< KN ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DELAVCI! Ve dovolite, da bi vas Vidaii vpregel v Pellov imperialistični voz? iedBi Jugo-8-1* i cen® h 55 igri1 io, M v ^ i Sl* I > 0* a >* d« *» ::!»K J« tU' i:U ‘ til f iPjli ■to* ootici: opil”1 obli*' d# i#f (),# tfi* !# i'!1 jw *■£ J p* te** u V flf etaPi - Stev. 239 (2549) Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 10. oktobra 1953 Cena 20 lir IBLAST TRŽAŠKEMU UUDSTVU! (OCEMO OKUPATORSKEGA KOMISARJA I fržaško delovno ljudstvo je sposobno samo sebi vladati - Protest "ovensko-hrvatske prosvetne zveze - Protesti voditeljev Fronte za ^odvisnost in Tržaškega bloka ter indipendentistične mladine - Protesti Žjfednja, Lonjerja, Katinare, Proseka, Kontovela, Sesljana in Medje vasi fl^lHan sklep sk, * ameri- dQ • ev.m angleške vlade, 2r°c^a Upravo cone £ U"lljanski vladi, po-% °ul°čilen udarec h upom naše- , Prebivalstva, da se bo iij. borba proti nacifa-liuJ.J V butari Je naše žrtvovalo '5r T°g° tultlin-o krvni davek, 'rito ,sdem°kratičnim in zv, ‘lJ da bo zloglasna r'alio;~° 110 'neloda impe-cr>ega barantanja s CS"! m težnjami fta. bedno pokopa- PoSf ^°PUstna samovoljni dejanja angleške O"*1*!* vlade je tem 0Pravič°/ ber >d nobenega niti formalne-k ojj ! l°bko pooblašča-*to J.J1 dfl enostran- °zita mandat % iite za- I L- 'Ullpne unrave cone l«,lSta % 0/\,a blrevz,'di po na-... > brez vsakršne ^tV(' >e visoke medna- \j orSanizadje. Še v gorata obe vladi \ tat* pravico, da izr o i* is uprcivo deželi ki Hk %'n!!'0Vn'> pogodba od- Protestna nota jugoslovanske vlade OB P AIV AS IV11 STAVKI Delavci! Zahtevajte preklic Protestirajte prihodu Italije v Trst! hftJltVPren°st nad tem ^r„n £e«a grozljivega A. metodam Hi ' bivših aal i di* *pd^gV° tudi rezi mov Is ^ pJice tega deja- '1 Vse Prebivalstvo Trsta 1SnuT/ vsaAew“ t7~ Slu P-avcu in demo-Wt„ °Venxbemu in ita-°Sc/: S0, to dejanje Pt !lk ‘JU da ker rse. mu ijpre- hi Rep la/i /to pri-'«l(t fc 'Klenj 'rsfu fc Italiji 'Hr,/1""0 ujegovo go-°s'urt, protina- Sadušitev H; '■‘tcij- • njegove itsca na mor- ^f’a zaledja; po- n0 SbL,uel°vnim BEOGRAD, 9. — Državni podtajniK za zunanje zadeve dr Aleš Bebler je sprejel danes popoldne ob 16.30 veleposlanika Velike Britanije dr. Iva Malleta in odpravnika poslov ameriškega veleposlaništva Woodrowa Wallnerja in jima izročil protestno noto jugoslovanske vlade vladama Velike Britanije in ZDA. Dr, Aleš Bebler se je zadržal v razgovoru z ameriškim in britanskim diplomatom triče-trt ure. Jugoslovanska nota se glasi: «Vlada FLRJ ima čast sporočiti vladama ZDA in Združenega kraljestva v zvezi s sporočilom, ki ga je prejela od imenovanih vlad 8. oktobra, sledeče: Sklep vlad ZDA in Velike Britanije o ukinitvi anglo-ameriške uprave v coni A STO in prepuščanje te uprave republiki Italiji pomeni enostransko kršitev mirovne pogodbe z Italijo iz leta 1947 in to v korist sile, ki je leta 1941 napadla Jugoslavijo in se borila na strani hitlerjevskih čet. Izročitev cone A Italiji je poleg tega tudi sama po sebi nepravičen in nevaren akt. On je nepravičen, ker se republiki Italiji izroča etnično mešano ozemlje. Na njem živi po ocenitvah ZVU iz leta 1950 poleg okrog 239.000 prebivalcev, ki govorijo italijanski, tudi okrog 63.000 Slovencev in Hrvatov Pri tem je treba upoštevati tudi to, da prebivalci, ki govore italijanski, žive izključno v mestu Trstu in mestecu Milje, medtem ko je vse ostalo ozemlje čisto slovensko Odstopanje tega čisto slovenskega ozemlja se ne more absolutno z ničemer opravičiti. Slovenci v conj A se z aktom vlad ZDA in Združenega kraljestva izročajo Italiji na milost in nemilost, kajti Italija z dobivanjem cone A ne sprejema nikakršnih stvarnih obvez in ne daje nikakršnih jamstev za spoštovanje njihovih človeških in manjšinskih pravic. To je toliko težje, ker se je tudi pretekla in sedanja Italija odlikovala s teptanjem pravic narodne manjšine znotraj svojih meja. Zaradi tega mora vsiljeni enostranski akt vlad ZDA in Združenega kraljestva izzvati tržaške de->nt {'Uljši udarec nji-delovni... f/sbitn in ziv- i 'Sa "lpr!Ha v Trst kot C,',Wn/e rr«la im' in ekspanzioni- ? ipžela"Tem’ temveč Ij, blade ’ r(lzen obli- Sl ni k siv,- spremenila s * &• , cne tai n °dpor SJfJ* tudi V0 diktature, i ga kaže prebival-iz tega dejstva, ki politični občut-'H A .Zre/os'' naših V/p JL, lntaJo ze trde h ^iiii-^busuje. "k- * °_e bi se izvedli ifSlnllrjilUn*ke vlade z p£kD°L . Podrlo. ‘‘Ip,0 'd do.~ ?We Za Pra' £ bin:?nokrutično \... vlade )asno izra- trfl-iSe PrePreči, % l Uresniču° lil,dstv° %il>n s«Z“° sv°je te: 0>i, t„'-Pr',vi In ne- % °.spet *Ve' da dobi \J"nkcij ,0 zPodovin Kit ZalPdjttPri*tanišča globoko ogorčenje jugoslovanske javnosti. Izročanje cone A Italiji je nepravičen akt tudi s stališča gospodarskih interesov Trsta in njegovega zaledja. Trst se ločuje od svojega naravnega zaledja in s tem se spodkopavajo njegovi gospodarski temelji ter se obsoja na gospodarsko propadanje, kakršno je že doživel med dvema vojnama, medtem ko se njegovemu zaledju, Jugoslaviji, Avstriji in drugim deželam prizadeja občutna gospodarska škoda. Izročanje cone A STO Italiji pa je tudi nevarno. To dejansko pomeni enostranski akt v smislu delnega uresničenja tristranske deklaracije, s katero se jugoslovanska vlada nikdar ni strinjala, niti se ne bo strinjala. Ker pa poleg tega ta deklaracija ni izrecno umaknjena bo italijanska vlada neizbežno nadaljevala sklicevati se na njo. Ta akt pomeni koncesijo in favoriziranje italijanskih tendenc za te- ritorialno ekspanzijo, ki so v povojni Italiji vedno bolj žive zlasti proti Jugoslaviji in Balkanu in ki so se doslej v najbolj nezaslišani obliki izkazale ob priliki zadnje zunanjepolitične debate v italijanskem parlamentu, kjer je predsednik vlade napovedal kot cilj svoje zunanje politike obnovitev nekdanjega italijanskega imperija. Kot je znano, so narodi Jugoslavije vedno bili najneposrednejše žrtve takih tendenc italijanskega imperializma. Ta zadnja okolnost je razlog, da odstopanje cone A Italiji povzroča najglobljo zaskrbljenost jugoslovanskih narodov. Za naše narode je očitno, da bo ta velika koncesija italijanskemu ekspanzionizmu, dajanje temu ekspanzionizmu mostišča na jugoslovanski o-bali Jadranskega morja, še bolj spodbodla ta ekspanzionizem na nove pretenzije. Zato akt vlad ZDA in Združenega kraljestva ne vodi k cilju, ki se proglaša; ne vodi k pomiritvi niti k normalizaciji odnosov med Italijo in Jugoslavijo, temveč mnogo verjetneje k povečani napetosti med dvema sosednima državama, kar se.bo prirodno negativno odrazilo na splošne evropske razmere. Zgodovinske odgovornosti za take posledice ne more v nobenem primeru nositi Jugoslavija. VLADA FLRJ IZJAVLJA NAJODLOČNEJE, DA NIKAKOR NI PRIPRAVLJENA STRINJATI SE S STANJEM, KI SE USTVARJA V CONI A, NITI ODPOVEDATI SE U-PRAVICENIM JUGOSLOVANSKIM ZAHTEVAM NA TEM OZEMLJU. V ZVEZI S TEM JUGOSLOVANSKA VLADA ZAHTEVA, DA SE SKLEP, O KATEREM SE GOVORI, NE IZVEDE. IZ VSEH GORNJIH RAZLOGOV VLADA FLRJ ODLOČNO PROTESTIRA PROTI SKLEPU VLAD ZDA IN ZDRUŽENEGA KRALJESTVA IN SI PRIDRŽUJE PRAVICO, DA UPORABI ODGOVARJAJOČA SREDSTVA — NA OSNOVI LISTINE ZDRUŽENIH NARODOV — DA ZAŠČITI INTERESE JUGOSLAVIJE NA TRŽAŠKEM PODROČJU. Polk. Stamatovič v Beogradu BEOGRAD. 