Jugoslovanska driavna prosvetna politlka Ali je res preveč šol in naraščaja? — Več strokovnih šol nam je potrebno! — Za enotni sistem vsega šolstva — Unifikacija pouka v nacionalnih predmetih — Potreba enotnega stalnega prosvet- nega programa (Govor g. senatorja Svetozarja Tomiča v senatu dne 24. marca 1934.) Državni proračun za prosveto. Vsi smo se razveselili dejstva, da je proračun prosvetnega ministrstva za bodoče proračunsko leto za približno 3,365.000 Din večji od lanskega. Torej v času največjega varčevanja in znižanja celotnega proračuna, je kraljevska vlada uvidela za potrebno in koristno, da se proračun prosvetnega ministrstva napram dosedanjemu ne zniža marveč, da ga celo za nekaj milijonov poveča. Vse priznanje tej uvidevnosti, še posebej pa velja zahvala gospodu prosvetnemu ministru, ki je tak proračun predložil in gospodu ministru financ, ki je ta predlog prosvetnega ministra sprejel in vnesel v proračun. Iz teh razlogov izjavljam, da bom glasoval za ta proračun tudi v podrobnosti. Iz besed gospoda ministra prosvete moremo povzeti, kako stvaren je proračun in kakšne namere ima gospod minister za bodoče delo v ministrstvu. Radi tega ne bom govoril o proračunu samem,, pač pa hočžm spregovoriti o šolskih zadevah, o šolah, ki spadajo pod ministrstvo prosvete. Hiperprodukcija šol in naraščaja. Večkrat se sliši med narodom in to v mestu kakor itudi na vasi, da imamo mnogo šol in zakaj da nam bo služilo toliko šol? fNe moremo zaposliti in preskrbeti kruha niti onim, ki so šole dovršili! Slišali smo že s tega prostora. iz ust merodajnih faktorjev, da imamo v državi blizu /7.000 absolventov srednjih in srednjih strokovnih šol in absolventov raznih fakulteit, ki čakajo na zaposlitev — predvsem v državni službi. Kdor ne pozna naših prosvetnih razmer in našega uradništva, bodisi državnega kakor tudi samoupravnega, bi mogel reči, da imajo prav oni, ki pravijo, da imamo preveč šol. Medtem, gospodje, ni tako! Ne-le, da nimamo mnogo šol, marveč jih imamo malo, predvsem imamo malo osnovnih šol — narodnih šol — in srednjih strokovnih šol in to predvsem kmetijskih šol. V naši državi je okoli 24.000 učiteljev(-ic) in od tega števila odpade v vrbaski banovini po eden učitelj na 2000 prebivalcev, v drinski, moravski in vardarski banovini po eden učitelj na 1000 prebivalcev, v primorski banovini po eden učitelj na 800 prebivalcev, v zetski na 700, v dunavski na 600 prebivalcev itd., edino dravska banovina je v tem pogledu nekoliko na boljšem, ker tamkaj pride eden učitelj na 350 prebivalcev, a to gospoda, ni mnogo, marveč je zelo malo. Vsega skupaj imamo 179 srednjih in sredtijih strokovnih šol, gimnazij imamo 148, a učiteljskih šol 31. Poleg tega imamo še 21 privartnih, srednjih in srednjih strokovnih šol. Na področju Beograda je 12 srednjih šol na 12.000 prebivalcev, kar pomenja, da pride cna srednja šola na 25.000 prebivalcev; v dravski banovini odpade ena srednja šola na približno 80.000 prebivalcev, v primorski banovini na 100.000 prebivalcev, v vrbaski banovini na 200.000 prebivalcev itd., edino savska banovina ima na 60.000 prebivalcev eno srednjo šolo. Edino za fakultete na univerzah bi mogli upravičeno reči, da jih imamo mnogo: dve popolni medicinski fakulteti, ena v Beogradu, a druga v Zagrebu in poleg tega polovico medicinske fakultete v Ljubljani — to je mnogo za