Dopis. Iz Ljntomora Hočem nektere podobnosti med bivšim in zdajrjim bilježnikom Ijatoaierskim, Hogelsbergcrjeui in Hochtlom Bavesti. Hogelsberger ui v gospodarenju svojega preniožeaja aapredoval, ia to isto aesrečo ima tadi Hochtl. Hegelsberger je veliko dedšioo, Hacbtl pa zaameait izaeaek v številai loteriji dobil. HOgelalierger je edeB aaj odličaejih dopisateljev zaaaega ljubljaaskega rBlataika", ia H6"chtl jo tudi sroje skušaje čez Idrijo nTagblata" zvesto priobčeval. Hogelsberger je aarodnjake zarad dobička preganjal, ia Ho'cbtl ima tudi nad ajibovim zatiranjem poaebao veselje. Hogelsberger, ko je aiaterijalao ia moralao propal, je zapu8til Ljutomer, ia Hochtlu gotovo tudi ne bodo v Lju tomeru rožice cvetele. Ali pa bodo Ijutoaierski staaovaiki — s tem aiislim aeaiškutarje — aireosko petje HOchtlovo tudi tako alepo aledili, ne morem še zaati; ali vsa je podoba, ker Ljutoiaerčaai te baže imajo poaebao Ijubezen do vrtoglavja (schwiBdel), rečeglasja (phraseagekliagel) itd., ia malo čutja za bitaoat. Oui govorijo o nfreibeita, staatsgruBdgesetzib", da se na kratko izrazim, kakor kuharica de jure. Kaj pa porečete k aledeči pripove8ti. Pred 1^64. letom ai bil aicer HOgelsberger župan , ali veadar faktotuni v občiai; gospodarjenje z občiaskiui premožeajeui se vendar a\ dopadlo, ia takrat je zdajni župan Sleirer po novi šegi Steyer svoj glas v obeiaskih aejab povzdigail, ter oličmHkema odboru zarad gospodarjeaja 8 tožbo prelil. Da sta HOgelsberger ia St. po tem neprijatelja po¦tala, ae raztuneva, — ah to neprijatel«tv« ni dolgo trpelo, St. se je do župaastva popel, in kakor tak tudi ui lahko račuaov polagal. On je videl, da ai nič boljši kakorHogels* berger, ia ker sta se še v sovraštva proti Sloveacem slagala, sta se objela. puljubila, za odpaščeaje prosila, od veselja jokala ia prisegla, da bosta Sloveacem z združeaimi močmi aa poti stala. Med teai pa se je javao maeaje po trgu razvijalo, da St. tadi ai mož, kteri bi svoji slnžbi koa bil, ia da se je tudi oa vkljub temu, da je pri vsaki javai priliki refrea irnel rle složao raoji ljubi tržaai", (Nur Eiatracht meiae liebea Mitbiirger) bitao razpora vdeleževal. Ljntomer iuia veliko premožeaje, pa je tudi bogat aa aezdravih lužab. Cesta skoz ,,Hažgovce" je slabejša kakor aavadaa občiaska cesta, za polepšaaje trga se malo ali celo aič ae stori, za to pa se deaar izposojaje, obresti pa tako aemarao vtirjavajo, da se je bati zaatae zgube. Pričakajeaio, da Hažgavčaaci ae bodo dolgo tega aiirno gledali, amp;k se trsili, da ae bo tudi aa aje blagoslov občiaskega premožeaja izlil, ia da se bo tudi ajihova alica ali cesta iz predpotopaega stanja v staaje kalture prestavila, ker čas ai več daleč, ob ktereru bo aeaiškutarski zarod (cliqae) avoje zloaosao gospodstvo izgubil, na Bjegovo aiesto pa bodo Sloveaci stopili, kterim Ljutoaier tudi sliai. Le irBejmo potrpljenje ia bodiaio stalai, kakor naae geslo, Nalla dies siae liaea (Nobea daa brez koraka.)