9. — Včeraj zvečer je prispel v Beograd komandant vojne uprave JLA v jugoslovanski coni STO polk. Miloš Stamatovič, Danes, pred. poldne je imel razgovore z odgovornimi jugoslovanskimi predstavniki. Opoldne je polk. Stamatovič, ponovno odpotoval iz Beograda v Koper, Pooblaščeni krogi v Beogra. du sodijo, da je ta obisk v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov po sklepu angleške in ameriške vlade glede Trsta. Ne nasedajte iredentističnim provokacijskim geslom Vidalija! Tržaški delavci! Izdajstva in sleparije komintormovske agenture v Trstu v škodo delavcev se sistematično nadaljujejo in se ne ustavijo niti pred resnimi in samovoljnimi sklepi Angloameričanov, da izroče Trst in njegovo prebivalstvo italijanski klerolašistični vladi. Namesto da bi aparat Enotnih sindikatov sledil volji delavcev ter organiziral gibanje in protestno stavko proti anglo-ameriškim sklepom, poziva tržaške delavce, naj stavkajo, ker «z angloameriškimi sklepi prebivalstvo come B ne bi bilo osvobojeno«. Delavci! Ce tega še niste storili, preberite natančno sramotno vsebino resolucije Enotnih sindikatov, na podlagi katere bi morali danes stavkati. Tržaški delavci! Razredno sindikalno gibanje vas poziva vse, da odtočno odklonite iredentistično provokacijo Enotnih sindikatov. Ostanite v tovarnah, zberite se in sklenite napoved protestne stavke proti samovoljnim sklepom vlad ZDA in Anglije ter odločno zahtevajte preklic diktata, ki škodi gospodarskim interesom in okrnjuje socialne in demokratične pravice slovenskega in italijanskega prebivalstva tega področja, ki ga zaupno upravlja ZVU. RAZREDNI SINDIKATI * * * Poziv Razrednih sindikatov sam dovolj jasno razkrinkava politično šovinistično špekulacijo kominformovskih sindi- VEDNO BOLJ OGORČENE DEMONSTRACIJE V VSEJ JUGOSLAVIJI Trgujte s svojim ozemljem, ne z našim! kalnih funkcionarjev, ki hočejo varati delavstvo in ga dejansko vpreči v Pellov voz. Zato se omejimo le na kratek komentar resolucije, ki so jo sprejeli Vidalijevi sindikalni zaupniki na svojem zborovanju. Bistvo te resolucije je podpora rimskim imperialistom na liniji Togliattijeve i-redentistične politike. Resolucija nasprotuje delitvi ozemlja, toda samo zato. ker b'. se na ta način beraški italijanski imperializem ne mogel polastiti obeh con. Zato ni v resoluciji niti besedice proti prihodu Italije v Trst. čemur se vsi delavci predvsem in odločno upirajo in nasprotujejo, Zato pa resolucija poudarja, da delitev pomeni ((dokončno obsodbo prebivalstva cone B. da ostane za zmeraj pod peto titofašističnega režima«, Hkrati pa zahteva resolucija tudi plebiscit (torej kakor Pella in Togliatti), in sicer z besedami, «da je treba prebivalstvu dati možnost, da se izreče o svoji usodi«. Vse to jasno kaže kam (a resolucija meri. kakšne cilje hočejo kominformovci s stavko doseči in kako hočejo delavce prevarati, da bi postali grobarji Jastne usode, ter jih preslepiti. da s svojo akcijo dosežejo prav to. proti čemur se hočejo odločno boriti. Dolžnost vsega delavstva je. da prepreči to ribarjenje v kalnem ter taka dejanja, ki bi pomenila pravi samomor. „Borba“: Motijo se tisti, ki mislijo, da bomo pustili mesto Trst in cono A na milost in nemilost Italiji IzjaVB V0(lit6lj6V Ne moremo dovoliti, da se mednarodna vprašanja rešujejo z diktatom in s teptanjem pravic malega naroda Fronte za neodvisnost in Tržaškega bloka Premiki enol JLA na meli s STO (Ud naših dopisnikov v Ljub. Ijani, Slovenskem Primorju in Kopru) Po cestah Slovenskega Primorja je bilo danes opaziti velike premike čet, zlasti motoriziranih in oklopnih enot v smeri proti meji. Potniki, ki so prišli iz Ljubljane v Koper poročajo, da so videli ob vsej poti številne zamaskirane tanke in vojake v popolni vojni opremi. Govorijo, da gre za več divizij, tudi oklopnih. O podobnih premikih poročajo tudi s Krasa. Prav tako so opazili premike čet v coni B V piransko pristanišče je po zadnjih vesteh prišlo nekaj rušilcev in večje število hitrih torpednih čolnov. BEOGRAD, 9. — Maršal Tito bo govoril jutri na volilnem zborovanju v Leskovcu, v nedeljo pa v Skoplju. V beograjskih političnih krogih pričakujejo, da se bo v obeh govorih obširno ukvarjal z najnovejšim razvojem tržaškega vprašanja. % ss* ["'ho \itni*ttn,!''0goia eks- vladeP°Utita , Pomir h . taCmriteV- k' X' Pa t,1^nujn° P°- h,o‘.Za ™irno iJhsL- it„li} “ % lhi ,)rJ n*k'ni in P^vcilstvoni taradi tch zadnjih razlogov vsebuje sedanji sklep italijanske vlade, da s podporo ameriške in angleške vlade zasede cono A, elemente napada in najhujše nevarnosti za ohranitev miru na tem področju. Slovansko - italijanska ljudska fronta je prepričana, da tolmači voljo in težnje velike večine tržir škega delovnega prebi valstva, ko odločno protestira proti nezaslišanemu sklepu ameriške in angleške vlade in ko zahteva takojšen preklic tega sklepa in ko poziva slovensko in italijansko delovno prebivalstvo Trsta, naj strnjeno in enotno izrazi in uveljavi svojo voljo. SLOV ANSKO-ITALI JANŠKA LJUDSKA FRONTA Demonstracije v Beogradu in v ostalih jugoslovanskih mestih se še vedno nadaljujejo. V Beogradu so bila po pozivu predsedstva SZDLJ naj se prebivalstvo vzdrži javnega izražanja svojih čustev, sklicana protestna zborovanja po raznih podjetjih. Kljub temu pa so bile ulice tudi danes polne demonstrantov, ki so se zlasti zbirali pred poslopji angleškega in ameriškega veleposlaništva in italijanskega poslaništva. Pred vsemi temi poslopji so močni kordoni ljudske milice, večkrat pa so morali intervenirati tudi leteči oddelki milice in gasilske črpalke. Le tako se je posrečilo ubraniti angleško, ameriško in italijansko poslaništvo pred razjarjeno množico. Ker se je pokazalo, da’ so beograjske sile ljudske milice preslabotne, da bi zaščitile ver j leposlaništva zahodnih velesil To" razpoloženje ljudstva jej Stvar še ni končana. «Mo-j *n italijansko poslaništvo ter našlo izraz tudi v jugoslovan. | tijo se tisti, ki mislijo, da bo- I ustanove teh držav pred splos- skem tisku in radiu. Radio j mo prepustili mesto Trst in | "im ljudskim ogorčenjem m Beograd je posvetil 45 mi-1 COno A na milost in nemilost besom, je 4r?5.Y50_ /m c\_?:a nut nocojšnje oddaje, ki nor- j Italiji, ugotavlja nocojšnja malno traja samo 30 minut, j ((Borba» v svojem uvodniku, problemu Trsta. Vsi komen-, iega ne moremo storiti ne sa- tarji in številne izjave ugled, j mo zat0i ^er gre za pravice (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Trst je danes skupna in edina misel vseh jugoslovanskih narodov. Ti. so pokazale včerajšnje in današnje množične demonstracije, ki so kljub pozivu predsedništvn SZDLJ, naj se ljudstvo vzdrži javnega izražanja svojega ogorčenja, in o-hrani dostojanstvo, ponovno zajele ulice in trge vseh mest Jugoslavije. To dokazuje tudi rila je za vse male države v svetu vznemirjajoč prece-dens nedemokratičnega reševanja njihovih problemov brez njihovega konsultiranja in sodelovanja Sklep o podpori imperialističnim aspiracijam proti Jugoslaviji bo izzval v množicah italijanskega ljudstva zaskrbljenost za perspektive njihove lastne bodočnosti. Pri nas pa je ta sklep naletel na enodušno ob- tisoče .n tisoče brzojavk, i sodbo in resno omajanje sim- ki jih ljudstvo pošilja s protestnih zborovanj zveznemu izvršnemu svetu in v katerih zahteva energično akcijo Jugoslavije za zaščito tržaških Slovencev in interesov Jugoslavije v coni A patij, ki so jih ZDA in Velika Britanija uživale zadnje čase zaradi mnogih prijateljskih dejanj proti nam. Bi, lanca politike velikih sil je torej porazna«, zaključuje [ Kveder. nih jugoslovanskih političnih ir javnih delavcev in književnikov ugotavljajo, da so zahodne sile s svojim eno stranskim izvajanjem in enostransko akcijo prekršile mirovno pogodbo -in načela mednarodne pravičnosti in sporazumnega reievanja spor-nih vprašanj. Pod naslovom «Angloamen-ška diolomacija je prizadejala hud udarec svojemu ugledu«, objavlja današnja ((Politika« članek generalnega podpolkovnika Dušana Kvedra, ki odgovarja na vprašanje kaj je angloameriška diplomacija dosegla s svojim sklepom, in ugotavlja: «Pn-vezala jc sobo kIiko itali* janskih imperialistov, ki s svojim sovražnim zunanjepolitičnim programom in avai}7 turističnimi vojnimi načrti ne bodo mogli računati kot rm faktor resne vrednosti - zaveniški strategiji Vključila je v italijansko _državo ^deset- tisočp Jugoslovanov, tistih ki, kakor je to pokazala zadnja vojna, ne bodo nikdar dal. podpore ciljem m akcijam, kakršne si danes zastavljajo rimski vlastodržci. Zadovoljila e stremljenje reakcionarnih krogov na Zahodu, ki iz ideoloških pobud žele čim bolj okrniti našo državo. Z druge strani je angloame. rišL domačija s tem svo-jim nesrečnim sklef0” bila hud udarec svojemu do sedanjemu ugledu MŠč*tn‘H* mednarodne zakonito. n7N listine in načel listine OZN Izzvala je močno razočaranje Jugoslavije, temveč tudi zato ker nam to nalaga stvar jugoslovansko - italijanskega sodelovanja in stvar miru. Arne-liška in britanska vlada pravita, nadaljuje «Borba», da imata izročitev oblasti Italiji odločno kot «de faeto« rešitev in da je potrebno samo najti pravno formulo za «de jure« rešitev. Mi, poudarja »Borba«, ne priznamo niti te «de faeto« rešitve, niti ne bomo priznali «de jure« rešitve. Jugoslavija ne more dovoliti, da se mednarodna vprašanja rešujejo z diktatom in s teptanjem pravic malega naroda. Mi ne moremo dopustiti, zaključuje «Borba», da se naš živelj prepusti na milost in nemilost Ita-iji. Mi vemo, kaj se danes dogaja v Beneški Sloveniji, čeprav mirovna pogodba vsebuje jamstva za naše ljudstvo Teror, kateremu so izpostavljeni Slovenci v Beneški Sloveniji in na Goriškem, jasno govori, kaj italijanski režim pripravlja našemu življu v Trstu in coni A. Zato upravičeno pričakujemo, da nas bo podprla svetovna skupnost. Naša zahteva za zaščito našega življa ni samo naša stvar, temveč stvar vseh, ki so jim interesi miru pri srcu. Prepričani smo da se ne bo našel nihče, ki bi si upal pobijati notranje zadeve nujno poklicalo v Beograd ojačenje 800 miličnikov iz raznih krajev Srbije. Tako so poklicali v Beo- . • 'mm&& LV;: f* *♦ — m .