtega tabora.
\K° je krščanska skupina ]®segla med ljudmi za komu-"Fe prevelike uspehe in je "Fa'o, da bo postala samos->Wa stranka, so si jo komuni z Dolomitsko izjavo z dne
8 februarja 1943 dokončno zredili. To jim je bilo tem "pe, ker se je na ruski fronti
°]na sreča obrnila v prid ^letske
zveze (nemški poraz ytalingradu dne 2. februarja). Dolomitsko izjavo sta sku-kršč. socialistov in sokolov yznali komunistom vodilne °re 'n se tudi odrekli lastni ihw iini organiziranosti. S 3«' vodilnih ljudi iz obeh Jmetjnih skupin komunisti 'me/i telav, zlasti s sokoli F* ker so le-ti ie prej post-%*ma prehajali v partijo.
b e so imdi le s Kocbe' lQm> ki se jim je upiral skoraj p meseca. Upirali so se tudi
kateri kršč. socialistični akti-
C l° terem- Tudi je znano iz ^bekove knjige "Listina", t1 /« bil odločno proti podpisu
*°tjanski del vodstva kršč. fitolistov. Vendar je Dolo-, , a ^java postala politična
?lnost, ko jo je potrdil zbor fz« 100 aktivistov vseh treh ^eljnih skupin v kočevski l£' Pugled dne 30. aprila J 7* Zato včasih Dolomitsko fVavo poimenujejo kot Pugleš-
0 Mjavo.
1 •?•2-1992 ie bila v Sobotnl
(c"°gi "Dela" objavljena £Pna izjava predstavnikov £ratne Krščansko-socialis-Cj* stranke in predstavnikov "Krwne Stranke demokratične
prenove kot formalno-pravne naslednice Zveze komunistov. Ne vemo, zakaj g. Malenšek to skupno izjavo poimenuje kot "novogoriŠko", saj ni razvidno, da bi bila podpisana v Novi Gorici. S to izjavo sta obe podpisnici obsodili Dolomitsko izjavo kot kratkovidno, ker je povzročila, da "je iz široke antifašistične fronte in mnolič-nega odporniškega gibanja proti tujemu okupatorju po vojni nastala totalitaristična komunistična oblast". Stranka demokratične prenove se je s to izjavo tudi odpovedala revolucionarnim metodam svoje prednice in jih obsodila.
Naša stranka Krščansko-so-cialna unija (KSU) ima v uvodu svojega programa zapisano, da prevzema izročila krščansko-socialne misli na Slovenskem od Kreka do Kocbeka ter to izročilo prenaša v današnji čas ob upoštevanju sedanjih druibenih razmer. Nujno moramo zaradi tega imeti svojo politično oceno Dolomitske izjave. Ta ocena je negativna, Dolomitsko izjavo zavračamo. Bila je to zgodovinska napaka, katere posledica je bilo povojno politično in idejno enoumje KPS oz- ZKS. Kar pa zadeva izjavo, ki jo g. Malenšek imenuje "novogor-iška", ne vidimo proti njenemu sprejemu in podpisu nobenih bistvenih zadrikov, čeprav med njenimi podpisnicami ni nobenega našega člana. Mag. Franc Smid, Kranj član IO KSU
Nehvaležnost pa taka
Tale g. Šepetavc pa res ni skromen človek. Dvakrat mi je bilo dano, enkrat meni, enkrat mojemu vnuku, da sva bila izirebana. Vnuk je z dedovo pomočjo odkril skriti kraj. Decembra pa sem z glasovanjem Gorenjec meseca dobila bon za tisočaka. Kar sem res srečna, da sem vsaj priloinost imela oditi v Trlič in zraven povabila še mola, sva preiivela res lep dan, pa še bon za tisočaka sva vnovčila. G. Šepetavc bi se pri svojih letih lahko naučil skromnosti. Kdor ni z malim zadovoljen, velikega ni vreden.
Kar se pa kolesa sreče tiče, bi pa bili res lahko bolj pošteni, saj je ie srečen, če enkrat zmaga ne pa trikrat. Bodimo le enkrat malo bolj skromni.
Še naprej se veselim vsakega sodelovanja z Gorenjskim glasom. Tudi izleti so res nekaj posebnega, lepo dolivetje. Na Rogli je bilo prečudovito, lepi Spomini na Rabac. Kolikor hitro privarčujem toliko, da greva lahko na izlet, se takoj prijavim, pa še zmeraj je bilo zelo zelo lepo in doliveto. Še enkrat lep pozdrav! Marjeta Kert, Jezerska c. 88, Kranj
Odgovor nezadovoljnezu!
Moje pisanje je odmev na objavljeno pismo g. Ivana Šepetavca v Gorenjskem glasu 5. januarja 96. Njegovo pismo me je kar malo razjezilo in spomnila sem se pregovora: Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni!
Gospod, če sploh zasluli ta naziv, pravi, da se njemu ne splača po to "laljivo" nagrado v Trlič, niti ne pove, od kod je. Pravzaprav je to vseeno. Če je sodeloval v kakršnih koli akciji, predvidevam, da je to izbiranje Gorenjca/Gorenjke meseca, ali pa kakršna koli druga ali nagradna krilanka, je vedno navedeno, kakšne oz. koliko vredne nagrade se bodo podelile. In če ni sposoben prebrati teh obvestil, zakaj sploh sodeluje pri tem. Če pa kljub temu sodeluje, naj drugič zraven pripiše, da se nagradi odpoveduje, ker je zanj pač preskromna, saj po pisanju
sodeč, njemu manj kot deset tisoč SIT ne pomeni nič.
Naj vam povem, zakaj me je pismo tako razjezilo. Moj sin je ravno tako dobil nagrado 1.000 SIT podjetja BPTiz Trliča. In zelo se je razveselil, da je bil sploh izlreban, saj sama nagrada niti ni tako pomembna.
Sin je star 9 let in pol in sem mu morala razloliti, kaj v tovarni, od katere je dobil vrednostni bon, izdelujejo. Povedala sem mu tudi, da si bo nagrado lahko izbral sam, in da bom rade volje doplačala toliko, kolikor bo potrebno. Odpravili smo se torej na ta nakup in skupaj sva izbrala dva namizna prta, ki sta nam zelo polepšala praznične dni. Naj povem, da sem k bonu morala priloliti še dobre tri tisočake, a vseeno imamo občutek ob lepo pogrnjeni mizi, da je to pravzaprav darilo Gorenjskega glasa.
Naj povem še to, da ta nagrada ni bila prva takšen "manjvredne" vrste, ki jo je moja drulina dobila, saj smo večkrat med izlrebanci raznih ugank in krilank, a smo vsake veseli, pa naj bo malo manj ali malo več vredna.
Ob koncu mojega pisma pa se zahvaljujem Gorenjskemu glasu za nagrado, hkrati pa vam v novem letu lelim veliko uspehov in čim manj tako sitnih bralcev, kot je g. Šepetavc. Prisrčen pozdav! Sonja Mikel, Grajska 45, Bled
Uredništvu G. G.
Oglašam se, potem ko sem prebral v petkovi številki Vašega časnika na sedmi strani desno zgoraj vabilo zaradi jaslic. Tudi sam jih imam. Postavljam jih le vrsto let in iz leta v leto povečujem "personal in osnovno čredo". Ne pišem Vam zaradi tekmovanja - da bi jih točkovali. Mislim, da ne spadajo v tekmovalno kategorijo.
Kot planinec in dolgoletni planinski vodnik sem si omislil in osmislil jaslice "po planinsko". Glavni element je kamen, ki ga dopolnjujejo kamenčki z najrazličnejših vrhov domačih in tujih gorstev. Estetsko to ne izgleda ne vem kako, so pa pri tem prisotna čustva - podolivl-janje posameznih vzponov.
Če se časnikarji zanje zanimate, moj trenutni poklic je - čakanje (sine opere).
Obenem izkoriščam priloinost, da se Vam tudi javno zahvalim za podarjeno "Glasovo majico" na Gorenjskem sejmu letos poleti. Čez tri dni je bila le na Danskem v Horsensu, kjer so jo pri priči oblekli.
V novem letu 1996 pa lelim, da bi prejemal še naprej tako zanimiv časnik, kot je Vaš, oziroma - naš.
Srečno! Edvard Erzetič, Novi svet 14, Škofja Loka
9. januarja 1996. Na tisti drugi del mojega odgovora, ko sem spraševal o pristojnosti g. Grosa, ste mi odgovorili samo delno. Vprašanje na seji mestnega sveta se je nanašalo na funkcijo lupana pri odločanju o denarju za Srednjo gradbeno šolo. Sami veste, da se je sedanji lupan še v vlogi predsednika skupščine občine Kranj oklical za lupana kranjskega. V vašem odgovoru pa je spet podatek, ki 'ga morava zaradi zgodovine razjasniti. Leta 1990 je bil g. Gros predsednik skupščine občine Kranj. Nekateri takratni poslanci se ne spomnijo, da bi g. Grosu izglasovali sklep, da lahko nakale denar Srednji gradbeni šoli, ki je v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport. Za izvajanje proračuna pa je bil pristojen Izvršni svet. Če je sklep za nakazilo denarja za obnovo Srednje gradbene šole podpisal predsednik skupščine občine Kranj, g. Gros, brez ustreznega sklepa skupščine (?), je s tem prekoračil svoja pooblastila. V primeru pa, da so takšno pooblastilo poslanci le izglasovali, so potem ravno tako zaslulni, da se jim da priznanje. Morda vam je poznano, kako je bil denar nakazan, in kdo je bil podpisnik. Meni ni. Zato vas ob koncu najinega kramljanja prosim, da mi sporočite še ta podatek.
Matevž Kleč, Svetnik SKD
Spoštovana ga. Darinka Rakovec!
Prijetno je kramljati z vami, pa čeprav preko strani Gorenjskega glasa. Škoda, ker določenih stvari ne moremo reševati na sejah mestnega sveta. Sami veste, da kar nekaj vprašanj svetnikov SKD čaka le skoraj pol leta na odgovore. Tako je priloinost, ko si v časopisu omenjen in izzvan, da se na isti način oglasiš in poveš svoje mnenje. Saj veste, vse, kar je objavljeno, je dokument časa. Pri tem pa moramo vsi skrbeti, da so podatki, misli in razmišljanja avtorja članka verodostojni, in da ne zavajajo javnosti.
Pa sva spet pri vašem odgovoru, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu v torek,
Uboj priljubljenega gorenjskega zivinozdravnika Vinka Bedenka
(Odgovor na prispevek objavljen 5. decembra v Gorenjskem glasu v rubriki Prejeli smo)
Zahvaljujem se nekdanjemu sekretarju Komunistične partije za občino Trlič, ki ga je zaradi njegove ultralevi-carske usmeritve odstavila lastna organizacija, da se je potrudil poiskati po en primerek skrajno tendencioznih opisov dozdevnih usmeritev spoštovanega gospoda Vinka Bedenka. Že v prejšnjem pismu sem opozoril na obstoj in neobjektivnost takšnih (dis)kvalifikacij, ki sta dvema, v vojni nasprotnima stranema, slutili v njihove propagandne namene.
Sedaj pa k dejstvom in napletanjem. Dejstvo je, da je bil program boljševikov (nasilni prevzem oblasti, po-bitje nasprotnikov njihove usmeritve, odvzem premo-lenja lastnikom) iz demokratične perspektive zločinski. Dejstvo je, da je tak program, ki ga je zasnoval Lenin, leta 1903 prevladal v Komintemi. Dejstvo je, da je bila predvojna Komunistična partija Slovenije članica Ko-minteme. Logično posledico lahko izlušči vsak sam, celo bivši partijski sekretar.
K napletanjem. Nikoli od nikogar, ki je sledil obravnavanim dogodkom brez ideološke indoktrinacije, nisem slišal, da bi g. Beden k osnoval belo gardo na Gorenjskem. Tudi, če bi to poskušal, to samo dejstvo še ne bi bil zločin. Zločin pa je bil sklep gorenjskega partizanskega vodstva o poboju zavednih Slovencev, ki ga je zapisal
Perka posledica pobud g Bedenka.
Poseben odstavek zasluli namigovanje K. Perka na odnos somišljenikov do prizadevanj g. Bedenka. Dopuščam molnost, da so siceršnji somišljeniki njegovih pogledov v določenem času bolje ocenili nevarnosti, ki so grozile nosilcem takšnjh idej in ravnali samoobrambno. Da so ga ohranili v najboljšem spominu, kot dobromislečega poštenega Slovenca in sposobnega ter prizadevnega pomočnika, gorenjskim livinorejcem, naj vam slutijo ti zapisi, ki so plod pričevanj ljudi, ki Jih hočete prikazati kot p... tistih posameznikov, ki so ali še vedno mislijo drugače od vas, je veliko. Končno nehajte blatiti ljudi, ki so prehranjevali gorenjske partizane, bili izpostavljeni šikanom Nemcev, komunističnih vodij partizanske vojske in bele garde, ostali na slovenski zemlji tudi po koncu vojne, se izpostavili maščevanju zmagoslavja komunistične oblasti po napotilih Kominterne in "odslulili" kazni izrečene od "ljudske oblasti", pa vendar v preostanku življenja pod samoupravno oblastjo ustvarili več, kot mnogi zagnani boljševiki vse svoje življenje.
Čeprav ste se odpovedali nadaljnji razpravi, me vseeno zanima vaša ocena prispevka k uspehu osvobodilne
vojne, ki so ga doprinesli talci postreljeni na Bistrici, v Ko-vorju ali na Retnjah, ki so bili žrtve akcij, kakršne sem omenil v svojem pismu.
Razumem težo v vašem in podobnih srcih, ko smejo še drugi in ne le tisti, ki to počno že petdeset let, obujati travme medvojnih časov. Zato bralcem obljubljam, da bom s tem prenehal v konkretnem primeru takrat, ko me bodo svojci opozorili, da škodim
moženja (ZLRP) s poslanci Demokratske stranke (DS), ki so predlagali spremembe sistema varovanja najemnikov v denacionaliziranih poslovnih lokalih.
Ti sestavki so odprli med drugim tudi vprašanje vsebine in legitimnosti izjav, ki naj bi jih ob tem dajali predstavniki ZLRP. Zadeva je povzročila vznemirjenje med člani ZLRP, ki vidijo v predlogih D S krivičen in protiustaven napad na denacionalizirano zasebno lastnino. Ker je bilo v nekaterih sestavkih objavljeno, da je šlo za pogovor z "eminentnim predstavnikom ZLRP", in ker mnogi s tem povezujejo moje ime, želim s tem v zvezi pojasniti naslednje:
ugledu pokojnega g. Vinka Bedenka, V vsen ostalih primerih pa takrat, ko bodo to storili dežurni obmetovalci z blatom iz vrst vernikov Kominterne.
Prepričan sem, da zaradi vašega pisma ne boste izgubili prijateljstva pisca, katerega odlomek navajate, čeprav ste zašli v njegov zelnik.
