Inoszem&ko šolsivo in učMelfstpo Bolgarsko šolstvo ffriobčuje Vijjem Kus.) (Nadaljevatije.) STROKOVNO ŠOLSTVO. Kakor sem že navedel, skrbijo posamezna ministrstva za strokovno izobrazbo in vzgojo v interesu svojega r/esora. Veliko pažnjo se posveča posebno še kmetijskemu šolstvu. Leta 1926. je" bllo pet kmetijskih šol, kaiterih nivo lahko primerjamo nivoju gimnazij. Imenovane so petletne. Najnovejša šola te vrste je kmetijska šola v Sadovu, ki je oddaljena kakih 35 km od Plovdiva. Uradni naslov te kmetijske akademije se glasi: »Sred^ njo državno zemedelsko učilište.« Šola je združena z internatom za 120 gojencev. Šola je bila otvorjena pred dvema letoma komaj prva dva letnika. V štirih letih bo torej šola kompletna. Šola ima tudi vzorno poljsko in živinorejisko farmo. Zavod je prav luksusno urejen. Razcn naštetjh kmetijskih gimnazij sb še razni tipi kmetijskega šolstva; posebno znane so dvoletne kmetijske šole. Za poljedelce 60 urejene v številnih krajih zimske gospodarske šole. katerih obisk zaenkrat še ni bil znaten, vendaT se od leta do leta izboljšuje. Po zakonu z dne 9. junija 1924. se delijo trgovske in industriiske šole v dve kategorijif vsrednje šole in v praktične šole. Srednje strokpvne šole sprejemajo gojence bodisi iz progimnazij, bodisi gojence iz tako zvanih »znanstvenih« gimnazij, to je iz triletnih šol realnega tipa. ki se imer.ujejo tudi nepopolne gimnazije. V te nepopolne gimnazije morajo hoditi gojenci 2—3 leta. ako hočejo prestopiti v srednje strokovne šole. Razen navedenih strokovnih šol, ki imajo približno enak učni nivo kot šole tretje stopnje, je v Bolgariji veliko število dvoletnih ali triletnih šol in tečajev. ki skrbijo za direktno vzgojo specialnih poklicev. Nekatere izmed teh šol imajo podobno Organizacijo, kakor naše delovodske šole. Take šole in tečaji so navadno združeni s strokovnimi gimnazijami, kot tamkaj tudi imenujejo obrtne šole in trgovske akademije. Ker te šole v pretežni večini ne spadajo v kompetenco ministrstva prosvete, se odlikujejo po bogati in okusni zunanjosti. kakor se to dogaja tudi pri nas in v drugih državah. Strokovna ministrstva imajo navadno mainj učnih zavodov in zaradi tega ne štedijo, ako je treba tu ali tam postaviti nov učni zavod ali ga opremiti z najrazličnejšhn potrebnim ali nepotrebnim inventarjem. Najmodernejša trgovska akademija je gotovo ona v Plovdivu. V prelepi stavbi so petletne in triletne šole. Šola je obsežna in opremljena z najmodernejšimi napravami. Posebno smotrno so urejene obširne dvorane za fiziko in kemijo ter predavalnice z delavnicami. Na soli je uvedena dijaška samouprava, ki ima tudi praktične naloge; glavni namen te samouprave ie voditi samoupravno jedilnico, ki nudi dnevno oskrbo nad 160 dijakom. Zdravnik ordinira vsak dan od 11. ure naprej in ima svoj ordinacijski laboratorij prav dobro opremljen. V bližini te »trgovske gimnazije« je »obrtna gimnazija«, ki je na zunaj prav lepa in tudi na znotraj zelo dobro opremljena. Studij na tej šoli traja štiri leta. V šoli so tudi praktični tečaji in obvezna nadaljevalna šola, v katero prihaja vsak večer nad 1500 učencev. Vsako leto se sprejemajo učenci za drugo stroko. Prvotno je tu bila opremljena le mizarska delavnica, sedaj pa se tu strokovno izobražujejo tudi elektrotehniki, krojači in čevljaiji. V Ruščuku imajo »stolarsko« šolo (za mizarski obrt). Ta državna šola ima prav tako srednješplski učni in vzgojni nivo. Učenci imaK> 44 tedenskih'ilr, izmfed katerih je fiamienjena' pokrviča teoretiCnim predrrietom. Šola je zfejo smotrno opremljena. Kolikor se da soditi lz jzdetanega' pohištva, izdelujejo tu predmete raznlb slogov. Nekatere jedilnice So jždelane v narodnem slogu in zelo bogato okrašene z rezbarijo. V bližini mizarske šole je petletno tehnično učilišče za 250 učencev. Ta šola irtta 'bogato opr^mljeno livarno, v kateri rrlora vsak gojenec delati tri mesece. S tehtiiko je združena tudi posebna mlinarska šbla š srednješolskim niVojem, kjer studirajo dijaki po deset semestrov, izmed katerih je naimenjeno za praktične vaje po dve leti. Ta Š6la"jd etta izmed šestih evropskih mlinarskih šol (ostale so v Parizu, v Niirnbergu, v Dlpppldisweide pri presdenu, y Welsu na GornjerrT Avstrijšlčem m' y 'Breslavi). Na soli' 'je 150 dijakov. Zanlrnivo je, da ima poštna direkcija lastno šol6 za Vž^gdjo poŠtnega naraščaja. Sdmkaj se sprejemajo učenci iz »znansfvenih« gimnazij. Študijska do^a traja štiri leta. Posebna skrb se posveča študiju elektrotehnike. Tudi direkcija državnib železnic ima železničarsko šolo, v kateri je tudi praktični oddelek za absolvcnte progimnazij in srednješol. oddelek za absolvente treh razredov gimnazije. Na železničarskj šoli traja strokovni Študij štiri leta. Število strokovnih šol je zrastlo posebno po svetovni vojni. (Dalje prih.)