* .. - 1rA*. 'tv." ■ Pogled na množico manifestantov v Ljubljani. Neprijeten vtis v svetu zaradi angloameriškega sklepa našo trditev, da je tlačenje in uničevanje nacionalnosti in nacionalnih manjšin zločin genocida, proti kateremu je sve. tovna skupnost dolžna boriti Francoska vlada odklanja vsako odgovornost z izjavo, da se z njo niso poprej posvetovali - Vplivni «Le Monden pravi, da gre za *kratko-vidno in nevarno dejanje» - Slaba vest v komentarjih angleškega tiska PARIZ, 9, — Svetovna javnost je zelo hladno, marsikje pa tudi z odporom sprejela dovoljstvom sprejeli vest. c ljudski reakciji v Jugoslaviji Vplivni pariški list «Le Mon- vest o angloameriškem skle- de» piše danes, da je umik an- pu da se uprava v Trstu in coni A prepusti Italiji. Zlasti pa je to razpoloženje ooazno v Franciji. Pa tudi poročila iz Londona govorijo, da je angleški tisk «z obotavljanjem in brez navdušenja po. zdravil« sklep svoje in ameriške vlade. Medtem je francoska vlada pohitela, da otrese s sebe odgovornost za to nezaslišano dejanje, ki tuš> temelje, na katerih slone mednarodni odnosi. Predstavnik francoske vlade je uradno izjavil, da sta ameriška in angleška vlada Francijo sicer obvestili o svojem sklepu glede Trsta, da pa se z njo nista posvetovali. V francoskih političnih krogih n « n r e d n i h demokratskih konitim sklepom P • Kritonelrim flilzfn se. Zato smo tudi prepričani, I vlada prepričanje, da franco da stanje, ustvarjeno z neza-lski vladi nikakor ni všeč v c »«•»» ^ - , iiiictioiVU* i kroeliT^tako v svojih državah britanskim diktatom — ni in žajo’ tudi, da so v francoskih --- llstva- ne more biti dokončno,« i kot v ostalem svetu. ameriško-j sklep njenih zaveznikov. Opa žajo tudi, da so v fram vladnih krogih z nekakim za. gloameriških čet ((kratkovidno dejanje, ki ustvarja nevaren precedens«. List se vprašuje, ali so zahodne velesile zapustile svojo odgovornost ali pa «so morda popustile pred italijanskim pritiskom zadnjih dni, tudi če je očitno, da je ta pritisk predvsem nacionalističen in da je postal še hujši prav v času, ko so se začeli gospodarski in socialni notranji problemi italijanskega polotoka čedalje bolj zapletati.« «Le Monde« nadaljuje: «Vsekakor se londonski, wa-shingtonski in pariški funkcionarji zazibavajo v iluzije, če mislijo, da bodo s takim ravnanjem odprli pot za i-skrene in prijateljske razgo. vore med Rimom in Beogradom« Medtem ko so londonski komentarji zelo previdni, in ko tudi »Times« priznava, da angloameriški sklep «ni noben uspeh in tudi nobena rešitev«, se drugod po svetu pojavljajo tudi zelo ostri napadi na enostransko dejanje angleške in ameriške vlade. Največji južnoafriški list «Times» iz Capetowna poudarja, da je enostranski londonski in washingtonski sklep «vulgarna žalitev zavezniške države« in ((kršitev vseh ustnih m pismenih sporazumov z Jugoslavijo«. V članku pod naslovom «Tragedija Trsta« pravi list, da je angloameriški sklep nemoralen in «zelo žalosten obet za bodočnost, če imajo zahodne obljube samo j to vrednost«, kajti, opozarja ; list, Jugoslaviji sta London j in Washington obljubila, da ne bosta ukrenila ničesar v | zvezi s Trstom, ne da bi se prej posvetovala z njo. Končno opozarja konservativni list, da je Jugoslavija sicer socialistična država, da pa je kot zaveznik neprimerno bolj zanesljiva kot Italija. grad vse gojence oficirske šole ljudske milice v Sremski Kamenici ter dele posadk ljud. ske milice iz Sremske Mitroviče, Palačina, Zrenjanina, Novega Sada, Sabca, Valjeva in Požarevca. Vse sile ljudske milice v Beogradu so v stalni pripravljenosti. V demonstracijah v Beogradu so posebno aktivni študent, je, ki med drugim vzklikajo: ((Zapuščamo knjige naše, javljamo se v bombaše!« Množica vzklika nadalje Titu in Armiji in zahteva orožje. Nekaj značilnih parol: »Življenje damo. Trsta ne damo!«, »Tito, daj nam topove, da uništimo fa-šističke lopove!«. «Armija, Trst te kliče!«, «Trgujte z vašim ozemljem ne z našim!«. Demonstracije so se danes nadaljevale tudi po vseh ostalih jugoslovanskih mestih, zlasti pa v Zagrebu, Splitu in ostalih dalmatinskih mestih, v Sarajevu, Skoplju, in v Sloveniji, zlasti pa v Mariboru, Ljubljani in v krajih Slovenskega Primorja. Ljudstvo manifestira po ulicah in vzklika: «Hočemo puške, gremo na Trst!«, in podobne parole, Prebivalstvo zahteva v resolucijah in protestnih brzojavkah, naj jugoslovanska vlada učinkovito zaščiti slovensko prebivalstvo in svoje interese v Trstu. V Ljubljani ja milica komaj obranila nekaj angleških avtomobilov, da jih množica nj popolnoma razbila. Iz vseh krajev Jugoslavije poročajo, da se pri vojaških odsekih prijavljajo številni mladinci, pa tudi starejši možje, in zahtevajo, naj jih vpišejo v prostovoljce. Za demonstracije v Jugoslaviji je predvsem značilno ogromno ogorčenje ljudstva, ki je včeraj razbilo okna na vseh angleških, ameriških in italijanskih konzulatih, ponekod pa tudi napravilo večjo škodo Inozemski opazovalci so presenečeni nad tem spontanim izbruhom ljudskega ne. zadovoljstva in ogorčenja; mnogi primerjajo razpoloženje v Beogradu s 27. marcem 1941. Predvsem so presenečeni angleški in ameriški predstavniki, ki kaj podobnega niso pričakovali in ki zdaj spoznavajo, koliko je krivični sklep njihovih vlad škodil njihovemu ugledu prvi sovieiski komentar MOSKVA, 9. radio je oddajal danes zvečer prvi sovjetski komentar k an-gloameriškemu sklepu o Trstu. Komentar obtožuje med drugim angleško in ameriško vlado, da sta šli mimo določil mirovne pogodbe in da izvršujeta svoj načrt razdelitve STO. V zvezi s krivičnim sklepom angleške in ameriške vlade o izročitvi uprave cone A Italiji smo se obrnili na nekaie.e predstavnike skupin in gibanj, da nam povedo svoje mnenje o tej novi krivici, storjeni vsemu tržaškemu prebivalstvu. Tako nam je dr. Mario Giam. piccoli, glavni tajnik Fronte za neodvisnost, med drugim izjavil: ((Popolnoma je jasna kršitev mirovne pogodbe. Angleška in ameriška vlada se lahko odpovesta mandatu, ki jima je poveril upravljanje ene cone STO. Toda v tem primeru morata vrniti mandat tisti ustanovi, ki jima ga je poverila, to je Varnostnemu svetu OZN, ki mora poskrbeti nato za novega man. datarja. Ton dvostranske note je prava mojstrovina hinavščine in ironije, ko trdi, da hočejo s tem ukrepom prispevati k popuščanju napetosti med Italijo in Jugoslavijo. Nasprotno, če bi na primer zahodni sili imeli namen sprožiti konflikt med obema državama, ne bi mogli najti bolj primernega sredstva. Fronta za neodvisnost, močno podprta s pravico, ki jo potrjuje mirovna pogodba, in ob podpori širokih plasti javnega mnenja, se obrača na pristojne mednarodne forume z ogorčenim protestom in z zahtevo po takojšnji in odločni intervenciji«. Odvetnik Mario Stocea, voditelj Tržaškega bloka, pa nam je izjavil: »Enostranska odločitev angleške in ameriške vlade pred. stavlja odkrito kršitev mirovne pogodbe. Vladi, ki jima je bila poverjena zaupna uprava, sta prekršili svojo točno določeno dolžnost, ki je bila, upravljati cono A STO v imenu OZN in v interesu tega ozemlja. Nihče ne odreka tema vladama pravice vrniti sprejeti mandat. Toda vmiti ga morata Varnostnemu svetu. Namen, izročiti upravo italijanski vladi, je nadaljnje samovoljno dejanje. Samo Varnostni svet, katerega dolžnost je