našo državo. Ravno tako pomenjajo mnogo tri itehnične fakultete in dve katoliški teološki fakulteti. Te bi morali zreducirati na po eno fakulteto, a denar, ki se dosedaj uporablja za fakultete, ki so odveč, naj bi se uporabil za osnovne in srednje strokovne šole. Gospodje senatorji, poleg prosvetnega ministrstva imajo svoje šole tudi ministrstvo trgovine in industrije, kmetijsko ministrstvo, nadalje ministrstvo vojske in mornarice in nekatere tudi prometno ministrstvo. Unifikacija vsega šolstva. Ministrstvo trgovine in industrije in poljedelsko ministrstvo imajo precej svojih šol, posebno ministrstvo trgovine in industrije. Po mojem mišljenju bi morale imeti vse te šole neko go>tovo tesno zvezo in enotnost glede pouka v vseh skupnih predmetih — t. j. razen v strokovnih predmetih. Posebno je potrebna enotnost pouka v nacionalnih predmetih: narodnem jeziku, narodni zgodovini in v zemljepisju naše domovine. Tega, gospodje, danes nimamo v teh šolah. Ministrstvo itrgovine in industrije ima popolnoma ločene vse instance za svoje šole; ima popoln oddelek za strokovno šolstvo. Da bi vsaj ostalo bilo enotno v pogledu progledovanja uonih knjig in učnih programov pri Glavnem prosvetnem svetu, potem bi se ostalo še dalo oprostiti. To ni dobro urejeno predvsem ,s stališča nacionalne vzgojo našega naraščaja. Unifikacija pouka iz nacionalnih predmetov se mora izvesti y vseh državnih šolah, torej tudi v strokovnih šolah. Gospodje senatorji, sedaj pa preidem na posamezne vrste apl, ki spadajo pod prosvetno ministrstvo. Univerze. Kot sem že omenil, imamo tri univerze z nekako 22 do 23 fakultetami. Jaz sem za po- polno avtonomijo univerz, toda za avtonomijo razlage znanstvenih resnic in znanstvenih problemov, ne pa za avtonomijo v takem pogledu, da se ure ne držijo, da se delijo posamezne stolice na tri do štiri in še več posebnih stolic. Ta delitev stolic je povzročila, da imamo danes v primeri s številom prebivalcev več rednih profesorjev ncgo katera koli država v Evropi. Imamo 279 rednih univerzitetnih profesorjev. V Beogradu s Skopljem in Subotico jih je 101, v Zagrebu 126, skupno z visoko komercialno šolo, a v Ljubljani 52. Poleg teh je tudi 97 izrednih profesorjev na vseh fakultetah. Gospodje, to je mnogo. Radi tega sem za uvedbo numerusa claususa pri imenovanju rcdnih profesorjev na naših univerzah in za sistemizacijo števila univerzitetnih stolic. Srednje in srednje strokovne šole. Gospodje senatorji, mi imamo 179 srednjih in srednjih strokovnih šol. ki spadajo pod prosvetno ministrstvo. Naše gimnazije, bodisi klasične kakor tudi realne, so dobre. Naši učni načrti za posamezne predmete so dobro sestavljeni in sodobni. Toda dva vzroka sta, ki ovirata naše gimnazije, da ne dosezajo onih rezultatov, ki jih mi od njih pričakujemo. To sta pomanjkanje šolskih stavb in slaba pedagoško metodična pnprava naših mladih suplentov. Radi pomanjkanja šolskih poslopij se je pri nas uvedcl poldnevni pouk, ki mladino ubija telesno in ji ne nudi prave moralne vzgoje. V štirih urah: od 8. do 12. ali od 2. do 6. se mora razvrstiti v srednji šoli pet učnih ur po 45 minut. in to je gospoda absolutno nemogoče. Težko jc tudi nam starejšim Ijudem sedeti po štiri ure in to v taki dvorani a pomislite, kako je mladini od 11. do 18. leta, ki je polna življenja in mora sedeti 5 učnih ur, med kaiterimi je po 