Peter Smok »Ketnje
Poslovni prostori in pogovori z Demokratsko stranko
V zadnjem času je bilo v našem tisku objavljenih več sestavkov, ki govore o sodelovanju in pogovorih predstavnikov Združenja lastnikov razlaščenega pre-
Kot svetovalec na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj sem se pomladi letos skupaj z državnim sekretarjem mag. Tonetom Ropom udeležil pogovora pri poslanki DS Danici Simšič, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki najemnikov denacionaliziranih poslovnih prostorov. Predstavniki najemnikov so razložili svoje poglede na problem, jaz pa sem povedal, da problema po mojem mnenju ni mogoče reševati ločeno od predpisov, ki urejajo najemna razmerja. Ta so v naši državi urejena tržno. Državni sekretar mag. Rop je povedal, da lahko država na tem področju intervenira le z začasnimi ukrepi, če so tržna razmerja motena zaradi monopolnega položaja. Na vprašanje, kako bi bilo mogoče preprečiti odseljevanje manj donosnih dejavnosti iz mestnih središč na obrobje, sem povedal, da imajo v nekaterih drlavah opredeljeno namembnost posameznih lokalov, česar pa pri nas ni. Opozoril sem še na to, da bi vsako diskriminiranje najemodajalcev, glede na način pridobitve njihove lasntine, bilo po mojem nedopustno, in da bi različne administrativno urejene najemnine za posamezne kategorije vodile v neenakopravnost "starih" in "novih" najemnikov na trgu. Stari najemniki bi bili ob nilji najemnini v privilegiranem pololaju proti tistim konkurentom, ki bi morali plačevati najemnino po trlnih načelih.
Preko teh splošnih razprav na tem sestanku nismo šli, so pa predstavniki DS "najemnikom" zagotovili, da bodo proučili molnost priprave dopolnil k zakonodaji, ki ureja najemna razmerja v poslovnih lokalih. Po tem sestanku se s predstavniki DS nisem več pogovarjal. Poslanska skupina DS je kmalu po tem oblikovala predlog zakona, ki je nato prestal prvo obravnavo v Drlavnem zboru. Dr. Edo Pirkmajer C. na Rožnik 19, Ljubljana
tov. Jan in v svojem članku objavil tov. Kristjan Perko. Ni resnica in ni dokaza za to, da bi g. Bedenk poskušal pregovoriti Janeza Perka za sodelovanje v beli gardi. Dokaz, oziroma priče pa obstajajo, ki lahko potrdijo, da je Janez Perko pozval g. Bedenka na razgovor, ki se je končal z nesrečno smrtjo slednjega. Čisti konstrukt je insinuacija, naj bi bilo delovanje Miha
OBČINA ŽELEZNIKI
ŽUPAN
Trnje 20
64228 ŽELEZNIKI telefaks: 064/66-171
Na osnovi Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o delavcih v upravi občine Železniki razpisujem prosto delovno mesto
REFERENT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece
Zahtevani pogoji:
- višja strokovna izobrazba socialne, upravne ali ekonomske smeri s 3 leti delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba upravne ali ekonomske smeri s 5 leti delovnih izkušenj
- usposobljenost za delo z računalnikom
- smisel za samostojno delo z ljudmi
- pasivno znanje tujega jezika
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo, v roku 15 dni po objavi razpisa, na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi.
Lojze ČUFAR župan
Radio Tednik Ptuj
razpisuje
ki bo v dveh delih in sicer: I. nastopi ansamblov za Orfejeve značke - maja (junija)
in septembra 1996 in II. večer novih melodij - septembra.
Razpisna pravila: I.
1. Nastopi prijavljenih ansamblov za bronaste, srebrne in zlate Orfejeve značke bodo na več krajih v Sloveniji (odvisno od števila prijavljenih ansamblov) v mesecu maju oziroma juniju. Ansamble bo ocenjevala strokovna komisija. Strokovna komisija bo izbrala najboljše ansamble za nastop na Ruju, ki bo 6. septembra 1996.
2. Za festival se lahko prijavijo vsi ansambli, ki gojijo to glasbeno zvrst.
3. Na festivalu so predvidene denarne nagrade za najboljše ansamble po mnenju strokovne komisije in občinstva. Posebne nagrade bo organizator zagotovil ansamblom, ki bodo dosegli že tretjo, četrto ali peto zlato Orfejevo značko. Strokovna komisija bo ocenjevala izvedbo.
4. Ansambli nastopijo na festivalu z dvema melodijama, od katerih mora biti vsaj ena prvič izvajana.
5. Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu do 15. marca 1996 na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva 6, Ptuj. Informacije dobite po tel.: 062 771 261.
1. Skladatelji ali ansambli pošljejo nove melodije z besedili do 31. marca 1995 (izjemoma so lahko demo posnetki) na Radio Tednik Ptuj, Raičeva 6. Informacije po tel.: 062 771 261.
2. Strokovna komisija bo izbrala od 16 do 20 skladb za izvedbo na festivalu.
3. Večer melodij bo 7. septembrta 1996 na Ptuju.
4. Za avtorje melodij in besedil so predvidene denarne nagrade, ki jih podeljuje strokovna komisija, melodije bodo izbirali za nagrade tudi poslušalci.
5. Nove melodije izvajajo ansambli, ki so na festivalu na Ptuju že dosegli zlato Orfejevo značko.
1. Na festivalu bo podeljena še nagrada za najboljšega debitanta in Korenova plaketa za najboljšega pevca ali pevsko skupino. Korenova plaketa se podeljuje za večletno uspešno nastopanje v domači zabavni glasbi. Nagradi podeljuje strokovna komisija.
2. Z vsemi, ki bodo nastopili na festivalu, bo organizator sklenil pogodbo, ki bo natančneje določala medsebojne obveznosti in pravice.
Metli
San
Kidričeva 47a, Kranj       «fax: 064/ 21 87 87
BEURER atestirani elektronski merilniki krvnega tlaka
• Pomožna zdravilna sredsi^
• Ortopedski pripomočki
• Nogavice proti krčnim žil3 f
• Program inkontinence
il ogrevalne pododeje
masazne peneče kadi
Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
Uspel koncert Božičnih pesmi v Cerkljah
Cerklje na Gorenjskem, 15. januarja - V
župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Cerkljah je bil v nedeljo zvečer izredno uspel koncert Božičnih pesmi Evrope, na katerem so sodelovali trije mladinski pevski zbori in sicer mlajši mladinski pevski zbor Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Davorin Jenko in Cerkveni mladinski pevski zbor Andrej Vavken, vsi pod vodstvom zboro-vodkinje Irme Močnik. Na koncertu so sodelovali tudi solisti Barbara Pezdir in Domen Vrhovnik na violini, Lidija Žižek na flavti in kitari, ter Marta Močnik na orglah. Program je povezovala Helena Zevnik. Zbori so predstavili božične pesmi Poljske, Češke, Francije, Nizozemske, Anglije, Nemčije, Italije, Španije, Amerike in Slovenije. V izredno akustični župnijski cerkvi v
Cerkljah so vsi trije zbori na kraju zapi skupaj s solisti še Gruberjevo "Sveto n| blaženo noč". Pred tem pa so izrej posebno zahvalo za pomoč in razumevaj cerkljanskemu župniku Stanislavu GradiSl in ravnatelju osnovne šole Davorin Jem Cerklje Jerneju Zajcu. • Janez Kuhar
V soboto in nedeljo bodo v Adergasu uprizorili igro Enkolsa |
Adergas, 15. januarja - Mladinska dra4 ka skupina Kud Velesovo bo uprizorili soboto, 20. januarja, ob 19. uri v dvoran1! Adergasu igro Vike Grobovšek Enkolsa. [ jo ie režiral domačin Silvo Sire, glasba delo Francija Kerna. Igro, v kateri sod^L 16 mladih igralcev, bodo ponovili v nec^f ob 15. uri v dvorani v Adergasu.
Janez Kuha*
§§§§§§§§§§§§§§§!§§§§
fl
0» 3 3 'o O CD < 3-tO O
g. tO
■ I
<0>C/> 8 <
55 9 I*
5 pit
° is
O o = tli
in (Si (J) «< 2 3
3 N« 3
< o ° » <-o c »5
C/JDTJ jo o -5 o &1
TJ TJ CD JD
ch cd
22
C
CD CD
Cfl     CD co !i
2 o
CD CD
3 <
Cfl CD
tO g.
_ O
Si to o
CD
2} ?r    M a
tfl C C
CD
(i < m
O <D *ČD
9 o
CD
8 rs E. CD
oorjD
to cp_ cp_
B,»s
Cfl CD
CD iJT1-^-CD (p
° o < 8 CP »
ČD
i
C
K
CD
II
c?'
*</>' O pr X
? N
■ff H
N CD
G
i
CD 0J
O Cfl
i.
O. "Ni
to •
3 O«
"8 5
o cr
o cr N 3 w«9-
8 ® S
~® §'
9 o * — cr < 3 9: cd.
§5 "
CD CD Cfl 3 CD —
O TJ
IIH8
(8 3 W 0)
CD 3 3. JT 3" .— O
Pili
X N 3 ?S< 3 O e.CD^g
2,3 sr 3 ćd cr $5 —
EU
•=: 5' o Oz
33^§
sl
CD O
It
si
T3
8.
cd g.«-
W 3 O, M
^---(U* *
CD =• S. _. 3 3 N _ 3 3:g-
c o 5L
"D <. CD CD O 3 3
S      S N
S" © CD
X- (D CD ~ < CD _. 3 =^ <. N
cd "< s-
r i
6 52. ,=:
0.-0 3 9-3 c
n S- _. w ° CO
oj < 2. 7T
o 9'52,'t; « ® cd
|ti|
O CO N <
5" 3 < CD CD « 3-CgCD
CD C"9
w m cd
CD — 3 O _ 3 CD S. CD
< o 3
ro -g S. c w ?X5 O al|:
"D cr o
lis
3 nj CD
cr- n
O' N
Is. Il
3 8"
§1
CD 3
en -J
S888§888
r^"0O2rn:n: S 3 tžr. = 5.S 9
p. dO" CD CD CD £CD ČD O »
-'OOOO-^OO-*
couoocof (ocnoo aci
OOro-'OOOOOO
S:
O) *: ro
3 ^
.=: c
. tb
Silili«
S o s i
3 N O 3
C> O 3
ČD a Ć? < J<
2'ČD f 3 <s£0 W 9 3 ČO =;0)
cr (o c/)<
»nc w
S.T3 ^ T3 a O čo m CD w < q
o 52 cd ~'w 3 3
=1     CD rr
««p9;
^CDčg"3
5 < o
?T CD O c=:
'   3. < n S
CD 2. W «- CD CP-
a w -n <
3. 9 c« Q w.
CV CD
||
CO
w w
ČD °
3 3
O tO
< »
3 CD
co o. ro
W_ 3 "
cp co" 9.' a. cd
5. 3 3 CD CD
< w OS" S3
cfi
a o
g o' o
cr _, 3 ^ 8.9; ■5'S
O
o a
3 o
o<
51
3
o » S-
3 <D
O O
_i «< co N co r* ^ co
■šil
lis
ril
CD OT3
osi
H«
O« 3 3
g
(D
ril
o« Z. c/)
(D
o s.
i
» 3
"ČD'
w 3 » c cr cd <
3 3 CD CD
a w
CD CD
d cr<? _
9 CD
cr _
i«8 w
w —• tf) < gr
C <
3 c
C CD CO
< (fl —
#3 i
< w 9.
~ CD -=:
o W E.
2. cd O
3" < CD CD W§.
_. 3 7T 3 5- CO
§ 8«3 |W CD " O O =♦.
3 S 3 -. 9 3 I g 2T.
—• _ CD Cfl
n, 9 cd -^-o
< O 3^ 3 =• 5r r- CD
9. r, S c c. 2.8 -•-:T_
C/X     CTj f
1*01
°'3'o g iS -. 2 a
3 w< it
o če g; o
O. w co ^
CD ^ CD CO
2.3 9 J 3" < 9- o
_ CO CD (Q CA CO CO CO
9^-ccT
ft"9-o |S g-
n> CD
T3 — *C N
cr
1«
no » w< -* ^ cv 3 < < ^ 9;N
CD^ĆD
cg*
|93S-^3
3 W C/) Co Q--
_i 2. w< o <
CD -vi
II s
" 3r co
CD O OI
ro 3 cd
00 3
ro cd S
o o co ro
CZ o»
CO CO
cr po
CO:
3 S a ©
3
-N
— CD Cfl X"
OJco X,
P>
(»3 U r* cp •
3 Oi O
ro3
00 CP
1 I
r* co
rof co c
• 3 Cfl
0)
3.
5 &§r
SSLCO , CD 3: 3 2 Cfl ^ c ČD w
ČA 3" 9. cq E. K » |S§.-°^3 -
=;•   t::     < _ cd ?r ^ -■
n<<:
CD O co
co 3
O CD' <tO CD CD
CD - d
S 3 x
3 C 3 CD ^ CO ,CD
< (O co'
" o o cfl cp O- — 5;co cr CČ5 5P, o J r; q 0<
ip lili
•   3= g CO g" O (fli
cfl« 5?" o B čo <
ĆP -''r* 3 3
S:
co
o o
^•^^g-CD
13.
O ~ <D 9 «c- £D
cr a < * ^ R
3t2.ši3:3^
d« o < m 9
CD CO CD 5 C <
8.1
CO
ZO
> o co r-m O C ^ '"O
zo
oo <2
z CO - m
co<r
i3
m z
O
00
o z >
(/>< m z
o<
C 33
£ 888888888
=f ooooooooo oi    co oo->j O) cn *k co ro
3
tO (0
<p
< < <7)-TJ Z 05 ¥ c 2, to
"O 3 E W W
o cn to o
** X* X" (si
tO CO CD Cfl -*
to
r- t; 9 3
CD. N<
to x> C 9
3 9
o to
c« "O ?r O co ~
C/V
I
< m
z >
CQ
cfl d o c
cn oi oi cn co co co co
cn cn ro cn Močno o o o o
r o
o
K
oŠ'
Q>
£D*
■■I
CD
S
Cfl«
«-+ (D <
ro
& HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 064/223 111
iParotllo set objave spf•{•mamo po telefonu 0641223-111, faksu 064(222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. poooiti - dol IM. uit dan »rad izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ^Ponudb v rubriki: licodno iifoana.
	
AVTO ŠOLA H in B Tel: 22-55-22	Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 22. januarja, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri.
IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS	Vožnja z novimi tovornjaki IVECO. AVTOŠOLA B in B na Begunjski 10, v Kranju, pri Vodovodnem stolpu.