jamčiti varnost in neodvisnost ozemlja, ima pravico podeliti mandat za upravljanje STO. Lahkomiselno dejanje dveh vlad pomeni uničenje STO s posledico, da odvzame tržaškemu pristanišču tisto funkcijo v korist zaledju, ki jo lahko uspešno opravlja samo v pogojih svobode in neodvisnosti. Ta sklep pomeni tudi, vna-Moskovski j §ati zmedo v ureditev Srednje Evropp ter na ta]c naa[n lahko samo zavlačuje mirno rešitev vprašanj tu in v vsej Evropi. Avtohtono prebivalstvo, ki je v veliki večini za STO, je z osuplostjo zvedelo za sklepe zavezniških vlad in je hudo zaskrbljeno za bodočnost mest«. A PRIMORSKI DNEVNIK = S = sroMi.oki i>\kvi Na današnji dan je bil leta 1893 rojen Prežihov Voranc-Lovro Kuhar, slovenska pisatelj. ■M llill 1 w Danes, sobota 10- oktobra Franc, Stremil Sonce vzide ob 6.14 In .zfg° m« 17.29. Dolžina dneva 11.1». ^ vzide ob 8.50 in za!on®hra Jutri, nedelja 11. °*?oW Firmin. Negoslava SPOilAHO PV1GA1MJE ODPORA PO MESTU IJS VSEM PODEŽELJU Iz ogorčenja v odločno akcijo proti imperialističnim načrtom zoper cono A Navdušeno spremljanje jugoslovanskih ukrepov in demonstracij po radijskih zvočnikih - Spontana zborovanja v predmestjih - Zaskrbljenost med javnimi uslužbenci in civilnimi nameščenci pri ZVU zaradi služb - Delavstvo proti Vidaliju - Paničen poziv generala Wintertona na angleške in ameriške vojaške sile na opčifTah ljudstvo zamazalo številne italijanske napise Tudi včerajšnji dan, t, j, drugi odkar se je v mestu izvedelo za nezaslišano odločitev vlad ZDA in Britanije, da izročie upravo cone A osovraženi italiji, je potekel v vzdušju zaskrbljenega pričakovanja nadaljnega razvoja dogodkov, vendar se zaskrbljenost vse bolj umika borbenemu razpoloženju domala vsega prebivalstva, ki na ta ali drugi način izraža svoje ogorčenje in svoj odpor proti prihodu italijanskih okupatorjev. Kako je med tržaškim prebivalstvom osovražena Italija, se je včeraj jasno pokazalo v dejstvu, da celo v strogem središču mesta skoraj ni bilo videti zastav, čeprav je Krščanska demokracija popoldan izdala na prebivalstvo poziv, naj izobesi zastave. Poziv velja tudi za danes. Dejstvo je, da se tudi po tem pozivu število zastav v mestu ni povečalo in da se jih je dalo prešteti na prste. Jugoslavija Je z nami Medtem, ko v javnih lokalih, v tramvajih in na sprehajališčih ni slišati človeka, ki bi odobraval napovedani prihod Italije, pa se povsod ži- vahno in z zadovoljstvom komentira in odobrava odločno stališče, na katerega se je postavila Jugoslavija. Vesti o spontanih demonstracijah po vsej Jugoslaviji, na katerih prevladujejo parole proti italijanskemu imperializmu in parole odločnosti, da se v skrajnem primeru z orožjem prepreči povratek Italije v cono A, so navdušujoče vplivale na tržaške delavske množice in na ves srednji sloj, predvsem pa seveda na Slovence. Pri vseh ljudeh se vse bolj poraja spontana potreba po veliki skupni akciji vseh, ki so ne glede na politično opredeljenost proti prihodu Italije v naše kraje. Vsi, ki imajo radijske aparate pozorno slede vsem poročilom jugoslovanskih radijskih postaj in vsaka nova vest se naglo razširi po mestu. V večernih urah SO se z naglico razširile po mestu vesti, ki so jih prinesli inozemci na povratku iz Jugoslavije, da je tam v obmejnih predelih opaziti velike premike oklopnih enot in vojaštva v popolni bojni opremi. Kot so že poro-čale včerajšnje «Ultime noti-zie» so taki premiki tudi v coni B, in sicer kopnih in po- morskih enot. Potniški promet in telefonske zveze s cono B so bile včeraj popoldne prekinjene. Svojemu ogorčenju in odporu je dalo prebivalstvo izraza tudi v napisih, ki so se proti večeru pojavili po mestu in ki izražajo zahtevo po svobodnem Trstu in odpor proti Italiji. Posebno so številni taki napisi v okolici. V večernih urah so fašistični študentje razstrosili po mestnem središču letake s fašističnimi parolami, ki zahtevajo Pulj, Za-der. Reko, Dalmacijo itd. parole proti Angloamerikancem, ki da so izdali obljubo, da bo Italija dobila celotno STO itd. Spontana protestna zborovanja v skednju V popoldanskih in večernih urah je prišlo v tržaških predmestjih do številnih protestnih zborovanj. Tako je bil v Skednju množični sestanek, kateremu so prosostvovali zlasti mnogi delavci «ILVE». Govornik je ožigosal najnovejše mahinacije Italijanskega imperializma, orisal nastali položaj ter nakazal najbližje perspektive. V silno živahni diskusiji, je prišla do izraza razumljiva ogorčenost, obenem pa tudi odločnost škedenjskega prebivalstva, da brani do skrajne mere svoje interese. Beseda gre predvsem tržaškemu proletariatu. ki je v ogromni večini proti italijanskim naklepom. Delavci se naglo opredelu-jejo in obsojajo izdajalsko politiko Vidalija odnosno Togliattija. Na sestanku je bila odobrena resolucija, naslovljena na maršala Tita ki odraža razpoloženje škedenjskega ljudstva, njegovo hvaležnost bratskim jugoslovanskim narodom pa tudi pripravljenost, da samo prispeva po svojih silah k borbi za bodočnost Trsta. Ob razhodu so zadonele priljubljene partizanske pesmi, ki so tolikokrat spodbujale borce v najtežjih časih in okoliščinah. V Lonjerju Podoben množični sestanek je bil tudi v Lonjerju, na katerega so prišli vsi prebivalci Lonjerja in Katinare ne glede na politično pripadnost. Govor, nika sta ob navdušenem odobravanju poudarila, da je do sedaj edino Jugoslavija ščitila in ščiti naše interese. V diskusiji so vsi enoglasno protestirali proti odločitvi Anglije in ZDA. Delavci, ki delajo v mest. nih tovarnah, so poudarili, da so tudi njihovi italijanski tovarni odločno proti prihodu Italije v Trst, ker se zavedajo, da bo v tem primeru kriza še večja in teror nad demokratičnimi množicami pojačan. Na . koncu zborovanja so vsi nav- zoči, med njimi mnogi komin-formisti, izglasovali dve resoluciji, eno vladi FLRJ drugo pa Varnostnemu svetu OZN. Vlado FLRJ pozivajo, naj še nadalje vztraja v svoji borbi proti prepustitvi našega ozem. lja italijanskemu imperializmu. Varnostnemu svetu pa so izrazili protest zaradi samovoljnega ukrepa dveh zahodnih sil in zahtevo, da se ta ukrep razveljavi. Vidalijeva polomija Kominformistični aktivisti morajo res spotiti tradicionalnih devet sr,ajc, da lahko še premamijo del svojih pristašev, ki jim uhajajo in ob otipljivih primerih šovinistične robote zgovorno kažejo, da glede nacionalizma prav nič ne zaostajajo za fašisti. Zato na vse pretege sklicujejo razna zborovanja, na katera hodi tudi sam njihov »prerok« Vidali. Ta «leader» zavzema vedno bolj mussolinijevske poze in ga celo prekaša v demagogiji in varanju množic. Tako je včeraj prišel na zborovanje pri Sv. Magdaleni prav po du-čejansko izprsen. Spremljala ga je obilna »osebna straža«, ki je pred njegovim izstopom iz luksuznega avtomobila postavila ob zidu špalir, sredi katerega se je veliki mož dobesedno izmuznil izpred oči gledalcev in stopil v dvorano skozi zadnja vrata. V sami dvorani ga je mučno prekinjanje nekaterih delavcev sila razburilo in je le težko z ironijo prikrival jezo in začudenje, da si mu delavci sploh u-pajo ugovarjati. Zato se je nekega delavca iznebil z izgovorom, da je pač pijan. Ob 21.50 se je zborovanje končalo, toda Vidali se je šele 20 minut kasneje izmuznil skozi zadnja vrata, od katerih pa do avtomobila se je razpotegnil še gostejši špalir kakih 30 ((angelov varuhov«. Tako se je končala neslavna pot velikega Mehikanca. Tudi v Domu pristaniških delavcev je bilo včeraj precej razburjenja in predsedniku pristaniške družbe Terzonu je že huda predla, ker je delavcem izjavil, da je izročitev Trsta Italiji pravična rešitev. To trditev je moral kaj kmalu pogoltniti, sicer bi moral požirati zobe. Borbene brzojavke iz Jugoslavije Poleg spontanih protestnih resolucij prebivalstva, sta pro. ti krivični in imperialistični odločitvi Angloameričanov izdali resoluciji tudi Slovensko-italijanska ljudska fronta in glavni odbor SHPZ, kateri pa objavljamo na prvi strani našega dnevnika. Razne naše napredne organizacije pa so v teku včerajšnjega dneva prejele tudi Številne brzojavke delavskih kolektivov iz vse Jugoslavije. V njih izražajo jugoslovanski delavci svojo solidarnost s tržaškimi Slovenci in svojo pripravljenost, da se z orožjem v roki uprejo