10 do 15 minut odmora. v tesnih učilnicah, v katerih je 50 in tudi 60 dijakov in to v še tesnejših klopeh. Prvi dve uri so učenci še sposobni za delo in razumejo, kar jim profesor razlaga, tretjo uro so še na pol sposobni, toda četrta in peta ura sta popolnoma izgubljeni, ker je mladina utrujena in zaradi slabe atmosfere v učilnicah popolnoma anemična in postane indiferentna napram vsemu, torej tudi napram profesorjevemu predavanju. Radi t_ga je absolutno potrebno, da država čimprej zgradi zadostno število državnih poslopi.j za gimnazije in da prosvetno ministrstvo ukine poldnevni pouk. Pomanjkanje pedagoško metodične priprave naših mladih profesorjev se občuti daljšo dobo let pri njihovem delu. Oni bi se morali v gimnaziji ali učiteljski šoli pod1 nadzorstvom direktorja in starejših profesorjev učiti pedagoškeaa postopanja z dijaki in proučevati metodiko svojega predmeta. Torej se morajo šele v praksi v gimnaziji učiti ono, kar bi se morali naučiti na univerzi in s čemer bi morali priti že na gimnazijo, ko prevzemajo svojc poklicno delo. Radi tega sem mišljenja, da bi morali vsi dijaki, ki se pripravljajo za srednješolske profesorje, že na univerzi, bodisi v seminarjih, bodisi v posebnih tečajih poslušati pedagogiko in metodiko svojih predmetov. Učiteljske šole. Srednje strokovne šole. ki so pod ministrstvom prosvete, so ueiteljske šole. Te šole so v naši državi najvažnejše. One pripravljajo narodne ueitelje in iz njih gredo absolventi direktno med narod, da ga vzgajajo in dajejo našemu naraščaju prve in osnovne pojme iz posameznih potrebnih ved. Učitelj se ne imenuje dečji učitelj, nego narodni učitelj, kar je povsem točno. Učitelj je učiitelj otrok v šoli, toda tudi neposredni in moglo bi se reči, edini vzgojitelj naroda. Ker je njegova naloga poučevati otroke in vzgajati narod. sc ga mora za ta visoki poklic pripraviti in usposobiti, da ga more uspešno vršiti. Radi tega je treba posebno paziti na učiteljske šole, opremiti jih z vsem, kar jim je potrebno, obenem pa od njih zahtevati, da nam dajo odlične in sposobne mladeničc za narodne učitelje, ki imajo dobcr karakter, ter so moralno in intelektualno neoporečni. Poleg tega morajo biti učitelji usposobljeni tudi v kmetijski vedi in narodnem gospodarstvu, da bodo lahko narodovi učitelji v pravem pomenu te besede. Narodne šole. Naj preidem še na osnovne-narodne šole. Naš narod ljubi svojo šolo. On jo smatra za skupno, splošno hišo vseh, ki spadajo v okoliš te šole. Razume se, da se jemljejo najboljši ljudje v šolski odbor. V te odbore se ne volijo politiki, marveč ljudje, ki so dobri gospodarji in v vsakem pogledu ljudje na svojem mcstu. Da so ponekod našc osnovne šole padle in so bile radi tega nekatere tudi zaprte, so to krivi slabi učitelji in nikakor ne narod. Pri dobrem učitelju je narodna šola za njen mali okoliš spoštovano premožcnje in v vsakem pogledu upoštevana hiša v tem kraju. Tako hišo narod ljubi in radosten izraz imajo njegova usta, ko pravi: naš gospod u-čitelj! Iz teh razlogov nisem zato, da bi se narodna šola oddvojila od naroda — nisem zato, da bi prešlo vzdrževanje osnovne narodne šole na banske uprave. Če bi se to izvedlo, bi se učitelj popolnoma oddvojil od svojih kmetov in otrokovih roditeljev in bi postal s svojo šolo urad, kakršen so ostali državni uradi; ki jih narod vedno smatra za nekaj