IZPIT
C, D, E kat,
V RADOVLJICI
NAKUPOVALNI IZLET
REKREACIJSKO IDRSANJE V KRANJU, JffA BLEDU IN JESENICAH
PIZZERIA "ORU" TENETIŠE Tel.: 46-198
%\EČAJ SLIKANJE
ej NA SVILO
I OZONSKO ZNIŽANJE m ,,?LIJANSKE OBUTVE ZA I V*0 DRUŽINO
I ZDRAVILIŠČE LAŠKO iS£AVJE - POČITEK SPROSTITEV
%\ NAKUPIH Z AVTOBUSOM
Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 22. januarja, ob 18. uri gasilskem domu v Radolvjici. AVTOŠOLA B in B, tel.: 22-55-22
Palmanova 24.1., Madžarska-Lenti 27.1., Trst 23.1., Muenchen 29.1., karneval v Benetkah 17.2. Rozman, tel.: 064/715-249
KRANJ: umik sobote od 15. -16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 ki od 18. - 19.30l ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT 1 otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT spremljevalci 200 SIT sezonska vstopnica 8.000,000 SIT BLED: umik: sobote, nedelje od 18. -19.30 ure; cene: odrasi 400 SIT; otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenje drsalk 200 SIT JESENICE: umik sobote, nedelje od 14. -15.30 ure; cene: 300 SIT odrasli, 200 SIT otroci
NOV ZIMSKI DELOVNI ČAS: vsak dan 15 - 24., sobota 12 - 24 f nedelja, prazniki 12. - 23. ure, Pizze z prave krušne peči, ocvrti! lignji, solate, sladice. SE PRIPOROČAMO!
organizira Ljudska univerza Radovljica, tel.: 715-265
1
bU TRŽIČ
Obiščite nas v trgovini NUBUK v Naklem za bencinsko črpalko od 9. -12. ure ter od 15. - 19. ure in v soboto, od 9. - 13. ure, kjer vas pričakujemo s sezonskim znižanjem italijanske obutve. VLJUDNO VABLJENI! Tel.; 47-851
ZELO UGODNO v Zdravilišču Laško. V januarju vam nudimo 15 % POPUST za vse programe. Upokojenci imajo še dodatni 10 % popust. Rezervacije in informacije po tei. (063) 731-336.
Muenchen 3. 2., Drinovec, tel.: 064/731-050
vpisuje v tečaj krojenja in šivanja, tečaj dvostavnega knjigovodstva ter usposabljanje za poslovodjo. Inf.: tel. 52-155
za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka
Vse za dojenčka - program HIPP; BIO - hrana in POMOŽNI ZDRAVILNI PREPARATI - čaji.vitamini...
B|!f TEČA»
n^St^? ZIDARSTVO Izvajamo vsa gradbena dela, tudi vzdrževanje stanovanjskih stavbi §§ DOJIČBOŽO    ™3MVlJ  GOLNIK 46, tel.: 46-609
D2HAČA ZDRAVILA pUŠNIK MARIJA JESENICE
KEUB SOCIUS
o znanju za razvoj gospodarskih družb, o zaščiti pred nihanji cen na terminskem trgu ter o položaju januari a slovenskih podjetij - na 16, KLUBU SOCIUS, 18. januarja ob 13. uri v wrc,
"uakja Dunajska 156/XV, Ljubljana
ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA    Ugodna cena ženskih hlač in špichos, ter pestra izbira trenirk, pižam "CVETKA" 'n ostalin izdelkov iz lastne proizvodnje.
TEL.; 225-162
Del. čas: od 9.-12. ure in od 15. -19. ure, sobota od 9.-12. ure
™£lJlA COM, d. o. o. Lahka dostavna vozila PIAGGIO PORTER že za 13.000 DEM. Blei*eisova 6, Kranj Tel., fax: 214-360
GLASOV KAŽIPOT »
Obvestila
Nočno Rovanje odpadlo
'lan,?Ia- prl Komendi, 15.
Gori Z-3 " Pr'reditelji na Bkion Korr|endi so morali SrnuSrH°fnc? tekmovanje v
roviSL*klh skokin P°d P°k" laiasl j!,tvom Gorenjskega "unp <°dPOvedati zaradi od-aiin   nega na skakalnici je "sicer dovolj. Preveč 3IPrt?ičen J® bil Pastor za |E lcl ob izteku. Rudi Ihini .1 z Gore nam je konec >odn+9a tedna Povedal, da I k° tekmovanje organizira-' *o bodo vremenske raz-nere ugodnejše.
^govorsčlani Gledališča čez cesto
UIoh nJ " ^e vas zanima Jj5ual.,sče »n teatraličnost, ^riI| nJe na odru in za njim, irni!6 na Pogovor s člani ;6nsater|kega Gledališča čez IjL*:0- Spelo Trošt, Bojanom KarTirorn in režiserjem Mar-\g areom in sicer v četrtek, U," Januarja, ob 13.15 v Cnkl knJižnici
ob
i Gimnazije
DU Škofja Loka v novih prostorih
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča, da se je preselilo v nove prostore, in sicer iz Šolske ul. 7 na Kidričevo c. 1 (ZZB). Uradne ure so ob sredah in petkih od 8. do 12. ure, v času od 1. januarja do 1. aprila pa tudi ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure. Naprošajo vse člane, da čimprej poravnajo obveznosti za 1996. Nnjihova tel. številka je 620-664.
Dom na Zelenici
Tržič - Planinsko društvo Tržič obvešča, da je Dom na Zelenici zaradi obratovanja zgornjega dela žičnice med tednom zaprt.
Okrepčevalnica DU Kranj
Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da je okrepčevalnica odprta tudi ob četrtkih oz. vse dni v tednu. Delovni čas ob delavnikih je od 8. do 12.30 ure in od 15. do 20.30 ure. v
soboto od 8. do 12. ure ter od 15. do 21.30 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12.30 in od 15. do 21.30 ure. Vsako soboto in nedeljo popoldne ter ob praznikih je ples ob živi glasbi.
»Itltlfltltltltltltltltlt
Letni občni zbor
Društvo upokojencev Brezje - Mošnje - Ljubno vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 20. januarja, ob 15. uri v dvorani doma družbenih organizacij na Brezjah.
Predavanja
Najini trije osemtisočaki
Škofja Loka - Jutri, v sredo, se bo ob 18. uri v
VZGOJNO-
IZOBRAŽEVALNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA, SMLEDNIK Valburga 4, 61216 SMLEDNIK telefon-fax: 061 627-015 ALI 627-017
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA
ANGLEŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas
Pogoji: ustrezna izobrazba,
poskusno delo 90 dni, 2 leti
delovnih izkušenj
Prijave pričakujemo v roku 8
dni od objave.
Knjižnici I. Tavčarja začelo predavanje z diapozitivi Marije in Andreja Štremflja "Najini trije osemtisočaki".
Sneg in ivje
Škofja Loka - V Knjižnici I. Tavčarja bo v četrtek, 18. januarja, predavanje z diapozitivi "Sneg in ivje". Začelo se bo ob 17.30 uri.
»»Itltltltltltltltltltlt
Javna radijska tribuna
Ljubljana - Radio študent vabi na Javno radijsko tribuno časopisa Tribuna in Radia Študent na temo Civilna služba - kultura miru ali spodkopavanje temeljev države. Tribuna bo v četrtek, 18. januarja, ob 20. uri v Galeriji ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani.
0 novem APS filmu
Ljubljana - Danes, v torek, se bo ob 16. uri v prostorih Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, Gosposvetska 18, Ljubljana, začelo predavanje o novem APS filmu. Vodil ga bo g. W. Leberzipf -dr. Fuji marketinga za vzhodno Evropo. Preko video projekcije vam bodo predstavili in prakticirali uporabo novega formata filma.
Izleti It
Krpin - Smokuški vrh - Sv. Peter
Kranj - Planinska sekcija Iskra vabi v soboto, 20. januarja, na malo daljši zimski sprehod v okolico Sv. Petra nad Begunjami. Zbor bo pred Hotelom Creina ob 7. uri, odkoder se boste na pot odepljali s posebnim mini avtobusom oz. osebnimi avtomobili. Prijave z obveznimi vplačili sprejemata ga. Volga Pajk v tajništvu ISKRAERO (tel.: 221-321 int. 2644) in na Laborah g. Matija Grandovec (tel.: 273-093) do vključno Četrtka, 18. januarja, do 13. ure.
Prireditve M
Predavanje o Albaniji
Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, 16. januarja, ob 19.30 Tomo Štular predstavil popotovanje po Albaniji.
Komedija
Dohodnina v Mengšu
Mengeš - Mestno gledališče ljubljansko bo komedijo Dohodnina danes (sreda), 17. januarja, ob 19.30 uprizorilo v Kulturnem domu v Mengšu. Vstopnice so v predprodaji v kulturnem domu po telefonu 061/737-101, v Veleblagovnici Domžale in v Videoteki Z v Mostah.
Občni zor
Križ - Na rednem letnem občnem zboru se bodo v soboto, 20. januarja, sestali člani Prostovoljnega gasilskega društva Križ. Občni zbor bo ob 18. uri v Domu krajanov na Križu.
Srečanje članov ZSAM
Kranj - Odbor Zveze šoferjev in avtomehanikov vabi svoje člane na srečanje in občni zbor, ki bo 19. januarja, ob 17. uri v Šmartinskem domu v Stražišču.
Gledališče    It  I Koncerti >
Gostuje PDG Nova Gorica
Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bo jutri, v sredo, ob 19.00 nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Tones-covo Plešasto pevko - za abonma dijaški, izven in konto. V četrtek, 18. januarja, bodo predstavo ponovili za abonma modri, izven in konto, v petek, 19. januarja, pa za petek I, izven in konto.
Poljske božične pesmi in kolednice
Tržič - V župnijski cerkvi bo v četrtek, 18. januarja, ob 18.30 koncert poljskih božičnih pesmi in kolednic XVI. in XVII. stoletja. Ob spremljavi lutnje bodo peli člani skupine Bratovščina lutnje z dvorca na Wysoki iz Krakovva.
POP
TV
radio triglav
96 MHz
PLIN
JESENICE, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE, Titova 49, Jesenice
objavlja prosta delovna mesta
1. PRODAJALEC
Pogoji:
- IV stopnja izobrazbe - prodajalec za tehnično blago
- opravljen vozniški izpit B kategorije (lahko je tudi pripravnik)
2. 2 MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV IN PLINSKIH INSTALACIJ
Pogoji:
- IV. stopnja izobrazbe - monter ogrevalnih naprav, monter plinskih naprav ali monter vodovodnih naprav
- opravljen vozniški izpit B kategorije
Za vsa 3 delovna mesta bomo delovno razmerje sklenili za določen čas za 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vse kandidate prosimo, da nam pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na naslov. Plinstal, d.d., Jesenice, Titova 49, 64270 Jesenice.
ia oommK,
V Šmarjeških Toplicah in na Otočcu je pozimi kot v pravljici
Vabljeni z nami 27. januarja
Zadnjo januarsko soboto, 27. januarja, Vas skupaj s podjetjem KRKA ZDRAVILIŠČA Novo mesto vabimo na Glasov celodnevni avtobusni izlet v Šmarješke Toplice in na Otočea Na drugem letošnjim izletu vam v mrzlem januarju ponujamo topel dan s kopanjem v termalni vodi Šmarjeških Toplic in vrhunske storitve Hotelov Otočec. Poleg kopanja v termalni rivieri v Šmarjeških Toplicah je v programu Glasovega izleta tudi krajši ogled zdraviliškega kompleksa in turistične ponudbe Otočea; Kosilo in zabava v hotelski plesno zabaviščni restavraciji Tango, pa še kaj. Glasov udoben turistični avtobus bo peljal v soboto, 27. januarja, tako da bo avtobus podjetja INTEGRAL JESENICE odpeljal zjutraj ob 7.00 uri z Jesenic, se glede na prijave udeležencev ustavljal na postajah do Kranja oziroma Medvod (in po potrebi še bralcem Gorenjskega glasa iz Ljubljane). Povratek z Dolenjskega bo organiziran tako, da bo avtobus zapeljal do Jesenic, kjer bomo predvidoma do 21. ure in vam ne bo treba Še posebej skrbeti za pot domov. Cene: 3.850 tolarjev/oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane zgolj 3.200 SIT, za otroke do 15 leta samo 2.500 tolarjev. Preživite z Gorenjskim glasom prijeten topel januarski sobotni dan na Dolenjskem: v Šmarjeških Toplicah in na Otočcu 27. januarja! Ker bi na Glasov izlet 27. januarja želelo rajžati več Gorenjk in Gorenjcev, kot je prostora v predvidenem enem avtobusu, smo se s KRKO ZDRAVILIŠČA dogovorili za dodatni avtobus. Zato vas z veseljem obveščamo, da še sprejemamo prijave po telefonu 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj/. Najlepša hvala za Vaše zaupanje -rezervacije sprejemamo še do zasedbe sedežev v obeh Glasovih avtobusih iz jeseniškega INTEGRALA!
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
KRONIKA
NESREČE
Kranj, 16. januarja - Pretekli teden je bilo na Gorenjskem pet hujših prometnih nesreč, v njih so bili Štirje hudo, pet ljudi pa lažje ranjeni. Tri nesreče so bile na območju kranjske, dve na območju škofjeloške policijske postaje.
Irk na prehodu
Poljane - Vse okoliščine sredine prometne nesreče v Poljanah še niso pojasnjene, zato prometni policisti vabijo morebitne priče, naj pokličejo na št. 92.
V sredo, 10. januarja, ob 17.20 je 65-letni France P. iz Škofje Loke z oplom kadettom peljal po regionalni cesti od Škofje Loke proti Žirem. V Poljanah naj bi pred križiščem zmanjšal hitrost. Tedaj je z njegove leve prečkala cesto po prehodu za pešce 82-letna domačinka Marjana M. Voznik se je sicer umikal, vendar jo je s prednim desnim delom avta zadel. Padla je po cesti, huje ranjeno so reševalci odpeljali v Klinični center, kjer so jo obdržali na zdravljenju.
S tovornjakom v petko
Kranj - V četrtek zvečer pa je bila zelo huda nesreča v vznožju Gaštejskega klanca v Kranju. 54-letni Peter T., doma iz okolice Ljubljane je ob pol osmih vozil z 41 let starim mercedesovim tovornjakom po Ljubljanski cesti od Labor navzdol. Pred nadvozom železniške proge je v ovinku zapeljal naravnost. Tedaj je iz kranjske smeri s petko pripeljala 20-letna Andreja N. M. iz Strahinja, za njo pa z BMVV še 27-letni Kranjčan Matej K. Tovornjak je zadel petko v bok in jo rinil pred seboj več kot enajst metrov, pri tem pa je petka zadela še BMW. V nesreči so bili hudo ranjeni voznica Andreja N. M. ter njena sopotnika, 19-letna Manca B. iz Kranja in 20-letni Gregor K. iz Srednje vasi pri Šenčurju. Odpeljali so jih v Klinični center.
Povzročitelju nesreče so kranjski prometni policisti ponudili alkotest, ki je pokazal 1,48 grama alkohola na kilogram krvi. Petra T. so poldrugo uro pred nesrečo ustavili policisti v Šiški in mu po "pihanju" prepovedali nadaljevati vožnjo. Odredbe ni upošteval, ampak je sedel nazaj v kabino tovornjaka in se v megli odpeljal proti domu. Očitno je bil tako opit, da je zgrešil smer in namesto doma "pristal" v Kranju. • H. J.
Upravni odbor zbornice za zasebno varovanje odločil
Enigmi opomin, licenca ostaja
i
pe
Ukrep častnega razsodišča zbornice je upravni odbor po pritožbi Enigme v spremenil v pogojnega za šest mesecev, o Poroku (še) ni bilo govora.
tiskovni konferenci UNZ j1 p; načelnik urada kriminali* ie tične službe na vprašanj* Ti
Kranj, 16. januarja - Porok se namreč do petka, ko je upravni odbor zbornice zasedal v Ljubljani, ni pritožil na sklep zborničnega častnega razsodišča, ki ga je, enako kot Enigmo, kaznoval z izključitvijo iz zbornice s soglasjem notranjega ministrstva, oziroma s pogojno izključitvijo za dve leti.
Za sklep častnega razsodišča smo novinarji zvedeli od sindikata Neodvisnost Gorenjske ter njegovih članov - delavcev jeseniške zasebne varnostne firme
Porok, le dan pred odločitvijo upravnega odbora zbornice. Enigma, ki je 1. oktobra lani dobila posel varovanja na Aerodromu Ljubljana na Brniku, kjer je zamenjala varnostnike jeseniškega Poroka, naj bi jo tako poceni (z opominom) odnesla zato, ker "ji je uspelo v tem času odpraviti vse pomanjkljivosti, ki sta ji jih očitala notranje in prometno ministrstvo".
Zakaj torej za rentgeni na brniškem letališču še vedno delajo policisti? Kdo jih bo
plačal, so v četrtek (spet) vprašali v sindikatu Neodvisnost; letališče, Enigma ali država (davkoplačevalci)?
S četrtkove novinarske konference sindikata Neodvisnost Gorenjske na Jesenicah smo na kratko poročali tudi o štirih zasebnih varnostnih podjetjih, ki na Gor-enjskem varujejo premoženje brez licence (eno od njih, Orbita, jo je pridobilo šele šest dni prej), torej na črno. Sindikat Neodvisnost je s tem seznanil tudi UNZ Kranj. Na včerajšnji
ali so s tem seznanjeni if k< kako so ukrepali, povedi da je kranjska UNZ o dd varnostnih podjetij brez cene poročala ministrstvu notranje zadeve. Kriminali ti so vse firme - Kobra, Jab Zora, Orbita) obiskali, ug tovili njihovo dejavnost, zakonu o zasebnem valj vanju jih bodo predlagaj postopek sodniku za p^j krške. • H. J. _*Jl
KRIMINAL
S Črnivca še v Virmaše?
Kranj - Kriminalisti so na dobri sledi, da primejo vlomilski par, ki je v noči s predzadnje sobote na nedeljo obiskal gostilno Mlakar na Črnivcu in stanovanjsko hišo v Virmašah pri Škofji Loki.
Lopova sta na vratih gostilne zlomila cilindrično klju-
V Elektru Gorenjske so sešteli škodo
Sneg in žled "stala" 367 milijonov tolarjev
Podobna naravna katastrofa se lahko še ponovi, rešitev je predvsem v širših daljnovodnih koridorjih ter uvajanju izoliranih vodnikov na gozdnatih območjih.
Kranj, 16. januarja • Za delavce Elektro     Prva popravila so opravili takoj, druga faza Gorenjske so se začele izredne razmere, ko  pa bo zaradi velikega števila in obsega del ter sta sneg od 26. decembra do 3. januarja, žled zaradi nedostopnosti do posameznih naprav pa 8. in 9. januarja poškodovala daljnovode  opravljena do konca tega leta. in omrežje. Med najhujšimi padavinami so bile okvare na 714 daljnovodih, kar je povzročilo izpade 649 transformatorskih postaj in je bilo brez elektrike 35.000 odjemalcev. Škoda je ocenjena na 367 milijonov tolarjev. Delavci so v izjemno nevarnih in neugodnih vremenskih razmerah opravili težaško delo.
Zaradi okvar, ki jih je povzročil novoletni sneg - najhuje je bilo 27. decembra - so bili brez električne energije odjemalci na območju Kranja proti Nemiljam in Podnartu, med Golnikom in Tržičem, od Visokega do Jezerskega in Šenčurja, na območju Selške doline od Škofje Loke naprej, na večini odcepov v Poljanski dolini (dolina Hrast-nice, dolina Sopotnice, LuŠa...), na območju med Naklim, Tržičem in Radovljico, na območju Jesenic proti Črnemu vrhu in Javorniku, na Pokljuki, območju Bohinja od Ribčevega Laza naprej, Soteska, območje med Kranjem in Mavčičami ter od Medvod do Golega brda in Žleb.
Za najnujnejša popravila so v Elektru Gorenjske porabili več kot 4000 rednih ur in več kot 6000 nadur. V konicah je bilo na terenu več kot 130 delavcev, pomagali pa so tudi zunanji sodelavci.
Žled je 8. in 9. januarja najbolj prizadel Loško hribovje. Najhuje je bilo v Selški dolini do Železnikov in Davče, v okolici Škofje Loke in v Poljanski dolini (Bodoveljska grapa, Gabrška gora, Sopotnica), na območju Cerkelj do Šenturske gore, na območju Reteč pri Škofji Loki, Podblice, Jamnika ter Lipnice, na območju Jošta, Golnika, Bitenj, na Pokljuki, v Begunjah, Mlaki in okolici Radovljice. Posebno hudo je bilo v Bodo-veljski grapi, kjer je potrgalo vodnike na daljnovodu in omrežju ter podrlo več drogov. Ker je popravilo trajalo več kot dva dni, so električno energijo zagotovili s prevoznim agregatom. V četrtek, 11. januarja, je bilo zagotovljeno napajanje vseh porabnikov.
Po prvih ocenah je sneg povzročil za 47 milijonov tolarjev neposredne škode, dokončna sanacija pa bo po prvih grobih ocenah zahtevala še 248 milijonov tolarjev. Stroški ponovnega napajanja, vključno s provizoriji, zaradi žleda so znašali 21 milijov tolarjev, končna sanacija pa bo zahtevala še 50 milijonov tolarjev.
V Bodoveljski grapi.
V javnem podjetju Elektro Gorenjska Kranj so analizirali posledica poškodb. "Pokazalo se je, da so dalj no vodni koridorji preozki in da bi bilo treba selektivno sekati; puščati visoko drevje samo v primerni oddaljenosti od voda. Poškodb, ki jih ni povzročilo padlo drevje ali veje, je bilo namreč malo. Drugo, kar smo ugotovili, je, da dobro vzdrževan daljnovod z vodniki preseka 70 kv. mm prenese tudi padce drevja. To pomeni, da bo v prihodnje
Jiotrebno resno razmisliti o doslednem uva-anju izoliranih vodnikov na vseh gozdnatih območjih," je povedal direktor tehničnega sektorja Elektro Gorenjske Tomaž Jamnik.
Sneg in žled lahko še pričakujemo, z njima tudi nove okvare električnih vodov. Tomaž Jamnik meni, da bo potrebno vložiti denar tudi v mehanizacijo, boljše telekomunikacijske naprave in ljudi, da bodo lahko kos podobnim nalogam. Zmanjševanje zaposlovanja z odhodi v pokoj je tokrat pokazalo svoje slabe strani. Domače ekipe so razredčene, zunanjih, ki bi bile usposobljene, je premalo. • D. Papler
čavnico ter dodobra pregledala vse prostore. S seboj sta odnesla za tri milijone tolarjev avstrijskih šilingov, mark in zlatnine.
Manj sreče pa sta imela v Virmašah, kjer sta v isti noči domnevno ista vlomilca -izdaja ju enak način zloma ključavnice - iz stanovanjske hiše pobegnila, ker so ju zmotili pri delu.
Šaljivčevo veselje je bilo kratko Policisti povozili svoj radio
Kranj • Vloma v policijsko "marico" in poškodovanja tuje (policijske) imovine je osumljen 20-letni M. K. z območja Kranja,
Zadeva, zaradi katere ga bodo možje postave ovadili državnemu tožilstvu, je po svoje tragikomična. V četrtek okrog štirih zjutraj so se kranjski policisti s službenim golfom in "marico" pripeljali na rutinski pregled pred lokal Rodeo. Njihovo odsotnost je izkoristil (takrat še) neznani šaljivec, ki je odprl "marico" in iz nje vzel avtoradiokasetofon sharp ter ga podstavil pod kolo golfa. Golf je zapeljal prek radia, 20-letnemu M. K. pa se šala ni obnesla.
Počakala, da so pogasnile luči
Trstenik - Kranjskim policistom pa je uspelo odkriti sled za nepovabljenim nočnim obiskovalcem v gostinskem lokalu Krokar na TVsteniku.
Kaznivega dejanja tatvine so osumili šestnajstletni«) iz Kranja. Punca se je skrila v lokalu in počakala, da je lastnik pogasil luči in zaklenil vrata. Potem je iz točilnega pulta vzela 21.500 tolarjev ter odšla iz Krokarja skozi zadnje okno.
Ko avto sameva...
Radovljica • 5. januarja, sredi belega dne, je neznani nepridiprav vlomil v dva osebna avtomobila, parkirana ob spodnji postaji gondolske žičnice Vogel.
Neznanec je iz vozil pobral za skupaj 260.000 tolarjev oblačil in drugih predmetov, našel in vzel pa je tudi osebne dokumente, hranilne knjižice in celo obeske za verižico.
13. januarja med enajsto in tri četrt na tretjo popoldne je neznanec spet "operiral" na parkirišču pod gondolsko žičnico. Tokrat je iz osebnega avtomobila ukradel tri potne liste hrvaških državljanov ter
moško in žensko usnjeno jakno, vse skupaj vredno okrog tisoč nemških mark.
Naslednji dan ob 12.20 so policisti na območju Bohinja ustavili golf, v katerem sta se peljala dva državljana ZRJ, begunca v Sloveniji. V avtu so dobili ukradeni jakni, begunca pa sta domnevno zakrivila tudi prva dva vloma ter nekatera druga kazniva dejanja na območju kranjske in ljubljanske UNZ.
Osumljenca so strpali v 48-urni policijski pripor, danes pa ju bodo skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Njune identitete še niso ugotovili, prav tako pa še raziskujejo izvor nekaterih drugih predmetov, ki so jih našli v "njunem" golfu.
Prijeli tatu
Tržič - Policisti so v noči z 2. na 3. januar raziskovali tatvino lovske puške mauser, prenosnega telefona in potnega lista iz "katrce", parkirane na Kovorski cesti v Bistrici.
Tatvine so osumili 21-letnega Dj. E. iz Tržiča, ki ga bodo tudi ovadili tožilstvu. Pri njem so namreč med hišno preiskavo dobili vse ukradene predmete in jih že vrnili oškodovancu.
Prodajal plinski pištoli
Kranj - V četrtek ob 17.45 je dežurni v operativno komunikacijskim centrom UNZ Kranj prevzel obvestilo, da so v Air baru trije moški z orožjem.
Kranjski policisti so se takoj odpeljali do lokala in legitimirali troje osumljencev. Eden od njih, 47-letni E. K. iz Kranja, se bo moral zagovarjati zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prometa z orožjem. Pri delnem osebnem pregledu so namreč policisti v žepu njegove bunde našli predelano plinsko pištolo, v polivinilasti vrečki pa še eno. E. K. naj bi ju v lokalu ponujal za 600 mark. Pištoli so mu seveda zasegli.
Kdo strelja po Radovljici?
Radovljica • Policisti in kriminalisti raziskujejo že četrti primer streljanja po Radovljici.
V zadnjem primeru je bil tarča neznanega strelca osebni avt golf na Gorenjski cesti,
last podjetja iz Radovljici je bil dvakrat ustreli
Kje je najeti tvving1
Preddvor - Osuralje prijet, nov osebni * renault tvvingo (KR D), ki ga je najel v ddvorskem podjetju *' žan d.o.o., pa je "izpuhi«' 25. novembra lani Sij 19-letni A. A. iz Ljublj«* s ponarejenimi dokurn«1! v preddvorskem podjet! sposodil twinga. S tem! lastnico podjetja spravi zmoto, kar se je pokazaj ko bi moral najeti ^ vrniti. Tvvinga, vredni 1,748.000 tolarjev, naoj* še do zdaj ni prip^ nazaj. Osumljenca,, t; kranjski policisti pri)e, j( kje je avto, pa jim do* I j še ni uspelo zvedeti. P
_ , ^
se
pištolo kalibra 9 mm. p]
Vlomilec sprožil al^ A
Kranj - Varnostniki kraw n< ga podjetja Varnost j — petek, nekaj minut Pre 1 tretjo zjutraj, v svojem sf jemno operativnem zaznali alarm.
Dežurni je o tem tako|,(»( vestil nadzorno interven^ skupino ter kranjsko po*1. V skladišču samopostf trgovine Živila na Gotf savski cesti v Kranju so P,1 24-letnega V. K. iz Kranj Jjs/ je vlomil skozi kletno okf^ K. bodo ovadili kaznuj*" dejanja poskusa vloma. JY|
Vse za dom |>-
Lesce - Radovljiški p0'1' še iščejo tatu, ki je med ^ 8. januarjem vlomil v Irf n no Elgo v Lescah.
Iz trgovine je odnesel ni televizor, mikroval0^ pečico, dva sesalnika, % \ prenosna telefona ter §e, ui, gotovljeno število roČ#K)| skupaj v vrednosti GSjL! tolarjev. Domnevajo, d,»$6,' bil motoriziran, saj i02f-stvari sam ne bi mogel
Hkrati je neznanec tudi cilindrično ključav p0( na vratih skladišča v s7*u postrežni trgovini Kasta PrQ Koroški Beli. Iz trgov***!, ukradel za 254.000 tojj; hrane, cigaret in žvetj^ gumijev ter nekaj de*1 £
* H. Jelovčan
wr9
Vicev na račun policije ni! Vse je res. Pridni Francelj
Na policijski postaji se odločijo, da bodo sami prepih« ^ prostore. Komandir dobi naročilnico za barvo in Čop1 ^ naslednje jutro pa naj bi udarniško začeli.
Ko pride zjutraj v službo, Francelj ie pridno valjčka str°^ "Ja, Francelj, kaj pa počneš, vsaj papir bi dal na n* ^ ga poduči komandir. "Je ie v redu, saj tudi tako dosežem," odgovori pridni Francelj.
>0q
Dobri, stari...
Iron Maiden v Ljubljani
Hmm..., ko gre za ime Iron Maiden, je ljubiteljem tistega pravega starega heavva znano, za koga gre. Skupino, ki je na sceno polno zajadrala v, za stare hard rockerje in pa prvinske hevy metal bande, zelo težkih letih, saj je bil konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih v polnem razmahu punk. Bržkone njihov prvi veliki uspeh Running Free, pa izvrstna druga plošča Killers jih je dvignila na Površje, česar pa očitno "ni prenesel" njihov prvi pevec Paul Di Anno, ki ga je kaj kmalu zamenjal za Maidne legendarni Bruce Dickinson. "Six, six, six, The Number Of The Beast..." je šibal bržkone eden njihovih najbolj znanih komadov.
Pod Dickinsonovim vodstvom je bil band hiperprodukti-ven, saj so Maidni malodane vsako leto izdali vsaj eno Ploščo. Na vsaki je bil vsaj en komad tipa "The best of , ampak roko na srce nekatere plošče so bile tudi čista brca \ Prazno. Kiks pa seveda prinese pričkanje v bandu, tako da so Maidni že večkrat napovedovali razpad, a kljub vsemu so se nekako obdržali vse do danes, z malenkostnimi spremembami v postavi, zadnjo lani, ko je namesto ~ msona v skupino prišel novi pevec Blaže .Bayley. zadnji album The X Factor se prodaja dokaj dobro,
Njihov
SkuC^eC P3 se Je tudi P" PUDUki relatvino dobro odrezal. takratPmajev Ljubljani že gostovala sredi osemdesetih let, jemo tnd^ed^a Prav' metal žur> ki 8a pravzaprav pričaku-IjubJia v nedeljo 21. januarja, ko bodo Iron Maidni v P°slu<n/ Zopet razgrevali dobrega starega metala željne Mairi Horror in žurantska mrakobnost to so Iron
sp *     ' Slcer pa če sPremUate njihovo maskoto Eddvja, ki
c že od vsega začetka pojavlja na ovitkih vseh njihovih P'Osč, boste vedeli za kaj gre. Vstopnice dobite seveda v
"gator Music Shopu v Kranju in kot pravi eden njihovih n°vejŠih komadov "Be Quick Or Be Death". • I.K.
1*'Sak h.Ei°vr11 CAS:
"'^EL.^ OD 830 - 22°° vkJl M     OD   1 l" - 22.!!j
Mali oglasi
® 223-444
Garati stroji
K------
oV^iunalnik AMIGA 1200 s hard Cp°m in monitorjem, veliko pr°9ra-tk ugodno prodam. 0 0609/62V
||0B|TEI VANNI.d.o.o. - KOMPLET-
DBA. Ne i. '>SR"^'e zastopnil ,1^064/218-317
U^ličit« VDBA- Ne izgubljajte časa, '   S/Topnika na «0609/612-
7M
ir^.Peč na petrolej cena 25.000 H[ m 53-571 int. 316, Golubčevič
----__
^rkiđanL Prodam manjši trofazni
KS?*? 1/4u pnevmatsko kladivo gf»^novo, «715-847__•«
KSSSJ1 £64 s kasetami, 2 joystica, KS2°J>721-740 »i«
ida^l,BTV Gorenje in synthesizer ^^HJ*7"! 5-608 91»
ior^am enoosno traktorsko prikoli-8j *a Prevoz hlodovine. «725-091
Ss^ifn ROTACIJSKO KOSILNICO /^736-690 ___W5
flhr?*02ni h|adi>ni BAZEN 300 I, i-C|en' ugodno prodam. Zavrh 9,
K^^tno 937
Cto?am molzni STROJ nemški, eno > h uPoraben Zgoša 4 A, Begunje
»rod»a|rii Pu|t. cisterno za olje 600 I. uarn. «224-746
Še nerabljen 213 litrski hladilnik Gorenje prodam znatno ceneje. Peinkrcher Anica, Cankarjeva 34, Radovljica 053
Prodam PRALNI STROJ Gorenje. «218-477 _957
Podarim črno belo TV v okvari in pol kavč. «310-189_seo
Prodam dvojno rostfrei korito s podaljškom. «310-189 gei
Poceni prodam 1 PEČ sobno na kurilno olje Gibo 8000 (italj.), odlično ohranjeno in 1 peč sobno na kurilno olje EMO 8, dobro ohranjeno. «633-161 od 16. ure dalie m?.
Prodam rabljen HLADILNIK Gorenje in PRTLJAŽNIK za avto. Cena po dogovoru. «58-042 969
Prodam PEČ za CK TAM Stadler, 30 KW. «221-594_991
Prodam 310 I zamrzovalno skrinjo Gorenje cena 30.000 SIT. Krničar, Sr. vas 9, Golnik, «46-771 992
Prodam ŠROTAR za mletje žit in posmojke. O 802-040 1002
Prodam voz za cirkular in dve jermenici iz sive litine, sinko « 620-678 1007
Prodam pralni stroj Gorenje, rabljen, v dobrem stanju. « 422-076 1011
Poceni prodam ŠIVALNI STROJ CSEPEL v omarici. Ni na elektriko. «403-030 1022
Prodam skoraj novo registrsko blagajno za trgovino. «45-601 1028
Prodam glasbeni STOLP Schneider s CD, nov, cena 45000 SIT. «55-409
1047_
Poklonim TERMO AKUMULACIJS-KO PEČ 4 kw. O 325-454 1061
VRTALNI STROJ, delilni aparat za rezkarico prodam. «401-446 1081
Prodam TV ITT NOKIA 51 cm ekranj, za 350 DEM. «715-162_1004
Prodam elek. štedilnik 4p+2 e, z ventilatorsko pečico. «52-133 iobs
Prodam novo traktorsko prikolico za prevoz živine in vago na uteži. «57-
977 ••102
Ugodno prodam 2 odlično ohranjeni kupperbusch PEČI. «47-557 1104
Prodam REDUKTOR z elek. motorjem 1 KS, plug snežni za mini traktor in varilni aparat Amp. «242-397 nos
Prodam TRGOVINSKE POLICE in OBRAČALNIK za seno. «85-483
1113
KOMPRESOR PPT, posoda 120 I, motor 3 KS, prodamo. «66-9371123
Prodam SEKULAR za žaganje drv 3,5 W. «311-078_me
Prodam ZRCALNI GRAFOSKOP tip F 4. «061/621-178 1129
Prodam SVNTHESIZER 600 DEM ali menjam za tiskalnik. 0715-973 1142
Gorenjs PRALNI STROJ, obnovljen, z garancijo, prodam. 0 332-350, 325-917_1143
Prodam BTV Gorenje fine line, ekran 63. 0876-136 1146
ROLBO za motokultivator Gorenje, prodam. 0686-259 nss
Prodam receiver technis, KASETOFON Aiwa, CD, zvočnike, ugodno. 045-441 1154
Prodam TRAKTOR IMT 560 gozdarsko opremljen. 078-604 nss
Prevozni hladilni bazen 300 I, dobro ohranjen, ugodno prodam. Zavrh 9, Ljubljana Šmartno 1162
PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE, SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. 0634-012 32126
PREROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST,
090 42-231
ZDRAHE- UUBEZEN.Š ENA?7 POKLIČITE!
GLASBILA
UBfiKA
(več kot plesna šola ")
V Kranju, ŠkofJMLokl, Radovljici, Kamniku in na Jesenicah.
pisuje začetnike in dobre plesalce
S 064/41-581
GR. MATERIAL
Nudimo vam veliko izbiro KERAMIČNIH IN GRANITOREZ PLOŠČIC, SANITARNE OPREME, VODOVODNIH ARMATUR IN KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA. Delovni čas 8.-19. ure, 0 245-124 in 245-125, Lekero d.o.o.
310_
Prodam SMREKOVE SKODLE. 0421-722, do 7. ure Ivan
KOVINSKE MREŽE PROTIVLOMNE IN OKRASNE izdelujemo po naročilu. 0 45-129 818
ZASTOPSTVO IN PRODAJA
flD PIONEER
mm ST0U> PtONEER 78590 SIT PHUPS TV 65 m 57.099 SIT FHfUPS VtDčOREC. 1t9.9d0 SIT 00R£NJ£ St TTX 46,990 SIT B0NY VHS E-180 500 STT ŠONY UX-S60 290 SIT
VfcJJKA IZBIRA PIONEER HI-FI PROIZVODOV
marantz SONY
DEMO SOBA 2A PRE12KUŠAN.JE ! ZVOČNIKOV fH HJ-FI KOMPONENT]
SURROUNP
CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
STANE ANDREJ OBLAK
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 17. januarja 1996, ob 15.30 uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Do pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: žena Bernarda, hčerke Barbara, Petra in Polona z družinami ter njegov sin Maj
Prodam 3 m3 suhih javorjevih PLOHOV. 045-269 996
Prodajamo APNO za beljenje. Hafner, 0621-062 1017
SNEGOLOVILCE po ugodni ceni dobite. 0725-319 1128
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole. 0 332-366 889
ANGLEŠČINA: osnovne in srednje šole instruiram, Lesce-Radovljica, 0718-065 1019
Prodam NAŠO BESEDO cca 100 knjig. 048-004 1032
študent instruira mehaniko in strojne elemente. 0738-010 1038
Instruiram matematiko in elektrotehniko za srednje šole in fakultete. Matjaž, 213-644 1060
Prodam PIANO Belarus, odlično ohranjen. 0 58-423_M2
Prodam HARMONIKO Delicia, cena po dogovoru. 0631-800 921
KITARO EKO LES Poul malo rabljeno, kovček, stojalo, prodam. 0691-
161 1139
INŠTRUKTOR FITNESA "A"
INŠTRUKTOR AEROBIKE "A"
Začetek 80-urnega tečaja 19.1. 96. Informacije in prijave na AKADEMIJI ZA FITNES IN AEROBIKO, Komenda/MSngeš, tel. 061/841-328 dop., pop. 061/737-112.
Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. 050-726, Igor nse
NEMŠKI KONVERZACIJSKI TEČJI [4-5 udeležencev), kvalitetno, ugodno. ŠVICARSKA ŠOLA, KRANJ. 0312-520_1137
Prodam UGANKARSKI SLOVAR na disketi, preko 15000 besed. 0631-
009 1147
Instrukcije angleščine za vse šole. 0216-935_mi
ABSOLVENTKA instruira kemijo za vse stopnje. 0311-266, Petra 32130
KUPIM
Kupim kuhinjski element od 40 cm dalje rumene orhideje Marles. «310-189 944
SMREKOV LES 1,5 kubika s prevozom kupim. Radovljica, 0731-250
958
Mizarsko kombinirko 35-40 cm 7 operacij, kupim. 0731-250 959
Kupim suhe jesenove plohe in deske. 077-887 964
Kupim počitniško KAMP PRIKOLICO za zmerno ceno. 0733-106 1034
ODKUPUJEMO LES na panju za takojšnje plačilo. 0064/621-779, 0609/635-074_1072
SMUČI 120 cm, z vezmi kupim. 0688-063 1152
ELEKTRIČNI NAKLADALEC za gnoj, 'Kupim. 0686-013 1174
LOKALI
Lokal v Kranju potreben obnove (adaptacije) za mirno obrt jfne gostinstvo) najamem ali kupim. Šifra: DO
40 M2 988
Prodam prodajni PULT, mere 210x90, police in telefonski aparat. 0881-159, od 16-20. ure 1041
Prodamo v centru Ljubljane prodamo ulični lokal za prodajo tekstila, 70 m2. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 1193
Prodamo gostinski lokal v Kranju z vsem inventarjem. K 3 KERN, 221-353 1194
V Kranju nudimo 130 m2 poslovnega prostora v pritličju, cena 1000 DEM/ mes. K 3 KERN, 221-353 1195
V Kranju nudimo najem 30 ali 50 m2 trgovskega lokala v mestnem jedru v nadstropju. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 1196
OSMRTNICA
Nenadoma je umrl mož, oče, stari oče in stric
ANTON PRESTRL
upokojenec Železarne Jesenice
Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu v sredo ob 15. uri na pokopališču v Radovljici. Na dan pogreba ob Žara v tamkajšnji mrliški vežici.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Tržič - mesto: v najem oddamo poslovni prostor 25 m2 za storitveno ali trgovinsko dejavnost, te., CK, cena 300 DEM/mes., dvoletno predplačilo, nudimo dodaten popust. Tržič-center: v najem oddamo poslovni prostor 400 m2 za različne namembnosti, najemnina se delno poračuna z investicijo v prostor, cena najema po dogovoru - možna predkupna pravica! Tržič: v najem oddamo več poslovnih prostorov -pisarn lahko tudi za storitveno dejavnost. Kranj Tomšičeva lil.; prodamo ali oddamo v najem poslovni prostor 52,90 m2 v obratovanju. Cena po dogovoru. PRIMO Tržič, tel., fax.: 50-
502 1094
Prodamo LOKAL 50 m2 na Zlatem polju, v 1. nad. K 3 KERN, 221-353
Najem bistroja v mestnem jedru, z odkupom inventarja. K 3 KERN.d.o.o., 221-353_1197
PRODAMO nove pisarne. 75 m2/l, 180.000 DEM. DOM NEPREMIĆINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 121»
ODDAMO: Kran|, Planina III lokal, 45 m2 za storitveno dejavnost, center 30 m2 za storitveno dejavnost. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1220
LOKAL! ODDAMO: prostor za obrt 35 m2 v Škofji Lo, 90 m2 v Radovljici, lokal za trgovino v Radovljici 25 m2 in na Jesenicah 18 m2. APRON 331-
Prodam avtosedež za dojenčka do 9 kg. 0891-835 1037
Prodam otroško POSTELJO+jogi, belo za simbolično ceno. 0731-084
1040
Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem, športni voziček, otroško kolo. 0241-311 1049
Prodam OTROŠKO POSTELJICO in pregrinjalo. 0332-076, zvečer 1124
Prodam otroško mizico s hojco. 0211-268 1172
OSTALO
TAPISERIJO "Zadnja večerja" in nekaj drugih, ugodno prodam. «310-588 910
RADIO
104.5  ft ft A 105.
-M* -
107.3 U IIII U 107.5
OGNJIŠČE
292	1225
KOLESA	
Otroško KOLO cityk bike	3-7 let, 2
leti, prodam. 0728-113	933
Otroško KOLO 4-7 let,	prodam.
0738-113	1127
OBVESTILA	
^tal. 152-11-26 f«. 152-13 62]
PRIDELKI
PRIJAVE ZA TEK 8.2. Kranj - Vrba. Bobek, Kranj, Glavni trg 16 1115
MCftOČIŠČC DCUFI
Ki fWTn
astrologija, vedeževanje,
razlaganje sanj, izračunavanje srečnih številk za igre na srečo
OBLAČILA
Ugodno prodam samo enkrat rabljen KIMONO za 14. let. 0725-155 435
Prodam ekspres aparat EMO Bled na dve ročki, krznen plašč rjav nerc, št. 42 in jakno - lisičje tačke - sivo, št. 42.'0 77-726_8ie
Prodam novo MOŠKO USNJENO JAKNO. 0212-631 1082
LAJPĆ moške gorenjske narodne noše in srajco, prodam. 0691-161
1148
OTR. OPREMA
Prodam prevljalno mizico in kombinirani voziček. 0 214-529 895
Prodam dva enaka kombinirana VOZIČKA Inglesina, kot nova. 0725-363 1035
Suha bukova DRVA prodam in domače žganje SADJOVEC IN SLI-VOVKO. 0403-710 530
Prodam REPO za kisanje. 0421-
671 688
Prodam kvalitetno seno in otavo nebalirano. 0691-313 Tone, 692-910 Matej 905
Prodam ZELJE v glavah. Bašelj 16, Preddvor 955
Prodam KOLERABO, RDEČE in RUMENO KORENJE. Sajovic, Suha 29, Kranj 1052
Prodam KRMILNI KROMPIR in repo. 0401-103 1064
Prodam SENO in OTAVO, ugodno . Mesec, Gorice 15 A, «46-055 1103
POSESTI
Vikend ali vikend parcelo pod Krvavcem, Apno ali Ravne, kupim. « 061/721-413_298
V Bntofu prodam večji poslovno stanovanjski objekt. « 0609/624-320_337
Prodamo HIŠO na Godešiču pri škofji Loki. «633-954 436
Prodam krajno vrstno hišo v Železnikih, IV, faza. «66-076 927
Prodam ZEMLJIŠČE - gozd - pašnik zelo primerno za gojitev jelenjadi ali ovčerejo. Naslov v oglasnem oddelku. 1056
Bled - prodamo 1 hišo z apartmaji in 1 hišo z možnostjo obrti ali poslov, prost. KOŠNIK.s.p. 332-061 1065
Kranj - center, prodamo poslovnos-tanovanjsko hišo, Lesce 1/2 hiše + 2000 m2 zemljišča. KOŠNIK.s.p., «332-061 1067
m ur oonat 6uksbw
V Mojstrani prodam staro hišo na parceli 1200 m2, cena 110.000 DEM. 0 066/65-131 1076
Tržič-Podljubelj: prodamo vikend, cena po dogovoru, Tržič okolica: (Križe, Pristava, Zvirče, Kovor) za znane kupce iščemo več stanovanjskih hiš do 200.000 DEM. PRIMO Tržič, tel/fax 50-502 1090
Tržič - Zvirče: zazidljiva parcela cca 800 m2, cena po dogovoru, Križe zazidljiva parcela, cca 800 m2, cena po dogovoru. Tržič-Križe kmetijska zemljišča (njive, travniki), cene po dogovopj. PRIMO Tržič, tel., fax: 50-502 1093
Prodamo na Kokrici pritlično, delno podkleteno hišo, cena 185.00 DEM, parcela 700 m2, v Tupaličah prodamo visokopritlično hišo na parceli 1100 m2, v Lescah večjo poslovno hišo ob glavni cesti. K 3 KERN.d.o.o., Kranj, 18221-353_»87
Prodamo v Kranju na Drulovki prodamo vrstno hišo za 195.000 DEM, v Kranju na Drulovki prodamo nedokončano atrijsko hišo in končano atrijsko hišo, v Kranju prodamo hišo v mestu, primerno za poslovno dejavnost, cena 120.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353_me
Na Podljubelju prodamo podkleteno hišo, zgoraj brunarica na parceli 1600 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353 1169
Prodamo na Jesenicah visokopritlično deklno podkleteno hišo, parcela 700 m2, cena 180.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353_1190
Prodamo v Velesovem prodamo enonadstropno hišo in ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353_1191
V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 350 m2 po 80 DEM/m2 v Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353
1196_
V Podkorenu prodamo zazidljivo parcelo 2500 m2. K 3 KERN.d.o.o.. 221-353 hm
PRODAMO Kokrica manjšo hišo z vrtom. 180.000 DEM, novejšo hišo na parceli 1000 m2, 350.000 DEM, Podbrezje visokopritl., letnik 89, 230m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM, nedokončaano hišo na parceli 500 m2, 150.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj. 22-33-00 1214
PRODAMO ŠENČUR: večjo 10x10 m, enodružinsko hišo z lepim vrtom, 235000 DEM, Britof nedokončano hišo z delavnico na parceli 1500 m2, 250.000 DEM, Bašelj nedokončano hišo na parceli 700 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1215
Prodamo Zalog: nedokončano dvos-tanovanjsko hišo na parceli 12000 m2, 170.000 DEM, Stiska vas nedokončano hišo, 3 ha travnika in 1 ha gozda, 150.000 DEM, Mojstrana novo hišo v alpskem stilu z delavnico, 380.000 DEM, večjo, večstano-vanjsko hišo z vrtom, 350.000 DEM, Gor. vas Rateče del. hiše z vrtom 140.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1216
PARCELE PRODAMO- gradbene: Kranj Primskovo nadomestno gradnjo ob cesti na parceli 2533 m2, Huje 600 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Sr. Bitnje 900 m2 ob zelenm pasu, Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2, Kamnik Perovo, komunalno opremljeno, sončno, 560 m2, Britof Voge 700 m2 ob zelenm pasu, Podkoren 2000 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Lučine 2000 m2 Lendava v bližini zdravilišča 500 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 22-33-00 1217
PARCELE KUPIMO: kupimo GRADBENE PARCELE za dobro plačilo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 1218
HIŠE ODDAMO Mlaka pri Kranju 1/2 hiše z vrtom in garažo. 900 DEM/ mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, 22-33-00_1221
DRULOVKA: novo, vrstno hišo s 300 m2 uporabne površine, 250.000 DEM, Zg. Bitnje delno obnovljeno hišo z lokalom in vrtom. 180.000 DEM. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj, «122-33-00 1213
SILAN GORENJSKE
Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj
gorenjske   Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, nepremičnine tel./fax: 064/22 33 76
KRANJ - SEVERNI DEL, 2SS, 60 M2, 90.000 DEM
KRANJ - CENTER, 3SS, 80 M2, 75.000 DEM
KRANJ - SAVSKA LOKA, 3SS, 87 M2, 125.000 DEM
KRANJ - PLANINA, 2+2, 96 M2, 135.000 DEM
KRANJ - PLANINA, ATRIJSKO 3SS, 90 M2, 135.000 DEM.
■; [J 3 V/ V/HH J TO .7:V,MM gj 1 l.'.T* I *
■ :iH<j:ro-7..r,r-7i
KRANJ - HIŠO V III. GR. FAZI, NA PARCEL11300 M2
KRANJ - POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO V BLIŽINI CENTRA
KRANJ - STRAŽIŠČE-DVOSTANOVANJSKO HIŠO
NA LEPO UREJENI PARCELI 600 M2 KRANJ - BRITOF, ATRIJSKO HIŠO NA PARCEL11300 M2 KRANJ - PREDOSLJE, HIŠO V IV. GR. FAZI Z NOVEJŠIM GOSP. POSLOPJEM, NA PARCEL11500 M2, PRIMERNA ZA OBRTNIKE ŠKOFJA LOKA - POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO NA PARCEL11500 M2 ŽIROVNICA - VEČ HIŠ RAZLIČNIH CENOVNIH RAZREDOV
V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovol-jenjen, v Šenčurju prodamo zazidljivo parcelo 730 m2 po 50 DEM/m2. K3 KERN.d.o.o.. 221-353_1200
V Šenčurju prodamo 730 m2 zazidljiva parcela po 50 DEM/m2. K 3 KERN.d.o.o., 221-353_1201
V Naklem prodamo 2 zazidljivi parceli po 700 m2, po 80 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353 1202
V Ljubnem prodamo bivalni VIKEND na parceli 1000 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, 221-353 1203
Blizu Preddvora prodamo vikend v gradnji. K 3 KERN Kranj. 221-353
KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. POGODBO PRIPRAVIMO Ml. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1209
PRODAMO: Kranj center: del starejše hiše, 300 m2. 110.000 DEM, starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM, Primskovo del hiše z garažo in vrtom, 110.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 1212
Kupimo manjšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 1222
Prodam ležeči bojler 60 I emajliran, nov, še nerabljen. ©221-214 920
Prodam veliko GOVEJO KOŽO 5000 SIT, pralni stroj 5000 SIT. «218-737 945
Prodam kuhinjo s hladilnikom, sedežno garnituro, predsobno omaro in samsko spalnico. 0224-
167 966
Prodam za simbolično ceno KAVČ in dva fotelja. 0 218-051, zvečer 981
Prodam SPALNICO, staro 5 let, cena 800 DEM. lahko na 2 obroka. 0403-287, po 14. uri 983
Prodam PERZIJSKI TEPIH 9 m2. 0211-046, dopoldan 1023
Kuhinjsko mizo in stole svetel les, ter dvosed praktičen - ugodno. 0725-
034 1036
Prodam rabljeno kotno sedežno garnituro, cena ugodna. 0421-542
1163
V Križah prodamo zazidljivo zemljišče 3500 m2, za naše stranke KUPIMO starejše hiše, hiše v gradnji in novejše manjše hiše In zazidljive parcele na Gorenjskem. Uredimo celoten postopek. APRON, 331-292, 331 -366 _1226
PRIREDITVE
Plesna šola URŠKA v Kranju, Radovljici in v Škofji Lok! vpisuje.
041-581_452
TRIO igra na ohcetih, po želj! spremljam poroko s frajtonarico, ko se zbirajo svatje. 0731-015 922
RAZNO PRODAM
Prodam 5.5 KW elektro motor, stol za klanje prašiča. 0 802-040 1003
Prodam izredno dobro ohranjen ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elek.,+pekač Zoppas in okenska krila za stari tip dvojnih 85x100. 0061/556-675 1130
Prodam GAJBICE okovane za krompir ali jabolka. Tupaličo 59, Preddvor 1132
STAN. OPREMA
Prodam rabljeno POHIŠTVO. 0741-540 919
ŠPORT
SNOVVBOARD ohranjen prodam za 350 DEM. 0331-382_ei3
Prodam dva para SMUČI. 0715-062 914
Ugodno prodam SMUČARSKI PAJAC, belo črna kombinacija, vel. 42. 0 874-030 950
STORITVE
Kamionski prevozi tovora 3t.©218-798 mob. 0609/625-874_114
SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, Štedilnikov, sesalcev... 0 242-
037 243
Prodamo, montiramo in servisiramo ROLETE. ALU ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE. Delovni čas od 8.-19. ure. 0 245-124 ali 245-125, Lekero d.o.o. 307
Nudimo vam strokovno, kvalitetno in ažurno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike in firme. 0 064/222-754 AJK d.o.o Kranj. 31«
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0242-766, 214-780 420
Polaganje vseh vrst PARKETOV po ugodni ceni. 0312-010 po 16. uri
Popravljamo pralne stroje , štedilnike, hladilnike, zamrzovalne skrinje, omare. 0 332-053 591
SNEGOLOVILCE po ugodni ceni, možna dostava. 0725-319 695
LEDO SERVIS - hladilna zamrzovalna tehnika, pralni stroji, štedilniki, •hitro - poceni. 0242-766 742
KOVINSKE MREŽE PROTIVLOMNE IN OKRASNE izdelujemo po naročilu. 0 45-129 817
Slikopleskarska dela izvaja obrtnik, ceneje od konkurenčne cene. 0 59-
109 893
SERVIS pralni stroji, bojlerji z garancijo. 0632-002 9oe
Izdelujem namakalne sisteme za sadovnjake, rastlinjake, zelenice in športna igrišča. Hitro in kon. cene. 0064/49-231 911
SATELITSKI SISTEMI z montažo od 356 DEM. lahko čeki. 0719-014 925
Deklaracije in druge etikete oblikovane z besedilom, črtno kodo in grafiko izdelamo, expresne rač. usluge. 0633-942 926
STUDIO ZDRAVJA - nudi limfno drenažo, akupresuro. Sodeluje znani bioenergetik. 0212-334 929
Bioenergoterapijo in kristaloterapijo izvajam vsako sredo, petek. 083-089 930
Rolete, žaluzije, Izdelujemo, montiramo in servisiramo. 0213-218 938
Popravilo previtje rotorjev, elektro-motrjev, gospodinjskih aparatov, hladilne tehnike. Naklo, Pivka 20, 047-
490 968
SERVIS orodja Iskra, Aeg, Hilti, B&D, Bosch, Makita, Elu. Naklo, Pivka 20, 047-490 969
Polaganje, brušenje, lakiranje parketa, montaža panelnih parketov ter vse pleskarske storitve. 0324-943 994__
Kvalitetno prekajevanje mesa v Izvirni domači kuhinji. 0 802-040 1001
Globinska strojna, kemična čiščenja, tapisonov, sedežnih garnitur, redna vsakodnevna čiščenja gostinskih lokalov, poslovnih prostorov, stanovanj ali po potrebi. Naročila na telefon: HRIBAR BLESK d.o.o. 0 331-431 1010_
CISTERNO za kurilno olje naredimo na mestu. 0738-555 1025
Vodim poslovne knjige za samostojne obrtnike, mala podjetja, pretipkavam. 078-708 1027
SERVIS elek. orodja BLAC&DECKER, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36, 0403-153 1033
Popravljam elektro in telefonske inštalacije. 0222-561 1053
RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 1054
VODOVODNE INSTALACIJE - hitro in po konkurenčnih cenah, priključek 25 DEM. KOŠNIK, s.p., 332-061 1069
Delam razne gradbene adaptacije in polaganje keramike. 0225-475, zvečer 1071
Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 1087
PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. 0 33-14-50 1099
Montiram predelne stene ter stenske in stropne obloge po ugodni ceni z mojim ali vašim materialom. 0422-014, dopoldan od 7.-11.ure 1109
ŠIVANJE po vaših željah. ©622-186
1120
Administrativno-tipkarska dela na računalniku. ©632-514 1121
OLJNI GORILCI - regulacijska oprema, napeljava avtomatike, servis, meritve ESA Kranj, ©327-319
1125
KERAMIKO polagam hitro, ugodno in kvalitetno. Kliči po 19. uri, ©241-596 1149
Deklaracije in druge etikete oblikovane z besedilom, črtno kodo in grafiko izdelamo expresno. Đ in fax: 633-942 1157
Nudimo računovodstvo, davčne napovedi samostojnih podjetnikov in d.o.o. ©222-593 1161
Bodite urejeni v letu 1996! Polepšajte se v frizerskem salonu "LENA", ©323-560 1164
RAČUNOVODSKI SERVIS sprejema stranke za poslovno leto 1996 -enostavno in dvostavno knjigovodstvo. ©064/325-118 31697
SERVIS TV, HI-FI, in video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da imamo novo tel.številko ©324-698, Smledniška 80, odprto od 9. - 17. ure. SE PRIPOROČAMO! 32011
Popravilo in montažo vodovodnih instalacij v bloku (možna tudi zidava in pečarstvo) in hiši, vam naredimo z dolgoletnimi izkušnjami, strokovno"*" in za solidno ceno. TeL:064/218-427 7
STANOVANJA
V KRANJU - Planina prodamo enosobno stanovanje 33 m2 z vsemi priključki za 58.000 DEM, enosobno 40 m2 takoj vseljivo za 60.000 DEM. V RADOVLJICI prodamo novo enosobno stanovanje v hiši 40 m2 takoj vseljivo za 80.000 DEM. V ŠKOFJI LOKI prodamo dvosobno stanovanje 60,5 m2 z vsemi priključki za 82.000 DEM. V KRANJU prodamodvoinpol-sobno stanovanje 71 m2 z vsemi priljučki za 93.000 DEM. POSING d.o.o. 0 06A/224-210 (9.-18. ure)
791____
V KRANJU in okolici kupimo ali najamemo enosobno in dvosobno stanovanje. POSING d.o.o. 0 064/ 224-210 9.-18.)_792
STANOVANJE zamenjam 1 ss za večje z doplačilom. 0328-656 907
Na Jesenicah prodam GARSONJERO 25 m2 brez CK. ©723-248, do 19. ure 924
Prodam garsonjero v Železnikih. ©721-685, v popoldanskem času
931_._
V Zabnici oddam 1 sobno stanovanje, 2 letna najemnina 3000 DEM. ©634-690 1020
S0VN0 ® SOLflRI) ©
064/22 11 33 Del. čas: 9. - 22.30 ure sobota: 10. - 21. ure 1:9.-11.30 20. ure
Tržič-Ravne 2 ss, 60,50 m2, 2. nad., CK, vseljivo avgust 1996, cena 1150 DEM/m2 in 2 ss 53,80 m2, pritličje, CK, lahko takoj vseljivo, cena 60.000 DEM, možno tudi obročno odplačevanje do 1 leta, vselitev po plačilu kupnine. Tržič-Ravne, takoj najamemo 1 ss aH 2 ss stanovanje. Kranj, prodamo 2 ss Planina II, 68 m2 1250 DEM/m2 in kupimo stanovanje 2 ss + 2ss na Planini, Kranj za gotovino kupimo 1 ss ali garsonjero do 45000 DEM. Tržič - na Cankarjevi cesti prodamo GARAŽO. Cena po dogovoru. PRIMO Tržič, tel., fax: 50-502
1091
Tržič-mesto, okolica, različna stanovanja po ugodnih cenah. Potreben predhoden vpis, ker je prodaja vezana na nadaljni nakup! Radovljica na Prešernovi ulici, takoj prodamo 3 ss, CK, tel, kabelska TV, 3. nad., cena 130.000 DEM. PRIMO Tržič, tel., fax: 50-502 1092
Najameva opremljno 1 ss v Radovljici ali okolici, miren par brez otrok. ©725-034 1107
V Ljubljani najamem sobo s sanitarijami. ©880-019 me
SflVNflOHVDRO JET
Prodam 2 sobno STANOVANJE 44,5 m2 Tržič-Ravne, brez posrednika. ©51-567 1039
Takoj najamemo garsonjero ali 1 ss, lahko tudi delno opremljeno. KOŠ-NIK, s.p., ©332-061 1066
Kranj - prodamo 2 ss, center 3ss, Lesce 1 ss in 2 ss. KOŠNIK.s.p., ©332-061 1068
Oddam GARSONJERO samski ženski. Šifra: GARSONJERA io7B
_-Jo
Prodam 4 nove GUME SAVA EXAC"-145/13. 20 % ceneje. ©328-156^
Prodam nova GARAŽNA VRATA F ZADNJI ODBIJAČ za 101. © ® Q
™_fp
PRTLJAŽNIK s ključavnico za sr# do prodam za 5000 SIT. ©312-457 «q
VOZILA
F
28
---<Ce
OPEL ASTRA, VECTRA. OMEGA--r od 13900 DEM dalje. Krediti do 5» P ©871-272, 0609/635-550
ODKUP - PRODAJA in PREPIS^ ADRIA AVTO Škofja Loka, Q®Z 148, 0609/632-577 '™
__4 p
MARUTI 8O0~ SAMO 9.990 DE«
PRI "*"
AVTOSERVIS JERŠIN 5
KRANJ, JEZERSKA C. 2 "p" tel.: 242-779 ug
V najem oddam opremljeno 2 ss predplačilo, Lesce. 076-615 use
Najamem stanovanje okrog 50 m2. Tržič in okolica. 053-926 nes
Prodamo Kranj 1 ss na Planini 37 m2 za 60.000 DEM. K 3 KERN, d.o.o.,0221-353 mi
Prodamo KRANJ stanovanje 100 m2 v 1. nad., v mestnem jedru, cena 70.000 DEM. K 3 KERN,.d.o.o.. 221-353 1182
PRODAMO Kranj 2,5 sobno 79 m2 na Planini II, 4 sobno 90 m2 v pritličju na Planini I. K 3 KERN, d.o.o., Kranj, 0221-353 1183
Prodamo na Bledu (alpski bloki) 1 sobno 45 m2 v 4. nad. in 2 sobno 60 m2 v 1. nad., 3 sobno v kleti. K 3 Kranj, 221-353_iim
Prodamo Jesenice 3 sobno 70 m2 v 6. nad., 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM. K 3 KERN. 221-353
1185_
Prodamo: Kranjska gora prodamo počitniško stanovanje 53 ali 54 m2 na Bezju. K 3 KERN.d.o.o., 221-353
1186_
Na Bledu nudimo najem hiše s CK, telefonom, dva stanovanja, 3 mesečno predplačilo, cena 1500 DEM na mesec. K 3 KERN.d.o.o., 221-353
1205_
V Škofji Loki nudimo najem 2 sobnega stanovanja po 400 DEM/ mesečno. K 3 KERN, 221-353 1206
V Kranju nudimo najem nove hiše na Mlaki, CK, telefon, cena 1200 DEM/ mes. K 3 KERN Kranj, 221-353 1207
V Bašlju nudimo najem hiše, CK, telefon, cena 1200 DEM/mes. K 3 KERN, 221353_i zob
STANOVANJA PRODAMO: Kranj center: 3ss, lepo, 60 m2/VII., 84000 DEM, Planina II, 2ss, 70 m2/VII., 84000 DEM, 2 ss 76 m2A/., 100.000 DEM, Planina I 1 ss, 37 m2, novo, 60.000 DEM, 3 ss, novo 67 m2/ll, 1500 DEM/m2, Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM, Drulovka 1 ss, novo 33 m2/l„ brez CK, 1550 DEM/m2, Preddvor 1ss, 45 m2/prit!.. 70.000 DEM, Bled 3 ss. obnovljeno, 60 m2/l., 135000 DEM, Škofja Loka, novo garsonjero 27,7 m2/ll. 2100 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 1210
Kupimo več stanovanj za gotovino. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00_1211
Najamemo stanovanja in stanovanjske hiše v okolici Kranja, šk. Loke, Jesenic, Radovljice. V Radovljici na Prešernovi prodamo komfortno 3 ss 81 m2. Provizijo plača najemnik. APRON, 331-292, 331-366
1224_
Prodamo na Jesenicah 1 ss 49 m2,2 ss ter klasično 3 ss 63 m2 in 87 m2, v Kranju s CK 2,5 ss 65 m2 in 73 m2. APRON, 331-292, 331-366 1227
VOZILA DELI
VLEČNE KLJUKE Eurokljuke, izdelava In montaža. ©633-506, 0609/ 639-308_714
CITROEN - AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomo-bilov. ©064/692-194_755
Prodam GUME Semporit Top Grip super lamelne M+S, nove, dva kosa, cena 100 DEM/kom. © 55-080 896
Prodam rabljone dele za Z 101. ©723-158 909
4 Michelin gume 145/13, prevoženih 4000 km, prodam. ©806-623 949
Prodam JUUGO 45 A za de'12 Pauletič, Ruparjeva 8. Jesenice^ P
Prodam dobrega FIČKOTA 750, ^
do 10.9.96. ©41-052 J [ -—'or
Prodam JUGO KORAL 55, letnjk'-*
91, reg. do 4/96, prevoženih 54* Z
km, rdeče barve, cena po dogov^
0715-208, po 18.uri___^
Prodam BX 15 TGE, letnik 4$5l prevoženih 120.000 km. 0222-«' p 2_
Prodam VW GOLF 1.6 D, I*}": 1982, registriran celo leto. S3.L. 188
I 96
Prodam Z 850 neregistriran p voznem stanju. 077-634 \r'
ŠKODA 120, letnik 1978, ftflflnc cela ali po delih, naprodaj. 830 Janez "JL
užnikova 19, 64208 ien^l "2 I..Fax: 06 4/4 1 OjJ h.
Stružniko Te
AVTO ALARM
mobitel ,2
pooblaščeni servis za prodajo In mon<*^J F
PASSAT 2.0 I 16 v, letnik 92. 76<j-km in PEUGEOT 306 XR, model 9 31000 km, oba veliko opreme, P'; dam. 0725-003___J
FIAT PUNTO 75 SX, FIAT PA^J 4x4, nova vozila, staro za ugodne cene. AVTOGARA1; f i SE
©633-956, 0609/632-206
JUGO 45, letnik 1986, reg. t 1996. letnik
0609/639-206
O 45, letnik 1986, reg. ^ l ugodno prodamo, AX 1.1 'JJj.'S 1990. AVTOGARANT 633-*>
r
i
r©. iet
Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032
m ODKl m PRODAJ * PREPIS VDZI (tudi zunanjir
GOLF JX 1.6 B. i. 87. bele bjjut 120.000 km, dobro ohranjen, rv°Si< menjava. AVTOGARANT 633"», P 0609/639-206 > "|
P U
RENAULT 19 1.4 RT, letnik $ 40.000 km, rdeče barve, pr°°% AVTOGARANT, ©633-956, m 639-206 __'M
BMW 318 I, I. 91, 60.000 km, ohranjen, kupljen v TehnourijSi AVTOGARANT, ©633-956, ^ 639-206 ____J
Prodam z 101 GTL, letnik l3f registrirano. ©736-256
Salon vozil DAEW00 in SUZJJ Kranj STARO ZA NOVO, KR^'" ODKUP STARIH VOZIL
IATA FIAT RITMO 70 CL, letnik 1985. ' 32; ©691-051 951
GA
Prodam GOLF diesel, letnik 1985, dodatno opremljen, dobro ohranjen. P49-521 962
Prodam TIPO 1.4 S, letnik 3/93, «000 km, z veliko dodatne opreme, lena po dogovoru. ©85-219 971
rš" Prodam BX T 16, letnik 1983, cena >2000 DEM. ©715-539 974
; vol Prodam OPEL KADETT 1.4 S, letnik 163*1990, možen kredit. 0 213-626, d dopoldne 1000
--'Prodam R 4, letnik 1990. Otoče 24 - A, Podnart. 1008
U fORD ORION Ghia, letnik 1987, ■j aiesel, odlično ohranjen, veliko M °Preme, cena 8.200 DEM. © 326-2i4 popoldan. 1009
lki rtrodam JUG0 55, letnik 8/85, 1800 IPI UEM. ©49-280 1012
Prodam JUGO 45/87, neregistriran, ^godno. ©211-039_ 1013
^ P, 5 FIVE, 5 vrat, letnik 1994, cena d^T1900 DEM. ©741-208_1016
'_J Prodam Z 750 LE, letnik 1984, reg. )r« ^960310-614 1043
'Prodam 126 P, letnik 1989, dobro pohranjen. ©725-407_1045
i4JLe-,101' "etnik 1980, prodam. ©324-
4
J
K r33
<
an Prod
Prodam Z 101, letnik 1987. ©710-
-J._____ 1051
it.011' '-9°. d°bro ohranjen, prvi ^nik, prodam. ©242-238 1070
Prodam Z 128, letnik 1982, reg. 8/ g^ggna 950 DEM. ©331 -417 1073
Prodam R CUO, letnik 91/92, reg. do >cent mej,alne barve. strešno okno, are« nov« *akl6Panje, radio + zvočniki,
^ nikoli karamboliran. ©422-212
^ 1990 R?ME0 33 1 -5- 105 KM, letnik i elek kovinsko zelene barve, Vnastffi* S,tekel' cen- zaklepanje, ^2n& VOlan' cena 11000 DEM. J gP£°9/635-162, 064/633-033 1083
BdoKj'6 IE sx- kovinsko rdeč, 1 DEM Q^rema- letnik 93/4- 15000
1D^am1?0P'EL KADETT 10/87. rdeče »715-162       km' 23 9500 DEM-
~ 1088
ibi^oJ"1 1-8 CL. letnik 1992. © -^lj-yI, od 14.-16. ure 1101
VW PASSAT CARAVAN 1.8 ABS avtomatik 1994, 15500 km, 2x air bag, šibedah, orig.kljuka, 30.000 DEM. ©718-580 dopoldan, 0609/ 630-094 1160
Prodam 126 PGL, letnik 1990, odlično ohranjen. ©714-132 1166
ZAPOSLITVE
Honorarno ali redno zaposlitev dobi takoj prodajalka z ustrezno izobrazbo in najmanj eno leto delovnih izkušenj v trgovini z živili. Samo resne kandidatke naj pokličejo dopoldan ©312-274, popoldan 218-948 24
Takoj zaposlimo dve trgovki, OD okoli 60.000 SIT. Vse ostale informacije. © 312-019 126
PEKARNA SEZAM Rodine zaposli delavca za delo v pekarni. Zaželjene izkušnje. © 801-402 od 16.-19. ure.
285
Redna ali honorarna zaposlitev na področju zastopništva DZS. OD 150000 SIT in več. Delo poteka v prijetni skupini. Izkušnje niso potrebne. Đ 51-297 po 14. url. 317
Nudimo vam posel. Pokličite in dogovorili se bomo. ©623-228, zvečer 419
Redno zaposlim AVTOKLEPARJA. ©731-467 443
Zaposlim PRODAJALCA. ©327-112, zvečer 457
KUHAJA za pripravo pizz, takoj zaposlimo. © 222-403 459
J
Išemo PRODAJALKO živilske stroke za določen čas. ©242-646 998
Iščemo prijazno DEKLE ZA DELO V STREŽBI, © 620-119 999
Izkušeno šiviljo za delo na domu iščemo, kasneje možna tudi redna zaposlitev. © 623-379, dopoldan
Iščem delo na domu. Ilič, Predoslje 59, Kranj 1014
Iščemo dobavitelje izvirnih turističnih spominkov. Gorenjska turistična zveza, ©223-500 1029
Delo na domu iščem. ©632-059
1030
Iščem kakršnokoli honorarno delo. ©421-425 Tone 1031
Ste brez zaposlitve? Bi radi prodajali pokličite 874-061, po 14. uri 1042
Managerji direktne prodaje!
Prevzemite vodenje ekskluzivne prodaje svetovne novosti - zlatega depilatorja EPILADY.
Cenjene ponudbe na: EFFEKT, Cesta na Mestni Log 55, Ljubljana.
uPr°dam R 4 GTLJ, prav reg. ,?c12-87, cena 2000 DEM. ©725-^pol7. uri _
,qprodam z 128, reg. do 6/ ^•ohranjena, cena 1400 DEM. «^027_ 1110
JrdPArodam BMW 318 I, letnik 1987, ^.kn?, .barve. cena ugodna. Gradni-^^ovaiQ5t Radovljica, Q710-710ni2
o(«lmPLF 1-3 B. letnik 1988, reg ^1122' cena 10500 DEM. ©632-
celo 465
Sprejmem
^prodam Z 101 GTL 65, letnik 1984, fltSžLf?'0 'eto. ©714-311 11*0
"<;fin0dam z 750. letnik 1983. ©43-^ ^0ali272-441 1151
^Pfodam SUZUKI MARUTI. letnik 4il. • kovinsko siva, dobro ohran-\ !er^B241 -619 1156
1Prodam JUGO 45, letnik 11/90, [sgistriran do 12/96, dobro ohran-»n. ©714-132
Ijlakcua * * SATELITSKI
. SISTEMI*
ca 30 TV IN 45 RADIJSKIH POSTAJ -Z MONTAŽO ŽE OD 519 DEM *Vdt,0DERJI' KARTICE ZA FILMNET*
vRTUivi SISTEMI (70 TV + 70 RAD.)* /^BRoĆNO ODPLAČILO*
^rT " VRHOVNIK
• J£KA» GODEŠIČ 125 TEL.: 064 633-425
Pridružite se nam pri prodaji artiklov
za nego telesa in zdravje človeka
ter bodite sam svoj izplačnik.
Tel./inf.: 061/123-55-55 in 061/651-275
i laffncM 4 GTL- "etnik 1985, cena ilj.^ODEM. ©47-402__iim
9 ohV?n? 55 "etnik 1988, zelo lepo tt ganjen. B714-879, po 14. uri 1170
]i l2^dQacmi.UG0 45, letnik 1985, reg. t ^^©325-917. po 16. uri 1173
KOBMI 6 sedežni letnik ' letni H,YUNDAI PONY 1.3 LS. 5 vrat, G[n'k 1990, HYUNDAI PONY 1.5 FAVn0,-.vrat- "etnik 1991. ŠKODA dTRncKT I35 LX. 'etnik 1993. Cl-*GoVcN XX 11 TGL, letnik 1990, JX. letnik 19HR  OPEL KA-
Prodam enoletne KOKOŠI nesnice 10+1 za rejo ali zakol. Peternelj, Podbrezje 32, Duplje 1096
Prodam eno leto staro TELICO simentalko. Rovte 12, Podnart 1097
BIKCA frizijca starega 10 dni, prodam. © 41-007 1098
Prodam BIKCA starega 3 tedne. Sleme, Glinje 3, ©421-062 nos
Prodam PRAŠIČA za zakol. ©695-528 1111
Prodam mladega JUNČKA ali meso. ©85-483 1114
Prodam mlade PAPIGE skobčevke raznih barv. ©58-009 1117
Nudim delo v strežbi. ©47-907 512
KAVARNA v Radovljici išče dve simpatični dekleti za strežbo v lokalu, po možnosti dijakinja/študentka. ©401-138, 401-418 716
KOMERCIALISTA za področje Slovenije s tehničnimi proizvodi iščemo. a 064/24-21-21_82«
Redno ali pogodbeno zaposlimo DELAVCA za samostojno vodenje skladišča. Pogoj: trgovska ali poslo-vodska šola, vozniški izpit B kategorije. Vse informacije na © 064/241-369 od 10.-12.ure 879
Delo na domu, tudi za dijake, študente. ©325-658, popoldan 913
delo na domu. ©325-828
Pridnim nudimo delo, italijanska kozmetika. ©324-207_923
Iščemo honorarno delo, po možnosti v gostinstvu. ©718-568 954
Nudim redno ali honorarno delo. ©806-362 956
Zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO s končano gostinsko šolo.
©312-501 967
Honorarno zaposlimo elektrotehnika z znanjem računalništva. Ponudbe na naslov SZ.d.o.o., Sv. Duh 125, Škofja Loka 970
M
I D'ETr ,jx- "etnik 1988. _ M0j' 13 L. letnik 1990, prodamo. AVtt£ menjava ali nakup na kredit. J'OSERVIS LUŠINA, Škofja Loka, C°32-286
leti?i?dno Prodam R 5 CAMPUS, Kran 1991 • Kajzer, Prebačevo 58,
nl 32190
Redno zaposlimo delavca
AVTOMEHANIKA,
odsluženi vojaški rok. Pisne prijave do 19.1.1996.
PROFIL, Virmaše 70, Škofja Loka
Več ODKUPOVALCEV smrekove hlodovine in celuloznega lesa, zaposlim. Delo je dolgoročno.
Šifra: 5 DEM/m3;
Svobodno delo, precejšen dohodek, na domu, lastna režija. ©328-062
1044_
Iščem žensko za občasno pomo v gospodinjstvu. 0310-300 1055
Iščemo zastopnike za prodajo na terenu (ni akviziterstvo). Zaželjen lasten prevoz. 057-033, vsak dan od 7-15. ure 1057
Če želite izboljšati vaš honorar, se nam pridružite v letu 1996, ker bomo pričeli s popolnoma novim programom na področju medecine. 053-
415 1058
Zaposlim KV ZIDARJE. 066-358
1059
Iščem zidarje in zidarske skupine. 066-358 1060
Zaposlim LIČARJA za površinsko obdelavo lesa, mizarja in priučene delavce. 0421-781 1077
REDNO ZAPOSLIMO delavca-ko z ekonomsko šolo iz okolice Bleda. 078-465 1119
V Pizzeriji zaposlimo fanta za pripravo in peko pizz. 046-878 1134
Iščem delo kakršnokoli fizično-zidar, tesar. 0714-311 1141
Sprejmem kakršnokoli delo na dom. 0681-291 1144
Gostilna v Kranju zaposli redno ali honorarno KUHARJA ali KUHARICO. ©222-233 1150
JuJort' letn,k 1989, reg. do 8/96,
; ^Prodam. ©81-819       ner   —-;-7-„
1 FWT~^---- Za čiščenje proslovnih prostorov v
J Dem       I,8-"etnik 1985, cena 3700 Kranju zaposlimo DELAVKO. ©47-
/^M^a733.665 m8   428 _972
ŽIVALI
Zaposlim trgovko v živilski trgovini. © 634-211__
Iščemo prijazno in pošteno dekle za delo v strežbi, honorarno ali redno. 049-220 _ 964
Delo na domu- nudim. Pokličite ne bo vam žal. ©218-855, popoldan
Kupim 10 dni starega telička sim. ©061/621-638 ina
Prodam PSIČKO KOKERŠPANJEL, 10 mesecev, brez rodovnika. ©721-332 1131
Prodam dva PRAŠIČA težka okoli 60 kg. ©682-745 1133
Kupim 10 dni starega bikca simen-talca. ©731-280 1135
Prodam TELICO, plemensko frizijko, staro dve leti. Britof 45, Kranj n3»
Prodam TELIČKE frizijke za rejo. Skokova 8, Stražišče 1145
130 kg težkega bikca sim. po ceni 530 SIT/kg, prodam. ©800-332 1175
OPRAVIČILO
Pri zahvali za pokojno
ANO
NOVAK
je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete.
Za napako
se opravičujemo!
Prodam domače kokoši. © 45-738
238
Dom išče prikupna mešanka manjše rasti, stara 2 meseca. ©332-083 seo
Prodam BIKA simentalca 120 kg. Sr. Bitnje 26. ©312-294_837
Prodam PRAŠIČE od 20 - 50 kg. © 631-683, zvečer 897
Menjam teličko simentalko za bikca. ©46-442 899
Prodam BIKCA simentalca. ©685-296 900
Prodam mlado jalovo KRAVO. ©622-639 834
Prodam TELICO simentalko brejo 6 mesecev. ©688-523 946
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 tednov. © 891 -254 965
Vrhunsko leglo NEMŠKIH OVČAR-JEV, mati hčerka svetovnega prvaka, oče sin vice svetovnega prvaka. ©621-768 975
Prodam 3 tedne starega BIKCA simentalca. © 52-116 976
Prodam prešiča za zakol. Pšenična polica 7, Cerklje. ©422-602 977
Prodam BIKCA simentalca, težkega 150 kg. ©46-316_987
PURANE za zakol, lahko očiščene, domača krma, ugodno prodam. ©217-128 993
Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Voklo 56, ©49-277_997
Po izbiri prodam KRAVE ali TELICE simentalke. © 802-040 1004
Prodam JAGENČKE za zakol. ©53-841 1015
Prodam črnobelega TELIČKA. ©061/823-675, Jeraj, Vodice    101 a
Prodam 8 tednov stare PUJSKE in 15 tednov stare rjave JARKICE. 064-364 1046
Prodam polovico krave. © 633-937
1062
TELIČKO 140 kg in PRAŠIČA 70 -100 kg, prodam. ©620-582 1075
Dobrim ljudem oddam PSICO novo-fundlanko, staro 11 mesecev. ©332-
148 1079
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi moje drage mame
MARIJE KEJŽAR
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, obema zdravnicama, prijateljem, znancem, društvu upokojencev za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove v korist cerkve
namesto cvetja. Iskrena zahvala tudi kolektivu LIP Bled, g. govorniku, pevcem in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Vilko z družino Kranj, 12. januarja 1996
V SPOMIN
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
8. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ JARC
z Okroglega
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Okroglo, 10. januarja 1996
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi naše ljube mamice, hčerke, sestre in tete
SABINE KOŠNJEK
diplomirane inženirke farmacije
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, fakulteti za farmacijo, gledališkemu ateljeju, Gorenjski lekarni in Tehtnici za izrečena ustna in pisna sožalja, tovarni LE K d.d. Ljubljana za izkazano finančno pomoč ter sodelavki Alenki Vukadin-Škulj za ganljiv govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke, duhovnikoma Matiji Selanu in dr. Silvestru Novaku za lep pogrebni obred. Hvala zdravnikom dr. Zupancu, dr. Resmanu in dr. Hriberniku ter policiji iz Kranja. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, jo pospremili na zadnji poti in prekrili njen grob s prelepim cvetjem.
Žalujoči: sin Klemen, očka Tone, mami Marija, brat Borut z družino in ostalo sorodstvo
Strahinj, 12. januarja 1996
ZAHVALA
Mama za vse,
kar v življenju si
dobrega nam dala,
ti še enkrat
večna hvala.
A ti, na grobu svojem
Želela si, le pesmi slišati.
Zelja se ti je izpolnila,
a ti od nas si se
za vedno poslovila.
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete
ROZALIJE POLAJNAR
se iskreno zahvaljujemo Anici Kocjan, dr. Hriberniku, g. župniku za lep pogrebni obred, podjetju Alpetour, pogrebnemu podjetju Navček, vsem pevcem, posebej Smrtnikovim, družini Štular, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala za izrečena ustna in pismena sožalja. Vsem in vsakemu posebej, še enkrat najlepša hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Ema, sin Jože in Bogdan z družinama Jezersko, Kranj, 6. januarja 1996
i> MERKUR
Gradbinka
Žanova ulica 3, Kranj, telefon: 064 331 835
Slovesno odprtje prenovljene prodajalne Gradbinka bo v soboto, 20. 1. 1996, ob 9.30.
m iri
L
grelnik vode Tiki,
TG 80 E, 80 litrov
podstrešne stopnice Elles,   -| 5 990 00 SIT
iz aluminija, 120 x 70 cm " '
23.980,00 SIT
	Hj|l||'|l""""-----—
	mi
	al
stiropor, Izolirka,
SGP 12 A, 5 cm
350,00 SIT/m2
Obiščite nas že to soboto! Prodajalna bo odprta do 13. ure.
Zabaval vas bo ansambel Trio 3.
Prvih 100 kupcev čaka praktično darilo,
za VSE kupce pa so cene VSEH izdelkov
(razen izdelkov po najugodnejših cenah v posebni ponudbi)
za dodatnih 5 % nižje.
štiridelna garnitura zidarskega orodja, Miillner 1.599,00 SIT
POSEBNA PONUDBA:
sedemdelna garnitura izvijačev Mullner, 360,00 SIT; rezilna plošča za kovino Comet, premer 230 mm, 370,00 SIT; lopata metača Muta, nasajena, teža 1,3 kg, 1.540,00 SIT; silikonski kit Termo, K 11 Transparent, 450,00 SIT; Tekapur TKK Srpenica, vsebina 750 ml, 740,00 SIT; stiropor Izolirka, SGP 12 A, 2 cm, 140,00 SIT/m2; Izotem Izolirka, V 4, rola, 2.520,00 SIT; podstrešne stopnice Elles, iz aluminija, 110 x 70 cm, 23.230,00 SIT; telefonski aparat ETA, 855/10, 6.990,00 SIT; plafoniera TEM Čatež, PL 17242, 1.770,00 SIT; plafoniera TEM Čatež, PL 17243, 1.990,00 SIT; prenosna svetilka TEM Čatež, 1.310,00 SIT; ALU-pločevina Impol, debelina 0,8 mm, 590,00 SIT/kg.
Promocijski popust in akcijske cene veljajo od 20. do 27. januarja 1996. Količine so omejene.
VVC-splakovalnik Liv,
Laguna, NM
3.850,00 SIT
PRODAJNI PROGRAM: izdelki črne in barvaste metalurgije, gradbeni material, vodoinštalacijski material, elektro material, splošna železnina, zeleni program.
Ji
-1
Pomagajmo družinama Treven in Velikonje
Iz pogorišča naj spet zraste dom
Družini Velikonje iz Hobovš in Treven iz Laniš v Poljanski dolini sta za praznike ostali brez strehe nad glavo. Denarno in materialno
pomoč zanje zbirajo pri Rdečem križu v Škofji Loki.
Kranj, 16. januarja • Velikonjevi so v požaru ostali brez strehe nad glavo pred božičem, Trevnovi za novo leto. Eni in drugi bodo s skromnimi delavskimi plačami težko obnovili domova, zato smo se pri Gorenjskem glasu odločili, da jim v sodelovanju z Rdečim križem iz Škofje Loke priskočimo na pomoč.
Usodni prazniki, ko je pustošil rdeči petelin, bodo obema družinama ostali v morečem spominu. Nesrečo pa v veliki meri lajša zavest, da so dobri ljudje odprtih rok priskočili na pomoč, najsi gre za sosede, ki se v stiski izkažejo kot najboljši prijatelji, za sodelavce, ali pa za domačo občino. Tako je bilo
pri Velikonjevih, kjer je mama hišo, pa je bilo še posebej hud?'
Marija s sinovoma Rajkom in Ogenj je uničil dom, v požaru pa j6
Francijem ostala brez vsega. Pri umrl 41-letni Rado Treven in z3'
Trevnovih v Lanišah, kjer so se pustil vdovo Heleno in sinova Jak0
pred osmimi leti vselili v novo in Mateja.
Družina Treven
Ljudje, ki poznajo obe v požaru prizadeti družini, so v prvi sili darovali oblačila, pri Rdečem križu v Škofji Loki pa zanju sprejemajo vse, kar še potrebujejo, od posteljnine in pohištva do materiala za obnovo hiše in denarja. Darovalci, ki želijo priskočiti na pomoč, lahko o tem obvestijo Rdeči kril
Škofja Loka (telefon 621-642) ali naše uredništvo (telefon 223-111), denarna sredstva pa se zbirajo na računu RK,
številka 51510-678-8080, s pripisom "za Hobovše" ali "za LaniŠe". Imena vseh darovalcev, če bodo le tako želeli, bomo objavljali tudi v Gorenjskem glasu.
V VIAPI CotcVo MISLVO, PA
LAČNI SJuoewe *vdim
lO BoOC KOT  SITl.
AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA
Razveselite svoje bližnje
KAMERA PRESENEČENJA
KUPON: KAMERA PRESENEČENJA
Presenetiti želim: Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:.................................................................................................................
Predlagatelj: Ime in priimek:.................................................................................
Naslov:............................................................Kontaktni telefon:.......................
Opis presenečenja:.........................................................................................................'
Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali pa GORENJSKI Gl& Zoisova 1, Kranj 64000, s pripisom "KAMERA PRESENEČENJA".
Od ponedeljka do sobote ob 9., 14. in 18. uri
mm