agresiji proti jugoslovanskemu nacionalnemu ozemlju — kakor so med drugim sporočili delavci iz glavnega mesta republike Bosne Sarajeva. Drugi številni telegrami s podobno vsebino so prišli iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Zemuna itd. Medtem ko vlada pri tržaških nameščencih zaskrbljenost za njihove službe, pa se je ta zaskrbljenost pri civilnih uslužbencih ZVU spremenila v pravcato paniko. Vsi ti uslužbenci, ki gredo v tisoče, se zavedajo, da bodo s prihodom Ita. lije izgubili svoje službe. Paniko med njimi je povečalo še sporočilo, da bodo v kratkem vsi odpuščeni. Znano je, da so odpust prejeli včeraj vsi uslužbenci ameriških prodajaln, ki bo stopil v veljavo čez 15 dni. Isto se govori za nekatere vojaške urade, v nekaterih pa so uslužbencem zagotovili, da bo. do gotovo v službi še do konca novembra. Panično sporoči-lo vojaškim silam Izredno panično sporočilo pa je naslovil gen. VVinterton na vojaške sile. Sporočilo je objavila radijska postaja zavezniških sil in se glasi; »Gotovo ste že obveščeni, da sta angleško in ameriška vlada odločili, da umakneta svoje sile iz Trsta. Želim vam poudariti, da ne bo neposrednih sprememb. V-prava ostaja v mojih rokah in administracija ne bo predana, dokler se ne izvrii evakuacija. Umik bo izveden po načrtu Prve bodo evakuirane družine in bojim se, da ne bodo imele mnopo časa za pripravljanje in da bo treba prebiti nekoliko neugoden čas. Dali nam bodo relativno kratek rok za umik■ Vsi bomo morali delati zelo mnogo, da uresničimo naše načrte. Prosim vas, da upoštevate, da je del vojaškega življenja in življenja družin vojakov v tem, da zna prebroditi neugodnosti in premagati težke napore v določenih trenutkih. Prepričan sem, da boste to mirno sprejeli ter dali zgled, kako se je treba obnašati.« na cesti Trst - Sesljan - Devin -Stivan zaprt zaradi premika angloameriških čet. V nasprotju s to panično naglico, ki jo izraža sporočilo gen. VVintertona, pa je vest »Ultime Notizie«, da bo do ((prehoda oblasti prišlo 3. novembra ali pa celo šele prihodnjo pomlad«. Izvedelo se je tudi, da so ameriški državljani, ki stanujejo v hotelskih sobah, dobili nalog, da se pripravijo za odhod že v teku enega tedna, medtem ko so dobili ameriški državljani, ki stanujejo v privatnih sobah, nalog, da ostane jo doma in čakajo na ukaz, kdaj se bodo morali izseliti. Kar velja za mesto, velja v splošnem tudi za naše podeželje Ogorčenost, bojazen in odpor proti imperialistični Italiji so ljudje občutili predvsem kot Slovenci, saj ne mo. rejo pozabiti fašistične strahovlade, ki je z njimi ravnala kot z brezpravno rajo. .Nočemo Italije" ,dol z izdajalci" S komerkoli smo včeraj govorili — razen z dvemi ali tremi zagrizenimi kominfor-misti — vsi imajo neomajno zaupanje v Jugoslavijo, v kateri vidijo edino rešitev pred italijanskim ekspanzionizmom. Reakcija naših ljudi v okolici in na podeželju pa se ni omejila samo na čakanje, temveč je že takoj ponoči prišlo do prvih akcij, ki nam jasno pričajo o razpoloženju slovenskega prebivalstva. Tako so bili včeraj zjutraj na Opčinah pomazani vsi italijanski napisi na cestnih tablah, medtem ko so po zidovih hiš blesteli veliki rdeči napisi »Nočemo Italije!«, «Dol z Italijo« in «Dol z izdajalci«, kar je šlo na račun kominformističnih podrepnikov Včeraj je prišlo tudi do prve spontane stavke, ko so delavci Zadruge za nakladanje i'n razkladanje na Proseku zapustili delo za eno uro, in sicer v znak protesta proti odločitvi angleške in ameriške vlade. Poleg tega so sklenili, da bodo' stavkali tudi danes ves dan oz. 24 ur. Razburjenje o zahrbtnem in izdajalskem koraku vlad A-merike in Anglije je ostro zajelo tudi prebivalce drugih vasi, ki so se takoj zbrali na protestnih zborovanjih na katerih so sestavili več resolucij. Prebivalci Medje vasi, Ses-ljana in Proseka so se polnoštevilno udeležili protestnih zborovanj, kjer so izrazili o-gorčenje in gnus nad korakom, ki so ga podvzeli prav tisti, ki so kričali na vse vetrove, da so naši zavezniki. To je do sedaj največja krivica. ki je bila povzročena •tukajšnjemu prebivalstvu — omenja ena izmed resolucij — ki je žrtvovalo med borbo svoje najboljše sinove. Prebivalci so nadalje zahtevali, da se to vprašanje stavi v vrstni red na zasedanju Združenih narodov in da se takoj prekličejo sklepi. Resolucije so bile odposlane tudi vladi FLRJ, V teh se zahvaljujejo narodom Jugoslavije, ki so tako energično nastopili v obrambo interesov slovenskega in sploh vsega prebivalstva cone A ter izražajo prepričanje, da bo jugoslovanska vlada napravila vse kar je v njeni moči, da prepreči izročitev cone A italijanskim imperialistom. Med kominformističnimi pristaši vlada vedno. večja zmedenost Včerajšnji resoluciji KPI in KP STO. ki sta bila objavljeni v listu »Uni-ta», sta samo potrdili izdajstvo bodisi italijanske partije bodisi njene tržaške podružnice. Podeželskih kominformi. stičnih prvakov skorajda ni na spregled, saj jih je sram priti pred ljudi in med svoje DANES SESTANEK bivših partizanov Danes ob 20. uri bo na sedežu Zveze partizanov v Ulici R. Manna 29 zborovanje vseh bivših partizanov, invalidov in vdov iz narodno osvobodilne borbe. Vabljeni vsi. pristaše, ki so ogorčeni zaradi iiedentističnega stališča svojega vodstva. Ko je naš urednik med drugimi obiskal bivšega zgo-niškega župana in kominfor-mističnega prvaka v zgoniški občini Pirca je iz njegovega radijskega aparata odmevala borbena pesem, ki jo je oddajal radio Koper ali Ljubljana. Zanimivo je dvolično stališče g. Pirca, ki je našemu uredniku najprej prijazno povedal, kaj meni o angloame-riški odločitvi, potem pa, ko je v hišo stopil znani kominformistični priganjač Zvonko Markovič, skušal preklicati svoje izjave. Pri tem sta oba pobesnela ter rjovela in grozila našemu uredniku. In zakaj? Samo zaradi tega, ker jo naš urednik pred Markovičem ponovil izjave gospoda Pirca, ki je dajal, da je šel brez vsakih direktiv včeraj dopoldne na županstvo v Zgonik, kjer je zahteval, da se skliče izredna seja občinskega sveta. Dejal je, da še vedno zastopa stališče ustanovitve Tržaškega ozemlja ter da bo v tem smislu sestavljena tudi skupna resolucija, ki bo nato predložena občinskemu svetu v odobritev. Na pripombo našega u-rednika, da se to stališče ne ujema s stališčem Komunistič. ne partije Italije, je g. Pirc dejal, da ga stališče te partije nič ne briga ter da zastopa tisto, za kar se je doslej vseskozi boril. DRUGI DIVIV! RAZPRAVE PROTI KLOBUČARJU 1VIA POROTNEM SODIŠČU; PEVSKI NASTOP Dr. Omero in dr. Schone dvomita! ob odkritju spomenika v tihotapsko ozadje zlo&ina Fm Obtoženec vztraja pri svojih trditvah - Hdo je skrivnostni Kovačevič? V ponedeljek zaslišanje novih prič - V torek predvidena razsodba Čeprav je bilo včeraj na sporedu zasliševanje številnih prič je bilo zanimanje osredotočeno predvsemna izjavahdr. Giselle Schoene sedaj por. O-mero in dr. Omera samega, to je tistih dveh, ki sta bili priči Klobučarjevega napada 3. marca zvečer. Dr. Schoene je v prvi vrsti izjavila, da so se njene zveze s pokojnim zdravnikom nanašale na študij in delo ter je zanikala, da bi med njima obstajalo prijateljstvo sentimen-talnega značaja. Tedaj sta ravno dokončala nek študiji, ki je bil po zdravnikovi smrti in sicer 1948. leta objavljen v neki znanstveni brošuri. Pokojnika je večkrat na njegove prošnje spremljala z avtom da bi mu varovala vozilo, kadar je imel on hišne zdravniške preglede, ker so bili tedaj tatovi avtomobilov zelo delavni. Potem ko je zdravnica opisala dogodek in njeno zasliše. vanje s strani policije, je opisala stanje dr. Cavinija po o-peraciji. Ranjenec je bil le redkokdaj pri zavesti in se to le za kratke minute. Kar se tiče vzroka napada je izjavi- Upamo, da niste užaljeni, če vas nabiralec za »Teden našega dijaka« ni našel. Prosimo vas, da poiščete vi njega in ne pozabite prispevati v tem tednu vsaj skromen znesek v korist Dijaške Matice. la, da je vedno mislila na rop ter se je predvčerajšnjim med čitanjem časopisov zelo začudila nad izjavami o aferi z mamili. Ce izvzamemo nekatera no-va pojasnila v zvezi z napadom, ni dr. Omero povedal nič posebnega. Novo je predvsem njegovo pojasnilo, da je napadalec stisnil dr. Cavinija ob zid, medtem