vsiljenega. Pustiti moramo, da šolske občine, to je narod še nadalje vzdržuje svoje šole, samo je treba dati narodu dobre in sposobne učitelje in uvesti boljše nadzorstvo nad učiteljskim delom v šoli in med narodom. Enotnost jezika in terminologije v šoli. Kot ste, gospodje senatorji, slišali, imamo precejšnje število osnovnih in srednjih strokovnih šol, ki so dobro urejene, toda vsem našim šolam primanjkuje neka važna stvar, primanjkuje jim skupnost v šolskem jeziku, terminologija pouka in popolna unifikacija pouka.* Ta veliki nedostatek v naših šolah moramo čimprej odpraviti, kajti brez enotnosti v šolskem jeziku, brez terminologije pouka in brez popolne unifikacije osnovnega in srednje2a šolstva si ne moremo misliti vzgoje enotne duše naše mladine, enotne ljubezni do domovine in naroda. Jugoslovanska nacionalna stranka, ki je danes na vladi. in ki stoji na stališču integralnega &din$tva Slovencev, Hrvatov in Srbov, mora ta nedostatek popraviti v naših osnovnih in srednjih šolah. Učni načrti in učne knjige. V prosvctnem ministrstvu so bili sprejeti enotni učni načrti za ¦osnovno in srednjo šolo že pred nekaj leti. Toda kakšno korist imamo od tega, ko se še danes poučuje po raznih učnih knjigah, pisanih v raznih narečjih našega jezika in z razno terminologijo. Kakšna anomalija je v tem? Naj ponovim izjavo gospoda ministra prosvete v finančnem odboru, da se danes v naših osnovnih šolah poučuje po 18 različnih abecednikih. O raznih učnih knjigah, po katerih se poučuje v srednjih šolah, ni treba niti govoriti. Teh je tako mnogo, da ito najbolje občutijo starši dijakov, ko morajo kupovati otrokom vsako leto po dvakrat ali celo večkrat knjige za isti predmet. Kakšna škoda je to za vzgojo naše mladine v narodnem juJoslovanskem duhu, se ne more niti predočiti. Potreba cnotnega stalnega prosvetnega programa. Mislim, da bi bilo potrebno izdelati pro svetni program, ki bi moral veljati 8 let brez kakršnih koli sprememb. Naj se menjajo prosvetni ministri, ako se hočejo tudi polletno, toda delovni načrt za narodno izobraževanje bi moral biti za neko gotovo dobo nespremenljiv. V Franciji so to izvrstno izvedli. Tam je unifikacija pouka in stalnost v delu taka, da ve francosko prosvetno ministrstvo ob vsakem dnevnem-času, kaj se v kateri šoii in v katerem razredu to uro poučuje. Tega pri nas ni! V ta načrt bi moralo priti: 1. Uvedba enatnosti v šolskem jeziku v vseh državnih šolah; 2. V učne knjige za osnovne in srednje šole bi bilo treba unesti enotno terminologijo pouka; 3. Izvesti unifikacijo pouka v vseh osnovnih in srednjih državnih šolah in 4. izdati odlok z zakonito veljavnostjo, da se sprejemajo in nameščajo za učitelje osnovnih šol in za nastavnike srednjih šol samo oni kandidati, ki ,so dovršili državno srednjo in srednjo strokovno šolo. Gospodje senatorji! Naša dolžnost je, da pomagamo gospodu prosvdtnemu ministru pri izvedbi politike narodnega izobraževanja posebno pri izobraževanju našega naraščaja. Kakor bomo vzgojili našo mladino, take bomo imeli državljane, a kakršne bomo imeli posamezne državljane, takšen bomo imeli narod in narodno državo. Ako bomo dobro vzgajali našo mladino, smo zagotovili srečno bodočnost našemu narodu in edinstvo narjda in domovine. * V tem pogledu bi bila potrebna jasnejša izjava g. senatorja z ozirom na slovenski književni jezik. Op. uredn.