ko mu je ta držal roke s samokresom kvi-šku ter mu zakričal: ((Spusti tisto zadevo, zlikovec«. On je skočil iz avta da bi priskočil napadenemu zdravniku na pomoč kar pa se mu ni posrečilo ker je tedaj napadalec spu-stil roko in sprožil Na vprašanje če se je napadalec re. šil stiska Cavinijevih rok je dr. Omero izjavil, da o tem ni gotov. Takoj po strelu se je napadalec, ki mu je do te. daj kazal hrbet, hipoma obrnil in mu s samokresom v roki zabičal naj stopi nazaj. Po teh besedah je zbežal, medtem ko je on priskočil ranjencu na pomoč ter ga dvignil in odnesel v avto. Daslravno je obtoženec pri- ča zaslišali, saj je marsikdo izjavil, da tega ne bi dovolil primarij dr. Oliani, ki je smatral stanje ranjence za izred. no resno. Po zasliševanju inšp. Barbara. nar. DalTOja in Graziolija so prišle na vrsto priče, ki so v glavnem hvalile obtoženca. Lastnik gostilne, kamor je zahajal Klobučar, Gius. Capello, je mladeniča zelo pohvalil, češ da je bil priden. «2e, samo ne vem, če je bil res tako dober in priden, ko se je vendar ukvarjal s tihotapstvom«, je dodal predsednik in odslovil moža. Sele iz ust inšp. Ricata, ki je dobil nalogo izslediti Klobučarja in je zato" prisluškoval glasovom iz ezulskih krogov, je prišlo nekaj več be. sed o tajinstvenem Kovačeviču. 1946. leta so aretirali nekega Kovačeviča, starega okoli 30 let, ki je bil osumljen tatvine zlatnine v Bocnu. Ker je bil zelo bolan na pljučih so ga poslali v bolnico, kjer so ga tudi zastražili. Temu pa se je nekega dne posrečilo zbežati skozi okno I. nadstropja bolnice in od tedaj niso imeli več glasu o njem. Baje je ta umrl v Milanu ter so ga pokopali pod tujim iirienom, ki si ga je nadel pred smrtjo. Nihče ni mogel ugotoviti, če je to isti Kovačevič in če se je marca 1947. leta zadržal tudi v Trstu. Inšpektor je povprašal za pojasnila v Milanu, vendar do sedaj ni prejel nobenega odgovora. Kar se tiče afer z mamili, pri katerih je sodeloval tudi Klobučar, je inšpektor pojasnil, da so približno mesec dni po umoru krožili glasovi o tej zadevi. Ko so Klobučarja pripeljali v Trst je Ricato prosil sodne oblast, da bi mu dovolili zasliševanje obtoženca v zvezi s tihotapstvom. Na vprašanje, če bi lahko navedel nekaj imen ljudi, ki so se ukvarjali s tem poslom je Klobučar omenil predvsem Kovačeviča in dr. Cavinija ter pojasnil tu-(}i vzroke, ki so ga prisilili, da se je oborožil in tudi nehote sprožil proti slednjemu. Razprava se je končala s sklepom sodišča, da bodo v po. nedeljek zjutraj zaslišali še ■nekaj prič med katerimi bosta dva policijska agenta, ki sta Klobučarja spremljala iz Milana v Trst in katerima je ta povedal nekaj v zvezi z umorom. Vse kaže, da bodo z zasliše-venjem končali že v dopoldan, skih urah, nakar bosta spregovorila zagovornik zasebne stranke in tožilec. V torek se bo, če seveda ne bo kakega presenečenja, končala razpra- vetniki, ki so ‘,-redvsem dokazovali, da zlatnik ni več v veljavi. Odvetniki so izročili sodišču pisano argumentacijo ter so z besedami samo obrazložili nekatere bolj važne odstavke. Kot zadnji je spregovoril tožilec mr. Bayliss, ki je tudi izročil sodišču 22 strani dolg memorandum, v katerem se je zavzel za svojo tezo. V kratkem govoru je tožilec pojasnil, da njega ne zanima obsodba obtoženih, ker je jasno, da so delovali v dobri veri. Oni so bili namreč prepričani in to na podlagi razsodb italijanskih in švicarskih sodišč, da ni razpečevanje ponarejenih zlatnikov kaznivo dejanje Zanj je predvsem važno, da sodišče obsodi kot ilegalno ponarejevanje zlatnikov in da potrdi da je »Golci Souvereigns« na podlagi «Coniage Acta« iz 1870. leta še vedno v veljavi in v prometu. Izredne seje občinskih svetov Danes zvečer ob 19. uri bo v Dolini izredna seja občinskega sveta za dolinsko občino. na kateri bodo razpravljali o tržaškem vprašanju. Ob 20. uri bo v Nabrežini izredna seja devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta o istem vprašanju. Jutri dopoldne bo izredna seja občinskega sveta tudi v Zgoniku, medtem ko bo na Repentabru v prvih dneh prihodnjega tedna. Ni znano kdaj bo sodišče izreklo razsodbo, vendar pričakujejo, da ne bo izrečena i čeno mesto pri grobu, pred tednom dni. Pozivamo vse pevce in pevke, da se udeležijo slavnostnega odkritja nagrobnega spomenika skladatelju Franu Venturiniju, ki bo jutri 11. t. m. ob 10 uri dopoldne na pokopališču pri Sv. Ani. Spored; 1. uGleJte kako umira« - Jakob Gallus - Petelin, izvajajo Komorni zbor, pevski zbor M. Matjašič iz Barkovelj in pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. 2. Govor predsednika SHPZ dr. Andreja Budala. 3. «Bratomn - Fr. Venturini, «Znamenje» - Fr. Venturini, izvaja pevski zbor Slavko Škamperle od Sv. Ivana. 4. Govor zastopnika Glasbene Matice Vladimira Švare. 5. «Bazoviška» - Fr. Venturini, «V nove zarje« - Fr. Venturini, izvajajo združeni pevski zbori. Po sporedu polaganje cvetja na grob. Oddolžimo se spominu Frana Venturinija s pesmijo, kateri je žrtvoval pokojni skladatelj, pevovodja in organizator primorskih pevskih zborov vse svoje sile. Pevski zbori naj se zberejo točno ob 9.30 pri glavnem uho-du pokopališča Sv. Ane. Od tu pojdejo pevci skupno na dolo- PREDSEZ0NA SNG z Miklovo Zalo Pred začetkom gledališke sezone za leto 1953-54. ki bi moral biti danes zvečer v Avditoriju, ki pa bo zaradi zapore dvorane Avditorija moral biti preložen na poznejši datum, je naše gledališče imelo več predsezonskih nastopov z ljudsko igro »Miklova Zala«. Prejšnji teden so nastopili dvakrat v Kopru pred popolnoma zasedenim gledar liščem. čeprav sta bila prvotno v programu samo ta dva nastopa, je moralo SNG na splošno zahtevo nastopiti še tretjič pretekli torek. Tudi topot je bila dvorana koprskega gledališča nabito polna. Poleg teh treh nastopov je SNG nastopilo še v Dekanih in v Škofijah, Tudi ti dve predstavi sta bili dobro obiskani. Čeprav je morala biti pri vseh teh predstavah scena zaradi odrskih razmer občutno zmanjšana, je »Miklava Zala» povsod imela nezmanjšan učinek po zaslugi naših gledaliških umetnikov in celotnega gledališkega persona-la. ki je znalo s prepričljivo igro nadoknaditi kljub prisilni utesnitvi obsega, ki ga igra zahteva že po svoji naravi. Osvobodilna fronta IV. OKRAJ OF IV. okraja organizira 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 19. do 21. ure. MNOŽIČNI SESTANEK ZA SEMPOLAJSKI SEKTOR OF OF za šempolajski sektor vabi člane, simpatizerje — vse občane na množični sestanek, ki bo danes 10: t. m. ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva v Sem pol a-ju. Na dnevnem redu bo sedanji teritorialni položaj. Priporočamo točno udeležbo. MNOŽIČNI SESTANEK OF V SV. KRIŽU OF v Sv. Križu vabi člane, simpatizerje — vse občane na množični sestanek, ki bo danes 10. t. m. ob 20. uri pri Beljanovih. Na dnevnem redu bo sedanji teritorialni položaj. Pridite vsi. *’ SHPZ Ali poznate Slovenca, ki bi v tem tednu ne dal vsaj skromnega prispevka za Dijaško Matico? Med zavednimi tega ni ! Obvestilo Kmečke zveze Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoje gozdove v Jugoslaviji, da morajo napraviti prošnjo za sekanje drv v mesecu oktobru t. I. Rok za vlaganje prošenj za sekanje drv zapade 31. oktobra t. I.. Za vsa pojasnila se obrnite na Kmečko zvezo, Ul. Fabio Fil-zi 10. MATERE, DEKLETA 1 Izšla je številka devet vaše revije »NASA ZENA« Kakor običajoio, tako vam tudi to pot prinaša obilo zanimivega gradiva; naj ne manjka v nobeni hiši. Cena 75 lir. BORBA TRŽAŠKIH SLOVENCEV M FRONTI SOLSTVfl Nova šola pri Sv. Ivanu mora biti dodeljena Slovencem Intervencija staršev od Sv. Ane ia povrnitev uk njenega raz reda - Umetno jačenje novega italijanskega vrtca na Proseku znal, da je velel dr Omeru va z govorom Klobučarjevega ’ - ‘zagovornika m z razsodbo. Preds. Palermo, tož. Amodeo, zapis. Neri, obramba odv. Presti, zagovornik zasebne stranke odv. Fast. naj stopi nazaj, je ostro zanikal, da bi bil pokojni ob steni. »Resnica je« je izjavil obtoženec »da sem bil jaz ob ste. ni ter dr. Qmero, katerega sem opazil na nasprotni strani ceste, ni mogel videti kaj se je med nama dogajalo«. Po Omerovem mišljenju so mnenja o zločinu zaradi ljubosumnosti ali zaradi afere z mamili absurdna. Kakor smo že včeraj omenili je bila preiskava o zločinu zelo površna in se je policija spravila na delo vsekakor pre-pozno, zakar se jim ni posrečilo zaslišati dr. Cavinija, ki ... j~ _________________ ,je medtem umrl. Sicer obstaja Od 20.30 do 22, je bil promet vprašanje če bi lahko ranjen- Ponarejeni zlatniki pred vojaškim sodiščem Po enotedenskem presledku so se včeraj ponovno od prla vrata višjega zavezniške, ga sodišča, ki sodi Leonido Marsella, Giovanmja Perkutn in Ljubomira Gvozdenoviča, katere so obtožili, da so uvozili in razpečali po našem ozemlju več zlatih šterlingov Besedo so imeli včeraj od- Uspeh slovenskih staršev v šolskih okoliših Ul. sv. Frančiška, U.l. Donadoni, Barkovelj in Katinare je še bolj opogumil starše ostalih šolskih okolišev, ki so bili težko prizadeti zaradi neupravičene u-kinitve slovenskih razredov na osnovnih šolah. Starši teh okolišev nadaljujejo z borbo, da se jim povrnejo odvzeti razredi. Tako je predvčeraj odšla delegacija mater od Sv. Ane na Prosvetni urad do prof. Fadde z namenom, da mu osebno ponovi svojo zahtevo. Potem ko so več kot dve uri čakale, da jih prof. Fadda sprejme, so jim odgovorili, da ne sprejema več. Toda matere so sklenile, da se povrnejo na Prosvetni u-rad v ponedeljek, da dosežejo svojo pravico. Trenutno pa je na šolskem področju aktualno za tržaške Slovence še drugo vprašanje in sicer vprašanje dodelitve novega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu. Izvedeli smo, da je bil glede tega včeraj odločilen sostanek posebne komisije pri Prosvetnem uradu. Kaj so tam sklenili, ne vemo, znano pa je, da so italijanski šolski krogi začeli v poslednjem času kampanjo, da se to novo poslopje ne dodeli Slovencem, kakor je bilo prvotno določeno, pač pa “a se dodeli v uporabo italijanski šoli in mogoče le delno tudi slovenski. Pred časom smo že poročali da je polk. Marshall od ZVU že pred leti, še preden so poslopje začeli graditi, uradno izjavil, da bo nova sola zdaleč ni toliko, nastaja vprašanje, odkod bodo pri vlekli otroke v ta vrtec. Očitno gre za umetno oja-čenje tega italijanskega vrtca v popolnoma slovenski vasi v izključno raznarodovalne namene, ki so si jih zastavili v prvi vrsti na obalnem pasu med Trstom in Tržičem, t, j. na s Slovenci kompaktno naseljenem ozemlju, ki loči tržaški otok od italijanskega nacionalnega ozemlja. Naloga zavednih Prosečanov in Kontovelcev je, da se uprejo tem perfidnim načrtom italijanskih imperialistov, kot so znali braniti in ohraniti slovensko lice svojim vasem skozi 25 let fašistične strahovlade. (IHugoslovanske cone sto ) V Boninih so vaščani sami obnovili cesto KOPER, 9. -— V torek So prebivalci Boninov in Kalisbur-ga končali z delom pri obnovi kilometer dolge cete iz Boninov v Prade. Pri delu, ki je bilo izključno prostovoljno — le gramoz je preskrbel občinski ljudski odbor Koper-oko-lica, je sodelovalo 30 družin, ki so dale vsaka po deset de lovnih dni. Cesta iz Boninov v Prade je bila speljana že za stare Av-stro-Ogrske, med fašistično vladavino v naših, krajih pa je fašist Scampicchiolo izposlo val, da so promet po tej cesti . prepovedali, ker je šla čez nje- oskrbi »Ustanove otro-1 g0vo zemljišče. Poznejši last- tega zemljišča je bil Gra-visi. Kmetje so se zaradi zaprtja te ceste vedno pritoževali. Oblasti so stavile pogoj da se morajo vpisati v fašistično stranko, sicer ne bo s cesto nič. Tega pogoja pa kmetje niso sprejeli. Tako so opuščeno cesto zasilno uredili po o-svobodttvi. Ker je bila slaba so na zboru velivcev sklenili! da jo bodo temeljito uredili prostovoljnim deiom, kar so tudi izvedli, namenjena samo za Slovence, in da je izrecno v ta namen odobren kredit ZVU. Marshall je to svoje zagotovilo še pozneje večkrat potrdil. Sedaj pa ko je Šola dograjena, jo Italijani; ki jim je medtem zrastel greben, zahtevajo zase z neutemeljenim izgovorom, da so Slovenci že tako na boljšem, kar zadeva šolske prostore, kot Italijani. Slovenski šolniki So podvzeli odločno akcijo, da se izpolnijo zagotovila polk Marshalla. Denacionalizacija našega slovenskega podeželja s pomočjo italijanskih šol je že stara praksa italijanskih iredentistov. V ugodnih pogojih, ki jih je za italijanske iredentiste ustvarila ZVU po vojni, so se ti povrnili na to svojo preizkušeno prakso s tem, da so v nekaterih sicer popolnoma slovenskih vaseh za nekaj importiranih italijanskih družin postavili italijansko šolo ali vrtec. Tako pripravljajo sedaj tudi otvoritev novega otroškega vrtca na Rroseku-Kontove-lu v ških vrtcev« (OAI) S slovenskim in italijanskim oddelkom. Zvedelo se je, da se je za ta vrtec začelo vpisovanje konec tega meseca. Jasno je. da je slovenski oddelek močnejši, kot italijanski, preseneča pa vest, za katero se je izvedelo iz pristojnih italijanskih šolskih krogov, da bo italijanski vrtec obiskovalo okrog 80 otrok. Ker je znano, da importiranih Italijanov na Proseku-Kontoveiu še SEZONA in G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Slovenako narodno gledalliče *m Triaiko o zemljo mporoča cenjenemu občinstvu, da predata v danea In Jutri ne bo, kar le Avditorij aaprt. MD3330 Rossetti. 16.00: »Vrnitev DmJ* milla«, Femandel, U -A.jsiii Excelsior. 16.00: »Kad^ ^ ljubijo«, M. Carol. A. j D. Gelin, D. Darielif' vdov» Nazionale 16.00: »Vesela T L. Turner F. Lama . #osvoj Jutri 11. oktobra 1953 ob 10. uri dopoldne bo na pokopališču odKrtiie nagroMa FRANU VENiURINIlU prosvetnemu delavcu in glasbeniku. Vabimo k adkritju vise njegove častilce, vse naše prosvetne delavce in vse ostalo ljudstvo. ODBOR Jutri 1953 11. oktobra ob 17. uri gostuje v društveni dvorani na KONTOVELU prosvetni krožek z Opčin z veseloigro v 3 dejanjih Trije vaški svetniki Vabimo k številni udeležbi ! (Vstopnice bodo na prodaj uro- pred pričetkom predstave). Filodrammatico. 16.00: $ tev Kalifornije«, C. Arcobaleno. 15.30: «Bajnl ^ sen«, D. Kaye, J. Marie. ^ Astra Rojan 16.30: »Kar j to«, J. Pa.yne, A. Dan . Grattacielo. 15.30: Kenna- je», J. Havvkins, V. Mc MJl) Alabarda. 16.00: ((Skrivnosti Grossa«. , . P Ariston. 14.30: »Svet v mW kah«, G. Pečk, A. BUh«. s„* Armonia 15.00: »Tragična ,, banda«, S. Granger, Aurora. 16.00: »Atanafi # murni konj«, Rascel, !• la, K. Urbani. nM tf Garibaldi. 15.30: <AijgJ A Nazzari, A. Valli M pod 16 let prepovedano, Impero. 15.30, 17.40, 1» aJ(joH ((Jetniki preteklosti«, -*• - ; R. Colman. . rl0nut>'*’ Italia. 15.30: »Podravi in Prilil, N. Pizzi. T. Reno, g. Y. Montand. -roti K*9"' Viale 16 00: «Francis Pro“ ri», D. 0’Connor. -rto. Kino ob morju. Dan?s„,ved Massimo. 16.00: ((Nori P'v Martin, J. Levvis. lasKe>i. Moderno. 16.00: «Plav?1;Susofr Morgan, V. Mayo. G. mV Savona. 15.30: «Gusar otoka«, B. Lancaster. t. Vittorio Veneto. 15.30: »V Davis, S. Hayden. v P r Secolo. 16.00: «Ameri»" rizu«, G. Kelly, L. AziB* Azzurro. 16.00: ((Princ Sabu. R. Massey. b mjJf elvedere. 16 00: «Krin -uinP-valca«, J. Derek, A. uYanK«f> Marconi. 16.00: »Gursr J. Chandler. , na it5' Novo cine 16.00: <(J?U ro«, aolska obvestila ZAČETEK SOLSKEGA LETA NA UČITELJIŠČU IN TRGOVSKI AKADEMIJI Učenci in učenke učiteljišča in trgovske akademije se zberejo danies 10. t. m. ob 10. uri v cerkvi starega sv. Antona k otvoritveni službi božji. Po maši gredo v šolo, kjer dobe vsa potrebna navodila za novo šolsko leto. Redni pouk se začne v ponedeljek 12. oktobra. »Ravnateljstvo Slovenske državne višje realne gimnazije v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi razrede s klasičnim učnim načrtom sporoča, da bo otvoritvena služba božja za šolsko leto 1953-54 v cerkvi v Ul. Giustinelli dar.es 10. oktobra 1933, in sicer ob S. uri 45 minut. Po končani službi božji se zbe-ro vsi dijaki v učilnicah v Ulici Lazzaretto vecchio 9, kjer dobe vsa nadaljnja navodila« Ljudisha prosveta PROSVETNI KROŽEK NA OPČINAH javlja članstvu in ostalemu občinstvu, da je knjižnico krožka prevzel mladinski odsek in da bo poslovala vsako nedeljo od 10. do 12. ure v prostorih krožka, Kon-konelska 1. Citate lepo slovensko knjigo! Razna obvestila TARIFNE POSTAVKE IN CARINE ZA »ASSOCIAZIONE GIU LIANA PER IL CONTROLLO DELLA COMBUSTIONE« ZA 1953 ZVU je odredila spremembe in dodatke tarifnim postavkam in carinam, ki se morajo plačati za leto 1954 «Associazione Giuliana per il Controllo della Combustio-ne» na anglo-ameriškem področju STO. V ta namen Je bil 5. oktobra 1953 podpisan ukaz ZVU št, 120, ki bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu. VOJAŠKO IGRIŠČE ZA BASEBALL NA OPČINAH ZAPRTO Vojaško igrišče za baseball na Opčinah so za letos zaprli zaradi popravil, ki jih nameravajo izvršiti v jeseni in pozimi. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Jutri U. t. m. bo od 9. do 12. ure v prostorih kluDa v Ul. Roma 15-11. sestanek filatelistov. Članom bodo na razpolago naročene znamke in novitete. Nadaljevanje delitve revije «Nova filatelija« št. 9. Filatelisti, ki se želijo vpisati v klub naj se zglasijo pri službujočemu odborniku u-pravnega odbora. ju«, G. Cooper, G-Ideon. 16.00: «Pet,.Pr E. skrivnosti«, A. Bakter. Stroheim. Kr-Z «ff™ Radio. 16.00: «Kdo je brc Y Šanson, A. Nazzari- SOBOTA, 10. oktobra* .1 liGON UO V A * CONA T«® 254.6 m ali i'78 KC,utra# 7.00 Poročila. 7-l0,4 30 SP5? glasba. 13.30 Poročila. 1% zvo»' pregled. 14.40 Dob1 1700''Jakov "Gotovac:.,*,‘j’pisa« ■lovac. 19.00 Večerne vesti. 2_i,.^u v 23.|j n16 ui poje Elza Karlovac. * • ^ spored lahke in zaD!« no so-bota v zabavi in Glasba za lahko noč. z5-poročila TKS l' >*• :-seK 306.1 m ah 980 KC-»~v n 11.30 Lahki orkestri. : do vsakega nekaj. 13.00 M ‘gjDaJ in Šramel kvintet. D-f nbioPJ. glasba. 14.15 Kulturni pr? 14.20 Sibelius: BelsazarJ c0j» nik. 15.30 Odlomki 1* * -m!» oper. 16.00 Oddaja za n - > Vandot Globočnik: P ,706 .v«* 16.30 Slovenski motivi, j - m na glasba. 17.30 Pr®L,Wr *ta cert za klavir in or^ul 18.15 Richard Strauss. 1 spiegei. 18.40 Pestra z jm glasba. 19.00 Pogovor 19.15 Pestra glasba. ‘u.s,jVn5-opernih prvakov. JU-? ''JSr verture. 21.00 Malo za 6 lo za res. 22.00 Vieuktem^ cert št. 5 v a-molu op- '•'KS'«’.*- cer$ 12.15 Igra orkester 13.25 Operna glasba-- pUn>s.r čin in kazen«. 21.Ja,zZl: b valčki. 22,30 GiuliO v‘ ška uvertura«. . « (* I, « V K S J ' 4 p) 327,1 m. 202,1 m, 2*'^ 12.00 Opoldanski ^3 oO m« 12.00 Opoldanski l3.00 spored. 12.30 Poročila. 0d«aL,i. film. 13.10 Hrvatska petfrU ba. 13.45 Jezikovni „50,). 15.50 To in ono z » 5p (vmes pester glasb®" „ sl5«. 17.10 Lahka glasba, ‘“j jlgjf ska lažja orkestra*' -er, 20.00 Pisan sobotni Poročila. (jr AVTO-MOTO IZLET’ v ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. oktobra t. 1. se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 17. POROČILI SO SE: šofer Romano Degrassi in prodajalka Lidia Fratta. krojač Silvestro Antinoro In gospodinja Laura Valente, kapitan mornarice Luigi Ravalico in gospodinja Carmineila Vallet-ta, uradnik Emilio De Pasquale in uradnica Ellsabetta Cossutti, :odar Mario Škerli in gospodinja Maria Furlan, elektriclst Attlllo Bradaschla In gospodinja Angela De Pascale, izvedenec Alfonso Canciani in uradnica Clelia Zuan-ni, pomorščak Antonio Filllni in gospodinja Giovaena Buniccl, mizar Giordano Basso in frizerka Olimpia Maffione, uradnik Alfonso Delami in učiteljica Marina Neumann Petronio, elektrotehnik Roberto Pennone in šivilja Ga-briella Collie. barist Consiantino D’Orlando in bolničarka Licia Scodellaro, mesar Luigi Petelin in gospodinja Maria Bucovaz, geometer Tulilo Petronio in uradnica Elena Chiarat5. odvetnik Ni-colo dr. Sulligoj in učiteljica Bruna Steinmayer, pek Nicola De Santi. 52-letna Valeria VVessek vaj Giovanni Benci in gospodinja Antonia Gec. UMiRLI SO: 60-letna Danica Mikelič por. De Martino, 65-letnl Petronio Federici, 69-letni Mattia Santi, 52-letna Valeria VVessek por. Polli, 80-letna Angela Borus vd. Mosetti. FRANCIJA - JGG° org»i|',( Motoklub »Skedenj* to 1**> 17. in 18. t. m. avt M tomobilov, ki so Hj teremkoli motoklub«,, {laj^ področja in vsi motu ^ j nečlani. Vpisovanje 10. oktobra na sede med 19. in 20.30. »pO® »i>J Organizira VPisC a Dornberg 25.10.19u8- f A do 15. t. m. v tAStfotr Tridnevni Izlet v vpi* X.. 1. In 2. XI. L »• do 20. t. m. T .I5 IZLETI PP* oof&J- NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, Drevored XX. septembra 4: Godina, Čampo S. Giacomo 1; Sponza, Ul. Montorsi-no 9 (Rojan); Vernari, Trg Val maura 10; Vielmettl, Trg della Borsa 12; Harabaglia, Barkovlje in Nlcoli, Skedenj. telefonske ZA PniMER ŠTEVILKE NUJNOSTI Rdeč) križ; 66 - 60 Gaitlcl: 2 - 22 Policija 2 • 23 25. t. m. izlet tj Plave, nato čez K°nje d5„|il vi Ue (Brda). Vpisovanj® c<\ 5'. ije (Brda). Vpijva- j0 v 5 . Odhod za Javoru'^ ho v n^delio »u r- J bo v nedeljo n. l01,'F-u)l*5 zjutca.1 iz V društvenem chiavelll 13 so pf .» 5' 18. do 19. ure avtobusu. ADEX 18. oktobra , v ,dnevni enouuv POSTOJ*^ —& 17. in 1*. b^iZ,et enoinpoldneV TOMAJ f DUTOVUJ ŠKOCIJA" DIVAČO 17. in I«. f$S * dv»dnevn STANJ®1 BRANIK DOHNB^ieJ F. Severo 5" ... :£•** •e v^a(h odločili iz-ijL. !"liji “Pravo cone '^ttega ozemlja in u-ii n“i svoje čete, ki naj ih,' nad°mestila italijanska. J Ije * t0 deian)e samovo-»it Učečem nasprotju Joj/Jl !n duhom mirovne K e’ w opnki z določ- S prepoveduje Italiji "jenih čet v dvaj- di °n'etrskem pasu tu- „ > °k jugoslovanske tol'Ul to dejanje samo-Je m 1 - • nas iŽ ja, Ai je SOVrazno dpinn.ip Ujete partizane so zločinci mučili, pred puške pa so jih postavili z zavezanimi očmi naperjeno proti našemu ljudstvu in zavezniški Jugoslaviji — jim mi, primorski Slovenci, sporočamo v odgovor naslednje-' Če mislite, da se more vprašanje Trsta rešiti tako, kot so nekatere države ZDA dosegle razmejitev — z ravnilom, se bridko motite. Če mislite, da morete svojevoljno razpolagati z ozemljem, ki je prepojeno z našo krvjo, in jo celo izročiti tistemu, ki nas je desetletja zaničeval, tlačil in gospodarsko, kulturno ter fizično uničeval, in ki smo ga premagali in pognali z naših trpinčenih tal, žrtev, ki so izkrvavele pod kremplji roparskega italijanskega imperializma, izkrvavele v neenaki borbi proti istemu sovražniku, ki so v borbi z njim ]>adali tudi vaši sinovi — tega mi pozabili nismo. Če vi svojo — da se milo izrazimo — politično naivnost — namreč, da bo z ital. vojsko v Trstu sporazum z Jugoslavijo lažji — jemljete resno, potem vam moramo povedati odkrito, da gre za največ jo neumnost, da, celo politično norost, ki jo je državnik kdajkoli mogel zagrešiti. Ta vaša izjava je višek ljudstvo krotili z znanim geslom (tosla in korenjar> in če mislite, da ga boste kupili s rkledo leče. Vsaka nadutost, vsako prepričanje, da se da z denarjem vse kupiti, sta obsojena na popoln neuspeh, kajti tu nimate opravka z ljudmi, kakršne opisuje v svoji znani knjigi Curzio Malaparte. Vi, učitelji pragmatizma in u.maraley> uspeha, vedite, da pozna naš narod globljo moralo, ki se je krepila v hudih in krvavih borbah za naš obstoj in jeklenela v zadnji osvobodilni vojni, ko je šlo za naš biti ali ne je bilo početje »slavne« italijanske vojske na slovenskih tleh. Roparji: fašist snema mrtvi žrtvi prstan z roke »Bolni človek — človek, ld da mir« v koncentracijskem tabo* rišču na Rabu. Sodražica, eden neštevilnih prič »poslanstva« imperialistične Italije. 80 Ua Preserskem procesu pred usmrtitvijo nečloveško mučili 16 žrtev. ^ 1« stikal pred žrtvami njihovega nasilja blizu Radohove vasi. Tudi znak njihove »kulture in civilizacije«. sc prav tako bridko motite. Če ste pozabili vi, kaj je delala Italija, odkar je prišla v Trst po prvi svetovni vojni pa vse do zadnjih dni aprila 1945, ko so nacistične in fašistične tolpe morale položiti orožje in zbežati iz Trsta pred našim oboroženim ljudstvom in zmagovito Jugoslovansko armado — tega mi pozabili nismo. Če ste pozabili vi, kam je Italija šla iz Trsta, koliko trpljenja in gorja je prizadejala vsem jugoslovanskim in ne samo jugoslovanskim narodom; če ste pozabili vi na sto in sto tisoče jugoslovanskih hinavščine, ironije in norčevanja z ljudstvom, ki je prestalo ves pekel zatiranja, uničevanja in poniževanja, ki pa kljub temu ni klonilo in je ostalo kljub vsemu nasilju zvesto idealom svobode, človeškega ponosa in dostojanstva. Zato ga vaše naravnost cinično in podlo zasmehovanje globoko žali. Bridko se motite, če mislite, da boste slovensko biti. Zvesti tem tradicijam vam predlagamo čiste račune, brez vsakega hinavčenja in ironije f5* poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,Il0Z p Z()2 Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlska '