€07. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 1. septembra 1918. Leto \l, Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z 'dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za Inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se l:: pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: SSBTiM NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. J« Oredništvo in upravništvo: ut Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 80 ▼. Pri večkratnem oglašanja po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :« Telefon številka 118. ::: e: Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke „DA N“ velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18-— Četrt leta . K 4-60 °* ‘e*a • K 9*— En mesec . K 1‘60 V upravništvu prejeman na mesec K 1’20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . K 20-— Četrt leta . K 5-— Pol leta . K 10'— En mesec . K 1-70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. {■•si se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. . Upravništvo „DNEVA“, Pot v bodočnost. »In tako je naš narod polagoma izkrvavel, iz ponosnega in mogočnega naroda je postal majhen narod-su-ženj.« (Nekje.) Nas Slovence, najmanjše pleme Velikega jugoslovanskega naroda, je udarila usoda z mnogimi nesrečami, »■roke so bile enkrat meje naše do-Jttovine, pred nami sta enkrat trepetala Langobard m Bavarec. To je v .° enkrat, davno! Danes še imamo ™tne spomenike na to nekdanjo > eiiko§t. Na Gosposvetskem polju Ikpl^3-10 na^ vojvodi, tam na Korotan,v; m na Gornjem Štajerskem se ru o-n natlut' Švab, ob Blatnem jeze-ž-ir d °^ar']0 man5 naduti Mad-. n. Potisnili so nas v ozke meje se-oamje naše domovine in nas še vedno stiskajo, preko Drave in Mure so že prišli v osrčje naše zemlje. Mi pa smo ponižni in krotki, brez pomislekov redimo gada na svojih prsih. Postalo nam je to popolnoma razumljivo in vsakdanje. Ce bi se kdo drznil oglasiti ter vzbuditi zaspano kri, bi dobil gotovo z loparjem po glavi. Saj moramo veljati za lojalen in ponižen narod, da se kje ne zamerimo, da ne bo še potem hujšega pritiska. Takole nekako uče voditelji slovenski nujod, a ne jjtislijo, na dobro naroda, ampak na križce, ki bi jih ne dobili, če bi naše wudstvo vsaj enkrat pokazalo rogove. .Tako je sedaj, a bilo je že tudi Drej. Le malo pravih rodoljubov smo “•teli, rodoljubov namreč, ki se nisfl tresli za svoje službe in za zaslužene Križce. Lahko bi jih prešteli na pr-*t>h ene roke, druge bi že več ne bilo treba. Da, ni bilo pri njih tiste velike ljubezni do naroda, do vsega, kar je slovenskega! Njih delo ni imelo prave podlage, zatoni bilo uspelo, zato smo nazadovali, postali smo narod-suženj. Gotovo bo kdo rekel, da je zopet pohujšanje v deželi slovenski, ker si nekdo upa kaj takega napisati o naših preminulih in še živih rodoljubih, ali gospoda, resnica je, ki pa seveda bode v oči. Zelo mnogo je vzrokov našega nazadovanja, enega sem že navedel, da vsaj malo razburim zaspane in zadovoljne, drugi še pridejo na vrsto. To samo za predgovor in razburjenje. Da pa ne bo kdo rekel, da premlevam že znane stare stvari, da sem morda celo pesimist in izdajica slovenskega naroda, pokličem pozneje pot v lepšo bodočnost, prej je treba videti napake narodnega dela pri Slovencih, poznati je treba razvoj zgodovine našega naroda, tisto sistematično propadanje in nazadovanje, zatiranje od strani vlade iin od raznih nam sovražnih faktorjev, da tem lažje spoznamo, katera pot pelje v lepšo bodočnost slovenskega naroda. Mislim, da mi bo vsak priznal, da smo zelo veliko izgubili, da je pozabljena slava nc-ših pradedov, da sedaj nekako životarimo, četudi ;;ra-mo kar tri politične stranke, zraven teh pa še več struj nezadovoljnih. Imamo lepo literaturo — leposlovno, znanstvena se hoče razviti, a se ne more. tudi slovenska umetnost hoče navzgor, pa tudi ne more. Še celo po arhivih nekateri brskajo in hočejo ustvariti nekai velikega, a kljub vsemu temu nazadujemo. Kje vraga tiči vzrok vsemu temu? Potrpite! Nekdaj smo krvaveli v boju s Švabi in drugimi narodi, ki so hodili preko naše zemlje, pozneje se je zgodilo, da smo prišli pod zelo neprijetno okrilje mačehino, ki nas je tako lepo razdelila k posameznim pokrajinam im nas dala pod varstvo svojih pravih sinov, da pijejo našo kri. Nekdaj smo žrtvovali svojo kri, sedaj jo žrtvujemo, torej moramo padati. Kaj ne, tako malo nas je. pa še to ie previdna mačeha razdelila, da ji pastorki ne postanejo nevarni! Nekaj nas je na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, seveda največ na Kranjskem pa še tu nismo sami, imamo pazljive varuhe in skrbne voditelje v slovenskih klerikalcih. Koliko naših ljudi ima tujina? Saj veste, da je težko živeti pastorku pri mačehi! Dolg je bil proces, potom katerega smo poslali narod - suženj. Tisočletja so za nami, tisočletja so nas zatirali, napajali nas z duhom ponižnosti in hlapčevstva, z duhom tujega naroda, da nas popolnoma uničijo. A niso nas še popolnoma uničili. Dosegli |ja so mnogo, — napravili so nas za narod - suženj! To je pečat, ki ga nosimo na sebi, toda navajeni srno ga take, da ga ne čutimo. Ako se tega zavemo, bo boliso bodočnost. to prvi korak v Štajerskim reneoatom! Tik pred veliko nočjo nas je c. kr. državno pravdništvo osrečilo, za piruhe, z dvema veleizdajniškima obtožbama. Dasi je prva končala z obsodbo obtoženca, je bilo vsakemu lajiku na prvi pogled jasno, da je bila nje baza edinole brezprimerni nem-škonacionalni šovinizem, podžgan in umetno vzgojen po zadostno znanem receptu Linhartovega »Štajerca«. kolega glavni namen je izključno le, sejati med naš narod neznačaj-nost in moralno podivjanost, kojih obeh sadovi že gredo, zlasti v ožjem ^Linhartovem področju, v bujno klasje. Druga obtožba pa je no jasnosti najpodlejšega denuncijantstva, dc-nuncijantstva, ki ne meji le samo na zločin, marveč se z njim docela identificira, nedvomno daleko prekašala prvo! To smo že takrat, ko smo o obravnavi poročali, konstatirali čisto odkrito, brez vsakega olepšavama. Ni pa danes naš namen, posvetiti temu ravnanju c. kr. državnega pravdništva v Mariboru, ponovno obsežno kritiko. Gre nam danes za to, da si nekoliko ogledamo posledice, ki so nastale vsled tega. nepremišljenega koraka c. kr. državnih funkcionar;- 'ošriem. v slučaju Brezočnik Lovrenca nad Mariborom pa v posebnem. Glavno in prvo. kar se ie doseglo s stremljenjem pri našem c. kr. državnem pravdništvu. je bilo pač nedvomno stopnjevanje simpatij naših sorojakov napram veliki ideji Slovenstva. Čim hujši ie bil terorizem in šovinizem tako iz narodno nasprot-niške strani, kot tudi iz pisaren na-šik c. kr. državnih uradov — tem bolj ie začelo spoznavati in uvideva-ti naše ljudstvo, kako veliko ie ono dejanje, kojena konec sc danes do-igrava po onem receptu, ki ie bil sestavljen pod političnim »Giftmischer-iem«. nekim grofom, ki bi rad igral veliko vlogo — a je ne zna. Ljudstvo je pač pričelo razmišljevati in pri tem razmišlievaniu ie prišlo tudi do prav izbornih — spoznavanj. Od teh je bilo eno glavnih, da ie uvidelo dvoreznost in gniilost onega duha, ki danes zastrupita vse ono življenje, ki se še danes z brezprimernim don-liišotstvom nazivlja z bombastičnim naslovom: »C. kr. avstrijska notranja uprava«. Vrh vsega pa so te nezaslišane razmere obmejnih faktorjev imele še ta uspeh, da so ljudstvo naučile — skrajne previdnosti! Saš se razumemo, kaj nc?! Razume se pa tudi samo po sebi, da ie začela rasti in vstajati jeza naroda onim nasproti, ki so na tako in-famen način poskrbeli za nedolžno preganjanje nedolžnih Hudii. Prvo v tem oziru ie bilo. da so se v onih krajih začeli liudie ostro ločevati po svojih narodnostnih naziranjih, drugo pa ie bila naravna posledica družabnega življenja, a nastala je iz prve! Danes ie vsa ona nacionalno degenerirana tolpa na Slov. Štajerskem ki si je nadejala praedicat »Deutsch-tum« popolnoma iz sebe. ker je moralo odfrčati par onih glav iz poštene naše slovenske zemlje, ki so zakrivile, da ie naš prijazen in do skrajnosti strpen narod, na zgoraj slikalo kot rod veleizdajalcev, kot rod. ki stremi za velesrbsko idejo. Zato. ker se je v Št. Lovrencu odpovedalo službo onemu Gattingerju, ki ie v fini družbi poštarja — c. kr. uradnika! — Schuhava. učitelja — patent Nemca! — Sruka in kovača — o katerem pravi moralno spričevalo, da ie zelo nestrpne in nezanesljive narave! — Lorbecka. pomagal fabricirati ono »veleizdajniško« obtožbo, oziroma ovadbo, zato danes vpije ona naša renegatska sodrga do neba, da se ii dela — krivica! Zato. ker se je znanemu kovaču Lorbecku. ki si je zini-slil v pijanosti snov za ono ovadbo, odpovedalo najemništvo. se kliče proti Slovencem v Št. Lovrencu na pomoč Boga in hudiča, da se jih stere in oslabi za bodoče. Uspehom tega rencgat3kega kričanja, gledamo seveda s povsem mirno vestjo nasproti. Kar se ie do danes doseglo — da se ie napodilo Gattingerja in Lorbecka. se nam zdi na eni strani le kulanca nemške firme, ki ve, da ne sme trpeti pri svojih uslužbencih, da bi ti delali na tako neznačajen način pro.<; lindem, narodu, v katerega sredini živi nje podjetje. Če pa se je pognalo Lorbecka. ie bil s tem storjen samo korak, ki ie bil že v naprej dolžnost vsacega pravičnega človeka. Danes ostaneta tovei v Št. Lovrencu samo še dva faktorja pri moralnem življenju, in ta dva sta v istini c. kr. poštar Schuhav in učitelj Srnko. Moralna dolžnost c. kr. poštnega ravnateljstva, kakor tudi deželnega šolskega sveta za Štajersko ie. da ta dva zgineta iz našega ozemlja. To se mora zgoditi, če nočejo obe pristojni oblasti doživeti nekega lepega dne nekaj, za kar bi morale pa dajati ko-nečni odgovor popolnoma same. Dovoli dolgo smo se pustili terorizirati po te vrste ljudeh, odsihmal pa se ne bodemo več in nai se potem postavi makari ves renegatski izrael na glavo. Konečno bi še pripomnili, da se nam zdi današnji veter proti našim renegatom še vse premil in prerahel. Če hočemo niim nasproti imeti uspehov. moramo tudi nastopati z vso ostrostio in skrajno narodno doslednostjo Biti pa moramo do pičice točni in ne prezreti niti najmanjšega. Kdor živi med nami in kogar živi naš kmet. mora tudi imeti v občevanju z nami potrebno taktnost. Kdor se tega ne drži in tega noče videti, ta mora iz naše srede in nai si bo potem Gat-tniger, Lorbeck, ali pa — c. kr. poštar Schuhaiy. oziroma odpadnik učitelj Srnko. Imamo dovoij lastnih sinov. ki iim primanjkuje kruha in d katerimi lahko vsak tren6tek zase* demo prazna mesta. Kdor ie naš kruh, -tudi ne sine pozabiti, da ie odvisen od naše milosti. Liudi pa. ki tega ne marajo in nočejo spoznavati, nai se pošilja tjakaj, kamor spadajo! med gor. štajerske dodelne. Vedo pa nai naši renegatje, daj nevolja proti njim ni le v Št. Lov-j rencu prikipela do vrhunca, marveč da je temu tako tudi po ostalem Slo-| venskem Štajerju. Če pravijo in pi-j šejo, da se tudi k takim sekiram najde ročaj, jim že danes lahko odgovo-, rimo. da se da vsak tak ročaj — prej ali slej — tudi streti. Sicer pa ie sekira naših renega-tov do danes sekala vedno le po nas in mi smo trpeli. Da bo sekala tudi še naprej, vemo in bomo tudi to — trpeli. Eno pa se bo odslihmal dogajalo: da bomo na vsak tak zamah te renegatske sekire skušali odgovoriti — s proti - zamahom. In videli bomo. kdo bo pri tem na slabšem. To smo odkrito povedali, da vemo na obe strani, pri čem da smo. /mm na Slovenska zemlja. SLIKE IZ C1RKNICE. Nabira P. T. v ilustracijo naših razmer. Poleg različnih ptičic, ki žive pri nas, sta zlasti zanimivi dve. Zadnjič sta šli ti dve dvonogi ptici-šnopsari-ci v Windischevo gostilno in zahtevali »ta gajstnega«. Gospodinja jima je ugodila in nato odšla iz sobe. Oni dve ga hitro posrkata in si — nali-jeta drugega. Tako parkrat celo žepe sta si napolnili s frakelini — polnimi seveda. Pri tem poslu pa ju je zasačila gospa krčmarica in — Od vseh zastav na cesarjevo ga je pihnila najbolj ona na sodišču! Križan Buh! Kakor da je prirajžala tam doli z bojnih poljan na jugu, tako se je držala. Prava slika in fotografija Berchtoklove politične polomije! Polomija na Dunaju, polomija pri nas v Cerknici! # Te dni imamo vojake v Cerknici. Pod večer igra godba pred Strgul-čevo gostilno. To je nekaj za naše Micke, hej! Postopim doli med gručo poslušalcev. Mihel od 27. ščiplje rejeno pestunjo za okroglo nadlaket. »Mizka«, bis du a fesches Kind!« — Mizka: »Niks verstehen!« — »Mizka ti si lep punc!« »Šmnt!« »Ti, Mizka, imela rada mene, zauber sotdat!« — »Pejt se farbat!« — »Mizka, enga kušnu!« — »Prismuknjenec!« — Pa LISTEK Pavel bertne: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Ljubite jo ... zaradi mene...« . , °b teh poslednjih besedah, ki jih n,„"^mai še slišal, se je stresla kakor kraM?^ svetilke, ki plane še en-Kvišiku, preden ugasne. In rečn l' ‘ 113 1)0,1 dv'gnjena... z go-Ja• tio poslednje prošnje je dehni »Moja Gilberta... je vaša va- Zgrudila se je nazaj. .. Zazdelo se je, kakor da je vrtinec *ima zatemnil njene oči, razširjene e vedno v pogledu na tajinstveno Dr‘kazen... Usta so se bila odprla. Izdehnila so rahel, dolg vzdlihljej, n vzdihljeju, ki ga povzroči udno blagopočutje ... m>,x •*? pa se ie ie spustil na to cenisko posteljo molk turobne nepremičnosti. lesti r*°restan *e vzkliknil v silni bo- »Marta!... Marta! ...« rpSo 1 oda ona se ni penila .. Bila ie seboj; ko pa je vstal, je zamrmral s potrtim glasom, kakor da ga pokojnica še sliši: »Marta ... Držati hočem, kar sem obljubil... Otrok bo moj otrok. Gilberta ne izve ničesar, kar si ti hotela, da ji bodi zamolčano In nekega dne. ako bo njen stari oče takrat še na tem svetu, ji povem, kam mu more ti podelit... kdo ve?... malce tolažbe, malce radosti... Marta počivaj v miru.« S svečano resnobo, ki je postajala v tej revni sobici, jedva razsvetljeni po njiju ubogi svetilki, skoraj tajiinstvena in skrivnostna, je napravil hčeri svojega srca, ubogi Marti Lemetrovu mrtvaško toaleto. Zatisnil ji je oči,, ki so bile iz-plakale poslednjo solzo, prijel jo za koščene ročice, bele kakor vosek mašnih sveč, ter jih sklenil ter vteknil vanje blagoslovljeno vejico, katero je bila Martina pobožnost izpustila nekega dne za okvir ogledala, krase-čega Florestanov kamin. Nato je pritisnil Florestan na že oledenelo pokojničino čelo plakaje svoj zadnji očetovski poljub — svoj prvi poljub starega ljubimca. Dolg, dolg poljub je pritisnil tudi na lice male Gilberte, ki je spala še vedno svpje nedolžno otroško spanje. Nato je sedel na pokojničino zno-žje in počakal zore. Kako žalostne so bile drugi dan pogrebne priprave, ki so mu vzele ves njegov čas in ga dramile baš po svoji mučnosti iz mrtvila, ki se je pogrezal vanj! ... Mora! je iti seveda tud^k »Sto norostim«, povedat Burginjonu: »Izgubil sem svojo hčer im jutri jo pokopljem... Oprostite me!« Toda Burginjon je vzklliknil, oborožen z dvajsetletnim nezaupanjem: »Vaša hči je umrla... Hčer ste imeli?... Tristo hudičev, če me hočete potegniti za nos!« »Oh. gospod ravnatelj!...« je zamrmral žalostno stari režiser in ga pogledal z očmi, polnimi solz. tako da je povzel Burginjon mahoma ves ganjen: »Ne, ne, oprostite mi; Florestan. Nikoli mi niste bili povedali... le vzemite si časa, kolikor ga potrebujete ... Kazimir vas bo nadomeščal.« In gledal je za njim, kako je odhajal s skrivljenim hrbtom in skleca-vajočimi nogami — gledal in se čudil nad tem, da je imel Florestan hčer. za katero ni vedela ves čas živa duša pri »Sto norostih«. Šele zvečer je povedal dolgi Kazimir svojim tovarišem vso aventu-ro očeta Florestama. • Po prvotnem začudenju se jiih je polastilo sočutje. Naposled najdeš med .ljudmi te baze pogostoma res več solidarnosti nego v družbah s strožjo moralo. Ljubili so starega dobričino, čigar smešnosti niso bile nikdar priskutne in ki napram drugim ui kazal niti zavisti, niti zlobnosti. Preden je prišel drugo jutro si^ romašni voz po pokojnico v hišo žalosti, so se začeli zbirati v ulici Kli-njankurt venci... venci... skoraj ne broj vencev ... prinašali so jih možje in ženske iz preziranega umetniškega sveta — ki so hoteli izkazati hčeri enega izmed svojcev poslednjo čast. Florestan, ki je vodil mrtvaški izprevod, ie slišal z bridkostjo in žalostjo, kako je govorilo ljudstvo na poti skozi revne mestne oddelke: »Viš, viš ... ta odhaja vsa v cvetju.« Nato se je vrnil domov, kjer ga je čakala stara Roza, ki je bila ostala doma, da čuva Giiberto. »Ah, revišče ubogo!« je zaihtel in prijel otroka v naročje. In ko ga je mala pozdravila z običajno besedo: »Papa!«, je zamrmral: »Da, ljubček moj... tvoj papa zdaj in na večne čase... saj smo ti pokopali zlato mamiico...« XIX. Čez leta In leta... Minilo je dvanajst let. Kdo misli zdaj še na oblego ... na strahote komune... kdo misli še na vse to v tem* Parizu, ki se blesti razkošoeje in ponosneje nego kdaj! Na Štrasburškem bulvarju vladla vsak večer burna veselost in dirjndaj — kakor pred vojno. Koncertišče pri »Sto norostih« stoji še .vedno. Sveti se bolj nego kdaj, lišpa se z električnimi žarnicami, nadomeščajočimi nekdanje plino»< ve svetilke, in z ogromnimi transparenti, na katerih se riše ponosno im« tačasne »zvezde« ... Burginjon je navzoč povsod .. kakor nekdaj... in vedno nezadovoljen; in kakor nekdaj, opravlja režijo še vedno vrli oče Florestan. Njegovi lasje so še vedno plavi, dasi redkejši... nasvedrani so skrbno, kakor nekdanje dni. Njegov obriti obraz se guba ob sencih vse vidneje in vidneje, toda drži se dobro, kakor nekdaj, ohranil je svoje lepe modre otroške oči... in na^ njegovem obrazu čitaš celo nekakšno zadovoljstvo ... skoraj bi rekek ponos, ki se včasih ni izražal tako jasno. To ne pomeni, da bi bil oborožil svoje srce proti silnim udarcem bolj nego prejšnje čase. Kadar ga prekine sredi njegove pisarije Burginjonov glas: »Florestan!... Florestan! Kje je vendar že spet ta živina!« — takrat plane kvišku in oblije ga isti mrzli znoj, kakor že od pam-tiveka. »Evo me, gospod ravnatelj... evo me!...« In kadar ga vidi Burginjon prihajati vsega zariplega, tresočega se od razburjenja, ga nahruli: »Eh, vi prismojenec! Človek bi rekel bogme, da vas kliče krvnik ... Vi igrate klicanje na smrt obsojenih že ves čas, kar ste pri meni!.. .•» (Dalje.) ga ie le tako fepžJ pogledala, da s® mi }e kar milo storilo, — Kako se je slika končala, kdo ve povedati? (Zbirka se nadaljuje,) "^SB^EiFv" Štajersko. Obupen klic Iz Dravske doline. Marenberg, 27. avg. Pogosto mora človek slišati očitanje, češ, da v, Ma-renbergu ničesar ne storimo za pro-bu]o našega ljudstva. Gpspodom. ki hočejo naš narod rešiti z modrimi pogovori pri kupici nujnega vinca1, zapišem sledeče vrstice kot memo-ranum. Prvi pogoj, ako hočemo uspešno delovati za ljudstvo, Je ta. d'a mu preskrbimo ljudske šole; kajti narodno delovati med ljudstvom, ki nima lastnih šol. se pravi prazno slamo mlatiti. Tega pa v Marenbergu pogrešamo. Tukaj je petrazrednica s paralelko, vsega skupaj 400 učencev: dve tretjini jih doma slovenski govori, v šoli pa je učni jezik izključno nemški. Ako srečaš učenca, te pozdravi: »Gelobt sei Jesus Kristus! ali »Griiss Gott!«, če ga pa kaj nemški vprašaš, ti ne zna niti ust odpreti. Otroci rastejo večinoma kakor pravi neotesanci. Ako se zgodi kaka nerednost, je vsega kriv učitelj, oziroma katehet. Kaj pomaga, ako zna otrok iz kakega predmeta dobro odgovarjati, recimo, da zna katekizem kakor klopotec, ali kakor tisti molitveni stroji tam v Indiji; iz tega pa Še ne sledi, da bo dotičnik pozneje dober kristjan. To je k večjemu za kako parado. Pravi vzgojitelj bo pred vsem gledal na to, da se predmet otroku prikupi tako, da vpliva ne samo na bistrenje duha, ampak tudi blažilno na njegovo srce. Tega pa nemška šola slovenskemu otroku ne more mudiiti. Apelirani na naša narodnoobrambna društva brez razlike strank! Ogromno denarja wazmečete po Kranjskem in Štajerskem, kjer ni krvave potrebe, a za nas pa, ki smo v resnici obmejni Slovenci, nimate niti vinarja. Nemški moloh nam požre cele trume otrok. Ali je morda slovenski otrok iz Dravske doline manij vreden, kakor kje drugod? Da bi imeli mi tukaj vsaj en razred zasebne šole! Bil bi iitak že prvo leto prenapolnjen. Pisec teh vrstic se ie sam že prepričal, kako hvaležni so kmetje na sosednji Muti, da imajo dvorazred/no šoio Ciril - Metodove družbe, ki štele letos ISO otrok. Ali ne bi bilo mogoče kaj takega tudi v Marenbergu. Potreba je večja, kakor na Mufi. Otrok v Dravski dolina je že sam na sebi pomilovanja vreden, ali naj ga prepustimo njegovi usodi? Žalostna nam majka! To sem hotel napisati slovenski inteligenci obeh strank v prevdarek. Merodajni faktorji, vzdramite se! Maribor. (Za trobojnico.) Kot smo že zadnjič poročali, ste bili' na »Nardonem domu« dne 23. avgusta razobešeni dve trobojnici, ki jih je pa odstranil znani dr.' Schmiedererjev ferman o »vseslovanskih« barvah in znakih. Ker se zadnja »Straža« smatra poklicanim, dati »juristom« okrog »Nar. doma« nasvet, da imajo lepo priliko, ta fermati zvrniti, ji povemo, tta se bo to po možnosti storilo tudi brez njenega pisarjenja. Pričakujemo pa. da se bodo tudi klerikalci zave dali svojih narodnih dolžnosti v tem oziru, Naukov, kakšne da so te, jim danes ne bomo dajali. Dotaknili pa se Wh bomo, kakor hitro bi bila v to dana prilika . . . Iz Celja prinaša »Straža« sledečo notico: Razburjeni so tukajšnji liberalni krogi, ker hočejo izdajati mariborski liberalci »Podavske Novice«. Ko je zaspala »Sloga«, so se vrgli z vso silo na maloštevilne njene naročnike in so upali priti na ta način s svojim »Narodnim Listom« na zeleno vejico. Komaj so se pa odkrižali enega konkurenta, že jim vstane drugi, ki jim obeta biti še nevarnejši. Ue so potem dr. Kukovec et consor-tes razburjeni, je umevno, kaj jih je stal in jih še vedno stane »Nar List« težke tisočake. Pri tisočakih pa neha tudi liberalna dobro voljnost. Zadnja vročina je klerikalcem očividno zmešala docela možgane, če ne bi sigurno kaj tacega pisarili. Danes ve vsak otrok, da ie napredek političnih strank odvisen od številnosti njih časopisja. Cim močnejše je to. tem srgurnejši je razvoi strank. Na Dunaju so klerikalci — nemški — bili na svoje vodstvo hudi najbolj zato, + SfMe Pernato pečalo z mislijo — strankinega Časopisja. Pomanjkanju Pripisovalo poraz pri zadnjih državnozborskih volitvah. Isto ie pri nas. Vsak si ne more držati političen dnevnik. En sam tednik pa ne zadošča, zlasti za energično in uspešno politično delo ne. V ostalem pa bo cilj siejkoprej isti: priboriti napredni ideji zopet moč, ki Ji gre. Za tak razsežen teren pa neobhodno treba še en Ust. Sicer treba še čakati, da »P. N.« sploh dobimo. Oporekati njih ustanovitvi javno ali pa na tihem pa bi se reklo: upirati se lastnim strankarskim načelom. Dnevni pregled. Pred Prešernom. V gručah in po-edini so stali stari in mladi, ženske in moški, pred bronom, ki predstavlja njegovo podobo in muzo. ki drži venec slave nad njegovo glavo. Spoštljivo so zrie njih oči na obličje pesnika iz Vrbe; čutili so njegov duh, ker to je bil isti duh. kakršen je pokopan v njih dušah in sin je bil iste krvi. ki se steka po njih žilah. Čitali ali vsaj slišali so njegove besede in njih uho se le marsikdaj radovalo v vžitku pesem, ki so vrele iz globočine njegovega srca. In ena in ista vez jih je združevala — duša naroda. Oko teh skromnih občudovalcev našega največjega pesnika ni kntikovalo morebitne hibe in napake spomenika, kajti napake so lastne v večji ali manjši meri vsakemu delu, ki ga je človeška roka naredila. Mar jim je bilo le to. kar so slišali o pesniku in negovih delih ali pa kar so sami iz knjig o njemu čitali — duh njegov se le polastil njih duš. Prišla je ta tisočerna množica vklanjat se Bogu in svetnikom njegovim — ker naročeno Jim je bilo tako od »gospodov«. Z zlatom okinčani prelatje in škofje so darovali Najvišjemu ob gromu topov, v šumu godb in v senci bajonetov in pušk — narod ie padal na obličje, srce njegovo ie trepetalo v strahu pred svojim Stvarnikom, kateremu se mogočna gospoda vkla-nja tako globoko — da dd ljudstvu zgled v pokorščini in slepi odvisnosti in ga pridobi zase. In ko je minulo to. so se podale gruče in poedinoi pred spomenik našega največjega pesnika Prešerna, in iz njih duš je kipelo ono blaženo čustvo, katero je nekdaj vrelo iz njegove duše svojemu narodu — nad oblakom pa se je Oče vesoljnega sveta veselil in je rekel: »Dal sem jim Prešerna, ta narod ne bo propadel, ako bo spoznal svojega največjega svetnika!« Koncert »Zaveze avstr, jugosl. učiteljskih društev«, ki ga priredi učiteljstvo. zastopano v tei zavezi v proslavo srebrnega jubileja v soboto dne 6. septembra v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani, obeta po svojem programu, ki ga priobčimo v prihodnjih dneh, izreden užitek. Sodelovali bodo poleg ad hoc sestavljenega učiteljskega zbora nekdanja tovarišica ga. Costaperaria-Devova, Ljubljančanom dobroznana izborna koncertna pevka, ki bo izvajala šest prelepih sopranskih samospevov. koncertni pianist in glasbeni učitelj g. Anton Trost ter njegov brat. gojenec c. kr. akademije za glasbo in uprizarjajočo umetnost, g. Ivan Trost, ki sta po svojih briljantnih nastopih slav. občinstvu znana tako doma kakor že drugod. — Napredno občinstvo opozarjamo na ta koncert že sedaj ter mu priporočamo ga v obilnem številu obiskati, da tako izkažemo svoje simpatije do naprednega učiteljstva. —t. Sokolski zlet na Vrhniki priredi ob priliki, ko razvije vrhniški Sokol svoj prapor, to je v nedeljo, dne 7. septembra t. !., Ljubljanska sokolska župa s sodelovanjem bližnjih sokolskih žup. — L. 1909. so priredila društva bodoče »Ljubljanske sokolske župe«. ki se je ravno ustanavljala. sokolski zlet na Vrhniki. Sodelovala so tudi nekatera bližnja sokolska društva. Vrhniški Sokol, ki je bil takrat star šele dobro leto. je pokazal na tem zletu i-zredno živlien-sko silo: Prispeval je k javni telovadbi z lepim številom sokolskega naraščaja in z dobro vrsto bratov telovadcev. Pokazal je pa tudi. da se takih težkih priprav, ki so zvezane z zletom, ne boji. Preskrbel je prav primerno telovadišče, kar je za sokolski zlet najvažnejše. Ljudska veselica ie nudila mnogo lepe zabave. V paviljonih so stregle vrle vrhniške gospe in gospodične s prav dobrimi jedili in s pristno kapljico vina in z dobrim pivom. Pri javni telovadbi kakor na ljudski veselici je bila udeležba iz vseh slojev in posebno kmečkega občinstva iz Vrhnike in okolice je bilo mnogo. Iz Ljubljane ie vozil poseben vlak, ki je bil natlačeno poln in naraščaj se je vozil na vozeh z zastavicami okrašenih. Lepo je uspel takrat sokolskj dan na Vrhnji in še lepše bo uspel v nedeljo, dne 7 septembra 1.1.. ko razvije Vrhniški Sokol svoi prapor. Udeležba obeta biti veliko večja, zakaj obširen spored javne telovadbe, razvitje prapora in čimdalje večje simpatije. ki jih upravičeno pridobiva naše vrlo Sokolstvo v vseh slojih slovenskega naroda, so nam poroštvo, da bo udeležba iz vrst kmečkega in drugega občinstva z Vrhnike in iz njene okolice velika ter da bo posebni vlak. ki bo vozil iz Ljubljane, nepregledno dolg in natlačeno poln! Podrobnosti bomo poročali pravčasno. Telovadno društvo »Sokol« v Stepanja vas vabi vse člane v kroju m prijatelje Sokolstva, da se polnoštevilno udeleže v nedeljo dne 7. septembra pešizleta skozi otepanjo vas, Hrušico. DabrimH Janče v Litijo. Odhod točno ob 6. uri zjutraj iz telovadnice od brata Jos. Anžlča Ker Je spodnji okraj Ljubljane še Jako temen. je potrebno, da se veliko članov udeleži in posveti svetlobi. Nazdar! Cvetje «v Jeseni. Prijatelj lista' nam ie poslal iz Litije lep jabolkov cvet. Kljub temu. da so zdaj jabolka' že zrela. se. je pojavilo poleg njih toliko cvetov, da je cela jablana v cvetju. Jablana Je pri Pleskovičevem mlinu pri Litiji. Roparski napad. Ko je šla pred kratkim 191etna Ivana Kumerca iz Godoviča proti Črnemu vrhu. jo je na poti v gozdu nenadoma napadel neznan človek, ki je skočil iz grmovja. Potepuh je energično zalite val od nje denar. Ko se je lopov pre pričal, da nima deklica niti denarja, niti kake druge vrednostne stvari, ji ie iztrgal iz rok zveženj, v katerem je bilo okrog dveh kilogramov kruha. Strgal ji je raz glavo tudi robec, na kar je izginil v gozdu. Čez obraz je imel zavezan robec, tako da razbojnika ni bilo mogoče spoznati. Tatovi v cerkvi. V župni cerkvi v Zgornjem Logatcu so vlomili pred kratkim neznani tatovi v tabernakelj. iz katerega so odnesli 16 hostij in korporale. Tatvino je izvršil najbrže neki gluhonem in slaboumen človek, ki je malo prej po vasi prosjačil in katerega so ljudje videli malo časa pred izvršeno tatvino stati pred cerkvijo. Mož je okrog 40 let star in ima pri sebi neko pisanje, s katerega je razvidno, da je pri neki nesreči zgubil govorico in sluh. Tatinski najemnik. Samski rudar Franc Kolar iz Idrije je bil v zadnjem času na hrani in stanovanju pri nekem posestniku v Zagorju. Dne 22. t. m. ie ukradel svojemu gospodarju iz zaprte omare za obleko 70 kron. Ko ga je orožništvo aretiralo, je tat svoje dejanje priznal. Pri njem so našli še 65 K. Kolarja je orožništvo izročilo sodišču. Tatvina. Davčnemu upravitelju Josipu Ahlinu iz Kranja je neznan tat pred kratkim ukradel iz nezaklenjene so”be usnjato denarnico z 232 kronami. Za tatom manjka vsaka sled. Aretacija potepuha. Predvčerajšnjem je aretiralo orožništvo v Sent Vidu zaradi vlačugama ne-cega moža. ki se ni mogel izkazati, edo da je in ki je pravil, da se imenuje Etori Macheri. da je 22 let star, da je samski delavec, doma iz Vicco Moscano iz Italije in da je svoje dokumente izgubil na vandranju. Aretiranec govori samo italijansko. Liubnans*. po- ^ — Zopet soglasno je bil po ročilu »Slovenca« imenovan sodrški Bartol za dež. kmet. nadzornika. Bartol je postal naenkrat strokovnjak v stroki, ki je zaradi nje prišel v konkurz. Bartol nima te vrste šol. In vendar je bil imenovan — soglasno? — »Slovenec« se v soboto jezi, da je bila na neki hiši papeževa zastava. Tako mu ni nikakor ustreženo: če ni bilo zastav, se jezi, če so bide — pa tudi. »Slovencu je res težko ustreči. — Čuki so vse vojaške slamni-ce, na katerih so ležali za časa katoliškega shoda, tako ponesnažili, da morajo vse dobro oprati in desinfi-cirati, predno jih bodo mogli zopet porabljati. Vojaški krogi v Ljubljani so radi tega zelo indlignirani, čuki pa menda čisto nič, ker so samo pokazali svojo pravo naturo. »Slovenec« bo. seveda še naprej povzdigoval svoje nočne ptiče v deveta nebesa kot vzorfante, c.vet slovenske mladine id. se imajo res s čim ponašati klerikalci! N, — Dve tatici sta se skrivali med marinaricami, ki so prišle na katoliški shod, kajti v neki hiši v 'frnovem je izginilo nekaj kron in še par drugih svari z dvema udeleženkama, ki sta bili tam nastanjeni. — Deželni uradnik Paulin - ko-ritar. To fante vam je hodilo v 8raz-redno šolo na Grabnu in potem pa še obiskovalo Mahrovo. Po teh študijah je bil sprejet k banki »Slavili.« Tam seveda kot mlad fant, brez vsake nadaljne prakse ni mogel imeti takoj v začetku tako velike plače, kakor . kak izkušen uradnik. Ali kaka mogočnost in noblesa; je že takrat obdajala tega človeka, to si ne morete misliti. Hodil je v fraku, glace rokavice na rokah in z visokim cilindrom na glavi. Pozdravil ni niti še bolj starih in izkušenih gospodov, ker je mislil, da morajo oni pozdraviti njegovo visokost. Takrat si je to fante nabavilo tudi sokolski kroi in je hodil v »Sokola«. Bil je torej navidezno naprednjak. Hudomušneži so se večkrat iz njega norčevali s tem. da so govorili, da so ga morali nesti, na prvi vojaški nabor v nahrbtnem košu, da se ni zgubil rned drugimi fanti. Pri banki »Sla vi ji« je dobil še potem tisto izobrazbo, katero Ima sedaj in takoj so mu začela dišati korita (kakor o& med.) Prelevil se je Iz navideznega naprednjaka v klerikalca in to saniio radi korita, ako bi mu kje boljše kazalo. Takoj je zopet barvo Izpremenil. Klerikalcem bi pa svetovali, da ga takoj pridelijo k čukom, kjer drugje ga najbrž ne morejo porabiti. Kjer pa ta pikolo - možic ne zna marširati, naj se ga pri-deli h čukarski kavaleriji. Kroj ima že sam, na čepico kozji rep. v roke brezovo metljo. To bode potem ponos vseh čukov, katerega se lahko po potrebi v ajdo postavi. Kaj ne da Je to prav ko rita r? (Sliši s& da ima Paulin še vedno spravljen sokolski kroj, za slučaj, da se časi izpremene.) — V zadevi g. Jeana Schreya, pekarskega mojstra v Ljubljani popraviti nam je našo včerajšnjo notico radi volitve provizoričnega predsednika trgovske in obrtne zbornice v toliko, da so Schreva volili tudi klerikalni člani te zbornice. Dočim so klerikalci oddali pri voiitvi predsednika Kneza prazne listke in so volili mesto za podpredsednika določenega Pammerja svojega pristaša Kregarja, katerega naprednjaki niso mogli več voliti — radi njegovih volilnih manipulacij, je bil edini Schrey soglasno, torej tudi s klerikalnimi glasovi izvoljen. Čutil se je vsled tega klerikalnega zaupanja toliko počaščenega, da se je šel s žarečim obrazom na demonstrativen način zahvaljevat monštrancarju Kregarju in mu roki stiskal, dočim je smatral volil-ce iz napredne večine, da so le svojo prekleto dolžnost storili. Mi, ki smo to iz galerije op^zavali, zdela se nanj ie ta enoglasna volitev in stiskanje rok poštenjaku Kregarju dokaj čudna in sumljiva. Sedaj razumevamo. Klerikalci poznajo že svoje ti-če. Oj blagoslovljena papeška zastava, ti si nam odprla oči. — Mož ima menda tudi strašne bolečine po križu. Pri tem tudi dobro računa. Klerikalna vlada — sedaj manjka le še priporočila klerikalnih mogotcev in odlikovanje ne more izostati. It pred par leti se je v neki kavarni izrazil, da če kdo iz zbornice zasluži on odlikovanje, ker je nadomestoval toliko časa v preiskavi nahajajočega se Kregarja in moral dan za dnevom (bivši predsednik Lenarčič stanoval je na Vrhniki) akte podpisovat. Kaj ne zares grozno mučno delo — iti vredno odlikovanja! — K notici: kričeč slučaj iz razmer v ljubljanskih policijskih prostorih, smo prejeli: Zapori pri c. kr policijskih stražnicah so res bolj kletem podobne, kakor pa da se porabljajo za zapore. Da se taki slučaji ne bi več dogajali, bi bilo bolj pametno, da se državna policija obrne do mestne občine, glede njenih zaporov. Kaj se rabijo sedaj mestni zapori? Stoji vse prazno. Ti so narejeni kakor velevajo predpisi, in ne kakor jih rabi državna policija. Na mestnem trgu bi se nujno rabila ena stražnica, in ako bi bila ta tam, lahko bi se tudi peljalo vse aretirance tja. Seveda, da na takem odgovornem mestu, bi moral biti sposoben človek, da se ne bi takšni slučaji dogajali* Kdo je kriv smrti obešenca? se vsaki' povprašuje. Na vsaki stražnici je en »inšpektor« in bi lahko se naredila odredba varnosti, da bi en mož včasih šel pogledat, kaj delajo ti ljudje !™tri in tako bi se vsak samomor v jetnišnici preprečil. Seveda bolj pazili p.a so na stražnike. Ako nima ro-kovic na roki. je po njem. Ako so nastavili kontrolor - inšpektorje čez stražnike, naj še nastavi državna policija enega čez vse aretirance. Državna policija ima avtomobile itd. Toplikar se bavi z dresiranjem psa, in eden drugi tudi. Tmu pa ta pes noče tako ubogati kakor Toplikarjev in včasih cvili po stopnicah, do 4. nadstropja, da stranke kar ušesa maše. Sprejeli so tudi na policiji iz Dunaja celo enega konja als »Reit-pferd genannt.« Zdaj drugega ne manjka kakor odgonski voz, ker konj menda ne bo v zabavo enim, ampak bo tudi prevažal aretirance skraja v kraj. — 15letnica. Abiturijentinje in abiturijenti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1898. obhajajo letos svojo 151etnico dne 4. septembra na Bledu. Ob 9.42. uri zjutraj se snidejo na Dobravi in gredo peš skozi Vintgar na Bled. Tu ie ob 1. uri popoldne v hotelu »Triglav« skupni obed. Po obedu je skupni izlet na blejski grad, potem vožnja po jezeru itd. Ob neugodnem vremenu izostane izlet na Vintgar; udeleženci se peljejo naravnost na Bled. Nadejajoč se, da se udeleže sestanka vsi tovariši in tovarišice kličejo na veselo snidenje sklicatelji.’ — Ilirija II.. Kranj = 0:2. Včeraj Je nastopilo drugo moštvo Ilirije proti kombiiDiranemu gorenjskemu moštvu. Naše drugo moštvo je ope-tovano pokazalo svoje zmožnosti in tudli včeraj se je videlo, da se zna v odločilnih trenotkih krepko držati. Zato je doseglo uspeh. Kranjsko moštvo je imelo vse splošne hibe vsakega kombiniranega moštva namreč bilo je brez kombinacije. Zato ni moglo doseS zmage. N. prvi polovici se je kazal boj preča! enak na obett straneh — na obeh straneh so se delale iste napake. Polovica je bila 2:2. Po premoru so imeli Kranjčani najboljšo voljo pridobiti zmago za se. Toda kmalu se je pokazalo, da so vse nade zaman. V 18. minutah so padli štirje goli. To gostom ni bilo; posebno po volji. Zaradi četrtega gola je nastal spor — vsled česar je sodnik dr, Berce pred koncem igro zaključil. Nadaljna igra bi najbrže itak ne bila nudila nič zanimivega!. Veselilo nas je, da smo videli na igrišču zopet dvoje domačih moštev. Pričakujemo novih domačih tekem. — Zemljevid slovenskega ozemlja iii slovensko dijaštvo. Sredi septembra bo končano korekturno delo na zemljevidu slovenskega ozemlja, ki ga izda »Matica Slovenska«. Dijaki. ki bivajo zdaj na počitnicah, bi mogli pregledati izdelek, vsak za svoj domači okraj. Tisti gospodje, ki' bi hoteli prevzeti kako revizijio, naj se blagovolijo prijaviti »Matici Slovenski« v Ljubljani. — Selo pri 'Ljubljani. Nevaren Oi aztnov konkurent se je pojavil v osebi Alojzija Kranjca, ključavničarskega pomočnika v Ljubljani. Ob času katoliškega shoda je hotel tudi on piodajati rimske odpustke in kazati papeža. Spravil se je za vojašnico 27. pešpolka in poskusil je podjetni mož svoj manever. Nasproti mu prideta dve delavki- iz Kolinske tovarne in pri teh je hotel poskusiti svojo srečo. Ko sla ga deklici videli sta se odstranile in naznanile celo stvar policiji, ki si ga je zapisala v črne bukve. Nekoč je v Mostah na sredi ceste poskusil izvrševati ta po-v so pa le ljudje nad njim kričali je skril papeža za nekim drevesom in tam zaključil svoj intermezo. Marijine device v Mostah naj bodo vesele, kadar bo ta družba dosti številna. bodo postavili dom, kjer bodo imeli samo izvoljeni vstop. Ob času prihodnjega katoliškega shoda bo tam lahko vihrala papeževa zastava. Kegljanje na dobitke pevskega društva »Slavec« se prične pri »Novem svetu« (Marije Terezije cesta) v soboto dne 30. avgusta in traja do 8. ozir. 14. septembra. Kegljalo se bode vsako soboto od 8. do 12. ure zvečer in vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. ure dopldne in od 2. ure popoldne do 9. zvečer. Dobitki so: I. dobitek 40 K. II. dobitek 20 K, III dobitek 10 K, IV. dobitek 5 K, V dobitek 5 K (za največ kegljev), VI. dobitek šaljiv (za največkrat vseh de- | vet). Serija 3 lučajev velja 20 vin. Kegljanje se zaključi dne 8. septem-?.ra s,učaju slabega vremena pa 14. septembra (z vrtno pevsko veselico s prosto vstopnino, katere začetek je ob 4. popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. — Na ruiav žebelj je stopil Franc Brgant iz Gline. Noga mu je začela tako sumljivo otekati, da so ga morali dati v bolnico. — Z glavo v kup črepinj. Dve leti stara Rahne Francka je stikovala ob IjubManičini strugi. Medtem je pa padla z glavo na kup steklovine in se po glavi obrezala. V soboto, dne 6., 7, 8. in 9. t. m. se bode predvajal v Kino - .Idealu* film »Zaročenca* po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7. in 9., v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Trst. Politično društvo »Edinost« sklicuje za danes, to je za pondeljek prvega septembra, veliki shod v veliki dvorani »Narodnega doma«. Gre se zaradi namestništvene odredbe, da se odpustijo vsi regnikoli iz magi-stratne službe. Delavci! Ta shod ie za vas velikega pomena; udeležite se ga v velikem številu. Začetek shoda ob 8. zvečer. Vagabund je hotel postati. Karl Vira\vsky, delavec iz Libokovica v, Galiciji, je čital rad knjige. Med drugimi je čital tudi Maksima Gorkega. Nu. njegove sugestivne slike vagabundskega življenja, so tako uplivale na Virawskega. da je mislil, prava sreča jen samo v takšnem življenju. Zato Je odšel po svetu ... S trdo skorjo kruha se je moral zadovoljiti po cele dneve. Začetkoma pač ni občutil tiste lepote, ki jo opisuje Gorki v svojih spisih. Bil je lačen in truden, a čital ie dalje knjige in počasi se je privadil vagabundskemu življenju. Tudi njegovo srce se je jelo širiti. Poln občutkov je vsrkaval vase vso opojnost — užival je. ko Je spal tam zunaj na prostem, daleč proč od zakajenih mest. daleč proč od ljudi. Skratka, vzljubil je tako življenje, čutil se je močnega — mogočnega-Začel je tudi pisati verze; med prvimi je napisal tudi pesem: »Krali vagabundov«. V tej pesmi in tudi v drugih novelah opisuje svoje vagabundsko življenje. — V zadnjem času je Je prišel Virawski na otok Korfu. Tu le živel dalje svole vagabundsko življenje. Oblasti ni bilo prav in so ga aretirali. Mladenič je proti temu protestiral. »Nobenega nisem ubil. ne okradel, nobenemu nisem storil nič žalega, torej pustite me tucli vi pri miru; pustite me. naj živim svobodno kakor živijo ptičice tam zunaj v naravi; nikomur ne priželitn nič žalega!« Oblastnija se ni zmenila za njegove lepe besede, temveč izročila Ka je avstrijskemu konzulatu. Mladenič ima 22 let, pa ni še šel k naboru. Konzulat ga je dal prepeljati na Lloydovem parniku »Praga« v naše mesto. Moral bo iti k vojakom. Ah. kakšen kontrast — disciplina pri voiakjh in njegovo prosto življenje! V zaporu ie pila strup. Nedavno ie bila aretirana neka služkinja Ivanka A. Stanovala je v Skednju. — Snoči 7. uri je telefoniral paznik v zaporu a zdravniško postajo po zdravnika. Ivanka A. se je bila namreč zastrupila. Izpila ie precejšnjo mero iemkalne kisline. Zdravnik ji je izpral takoj želodec ter jo ie dal prepeljati v mestno bolnišnico. Mladenka ie Precej slaba, ali vendarle je upati, dao stane pri življenju. — Čudno je £>ri tem to, kako ie dobila nesrečnica v ječi strup. S seboj ga ni mogla ne-' sti, ko so jo vendarle pregledali. O tem se bo še razpravljajo. Ob belem dnevu ukradli trgovino. Tatvina se ie izvršila v ulici Donato Bramante št. 2. Gospodar trgovine Prašičjega mesa, gospod Jakob Bighi, stanuje v isti hiši. kjer ima tudi trgovino. Bilo je nekai čez poldne. G01-sPodar ie zaprl prodajalno s ključem ter odšel kosit. Kmalu na to. ob 2. uri 30 minut, je šla sedemletna deklica °a ulico in je ugledala vrata njihove Prodajalne odprta. Takoj je šla poklicat starše. Ti so takoj spoznali, da so trgovino obiskali tatovi. Odprli so tudi blagajno, iz katere so ukradli °kolo 60 kron. Ce bi odprli še drugi Predalček, bi dobili v niem ogromno svoto približno 1500 kron. — V prodajalno so udrli tatovi z vitrihi. —-Ludno pa je. da tatov niso opazili Policaji. Teh je na tej ulici navadno dosti; ali je že tako. da kadar se jih Potrebuje, jih ni. K popravku g. Jakliča pojasnjujmo sledeče; Zadnjič nam je poslal K- Jaklič nekak članek, ki pa ga nismo priobčili, ker se nam ni zdelo potrebno zaradi osebnosti motiti delo organizacije. Par dni pozneje je prl-*®‘.k nam g. Jaklič in je po svoji ma-SF1 zahteval, da stvar priobčimo. >*** ,lismo mogli ugoditi, je rekel, nfc«, k »Slovencu«, v čemur mu "J0 ugovarjali. Opozorili pa smo ga, da ima prosto pot po § 19. O. Jak "č pa je rekel, da na § 19. nič ne da kljub temu se le g. Jaklič poslužil s 19. (poslal je ta popravek in iz njega lahko vsak vidi. kakšno ceno ima. V Obrambo. V današnjem popravku po § 19. tisk. zak. se govori o protiinarodnem delu g. Mraka in sicer iv dobi, ko je g. Mrak bil voditelj in organizator srednješolske narodno radikalne mladine. G. Mrak se seveda ne bo zagovarjal proti tem očitkom, zato naj mi dovoli, da napišem par besed v njegovo obrambo, jaz, ki sem takrat z njim vred delal in organiziral narodno radikalno srednješolsko mladino. Že dejstvo samo. da Jjt. Mrak delal v smislu narodno-Jadiikalntega programa izključuje in Pobija vse očitke o protinarodnem Gelu. Narodno - radikalne organizaci-le so bile torišče vseli onih mladih Požrtvovalnih fantov, ki so bili pro-zeti od narodnega čuta in ki so si bili Popravljeni za svoje narodno - radikalno prepričanje kaj žrtY.oyati. In te *rtve relativno niso bile majhne in Posledice čuti marsikateri; tudi g, "'rak, ki je vsled svojega narodno-radikalnega prepričanja in dela mo-ra) zapusiti beljaško nemško gimnazijo. kjer mu je bil obstoj ravno vsled narodnostnega prepričanja one Mogočen. Prišedši v Ljubljano, je živel v veliki bedi in mu vsled tega in ^ysled preintenzivnega dela v na-odno - radikalnih organizacijah, nii Mogoče svojih srednješolskih aii p1 re^no nadaljevati. Njegov ide-ovir i ”t]'egovo narodno delo ga je ro?L ’ 'n narodno delovanje na Ko-nieffGlT1 mu 'e takorekoč zaprlo pot v da v.° rojstno vas in rojstno hišo, izogne Nemcem in nemškutar L-’ ~~ ^se te žrtve ie S. Mrak doprinesel, in posledice čuti še sedaj in Pravzaprav: šele sedaj. Koliko je v “Cigled teli dejstev vedno očitanje. je delal protinarodno: to bralcu "e bo težko ptesoditi. — Ti, Vekosla e- mi pa oprosti, da sem zares go-orii te besede v Tvojo obrambo in trii2 bridke spomine. Nisem možni Dr.enašati teh očitkov, ko te po-nam kot vzornega delavca v narod-h..J radikalnih organizacijah od vseh lOns za^etkov. ki segajo tja v leto Z06- Dr. Krivic. Pošljite naročnino, ako je še niste! Nebeško pismo. Spoštovanim odkriteljem mojega spomenika. V nebesih 29. avgusta 1. 1913. Cenjeni gospod urednik! Ni bila dosedaj navada, da se oglasi pri odkritju spomenika tudi tisti, kateremu se spomenik postavi. Pa ker sem se že za časa svojega življenja in še najbolj sedaj po odkritju mojega spomenika prepričal, da bi bilo dobro, da se s to staro tradicijo enkrat neha. in da: pride tudi tisti do besede, ki je pravzaprav glavna oseba in najbolj prizadet, zato Vas prosim, blagovolite javnosti priobčiti to moje pismo. Nisem mogel zasledovati vseh priprav zadnjega tedna, ker smo morali imeti na višji ukaz vsa okna, ki kažejo proti naši ljubi slovenski domovini ta teden gosto zastrta. Stopil sem v, četrtek zjutraj na Žale, kraj mojega zakritega spomenika in čakal. Zlato solnce se je upiralo v skalnate grebene planin in vsa ravan se je topila v svežem jutranjem zdu-hu. Ljubi Kamnik je bil ves v zastavah. tokrat izjemoma samo slovenskih. Postajalo mi je nekako človeško toplo in zasanjal sem se v to divno lepo pokrajinsko sliko. Nakrat me vzdrami množica, ki sfi le zbrala pred menoj in neki gospod se je pripravljal. da govori. Iskrena hvala mu; povedal je nekaj odstavkov iz mojega življenja in me orisal nekako tako, kakor se spominjam, da so nam v nižji gimnaziji za mojih časov orisali kakega slovenskega pesnika. Gcspoda, vsi ki ste me poznali, veste. da nisem bil častilakomen človek, ampak da sem bil človek, ki je iskal resnico. A žal, ni je bilo slišati iz ust govornikov; skrbno so se je izogibali, ker bi poslala obtožiteljica one družbe, katere člani in zastopniki so se zbrali najbliže mojemu grobu. Ne polje več topla človeška kri po meni in tam. kjer sem jaz, ni več človeških slabosti, ni strank in ne strankarskih strasti, le večna resnica vlada nad nami. Ona je edina nit, ki veže nas z zemljani. In menda zato sem jo pogrešal tem bolj. Ne zadostuje, če govornik' suho pribije, da je Medved trpel duševna bol in da je bil duševno razdvojen, kar se zrcali v njegovih pesmih. Moj Bog. jaz vendar nisem prišel s duševno boljo že na svet in moja otroška duša še ni bila razdvojena, ko me je mati položila v zibel. Ne zadostuje, če se pribije, da je Medved občutil hud udarec, ker mu ni »bilo dano« študije nadaljevati. Zakaj ne poveste, da je bil katoliški škof tisti, ki tni ie to zabranil in s kakimi besedami me je odpravil. Zakaj ne poveste resnice, kaij je bilo vzrok tistemu »romanju« po slovenskih farah, zakaj ne poveste, kaj je bil vzrok »da sem dušo iskal«. Ali se liasiilstvo, laž, hudobija, svetohlinstvo ugonobi s tem, da se jih zamolči? In drugi govornik naglasa mojo vero. Gospoda, res, bil sem veren, zelo varen; nisem pa imel one suhe in sterilne vere, ki se oprijemlje dogmatičnih stavkov in misli, da je s tem zadostila sebi. Nosil sem v sebi živo. oživljajočo vero. ono vero, ki mi je bila tolažnica in vodnica, vero človekoljubja in bratoljubja, vero v svojega neskončno dobrotljivega Boga, ki odpušča vse človeške slabosti, če ima človek le resno voljo in stremljenje po resnici, pravici in bratoljubjoi. Iskal sem te čednosti, našel sem jih redkokedaj. najmanj pa tam. kjer jo imajo zmiraj na ustah — in duhovniška obleka mi je postajala težka. Nadeli ste slavnosti popolnoma strankarsko lice, akoravno je bilo to mogoče proti želji in proti imtenciji odbora. Gospoda, jaz nisem bil strankar in najmanj klerikalec. Zakaj izkoriščate moje ime v strankarske namene? — Postalo je nekako hladno okoli mene. Ali ni toplega človeškega srca tu? O pač, zagledal sem drage znane obraze svojcev in prijateljev in še ob strani stoječih častilcev, ki jih je gnalo srce, da so prišli k meni. In to mrzloto ie občutil menda moj dragi prijatelj Finžgar in s par toplimi srčnimi besedami rešil situacijo. Odšel sem. V nebesih mi pride nasproti smehljaje Gregorčič, kateremu sem se potožil — smehljal se je in rekel »Medved, naj ti bo vedro lice. meni se je ravno tako godilo« in Aškerc, ki je pristopil s Trubarjem, je z lahkim nasmehom dejal proti njemu Vidiš, midva sva se jih otresla že na zemlji, imava pa zato sedaj mir.« Gospod urednik! Pisal sem vam to. ne samo, da razjasnim javnosti odkritje mojega spomenika, da pripomorem resnici, hčerki božji, do veljave, ampak tudi, da mogoče obvar-jem kakega bodočega človeka trpina in slovenskega pesnika ob odkritju njegovega spomenika neprijetnih trenutkov. Z odličnim spoštovanjem Anton Medved, bivši človek in duhovnik, sedaj slovenski pesnik Umor avstrijskega Konzularnega tajnika. .V Briskovškem jezeru pri Fran-kobrodu ob Meni najdeno truplo avstrijskega konzularnega tajnika Gron \Vadmayerja je strašno razmesarjeno. Na desnem senci je rana od re-volverskega strela, ki ima vzbuditi domnevanje o samomoru. Desna stran brk je čisto izruvana. Žepi so napolnjeni s kamenjem in z železnimi kosci. Gran-Wadmayer }e bil pri konzulatu v Novem Jorku. Umor — akt maščevanja. Gran-Wadmayer le bil preje uslužben pri generalnem konzulatu v Varšavi. Tam le pa denunciral — kakor se pripoveduje — poljske patriote. ki so bili na podlagi denunci-jacrie utaknjeni v zao po dosedanjem načinu c novimi kraji. Pozneje, šele t. jeseni, se bo odločevalo o nov! t pravi zasedenih dežel. Poslano. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila, DEMENTL Belgrad. 31. avgusta. Srbski tl skovni urad: Vse vesti o konferenci Pašiča z Berchtoldom ne odgovarjajo resnici. Napačne so tudi vesti posetu kralja Petra na Dunaju. Belgrad. 31. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na novem srbskem ozemlju je ustanovljeno — kakor ie bilo že poročano —* pet novih divizij, in sicer: vardarska (Skoplje), kosovska1 (Priština), bre-galniška (Štip). bitoljska (Bitoli) in Ibarska (Novi Pazar). Poveljniki so naslednji: vardarske divizije Damjan Popovič, kosovske Steva Milovanovič, bregafniške Milovan Nedič, bl-toljske Voia Živanovič in ibarske Dragutin Milutinovič. Vsi ti poveljniki novih divizij so mlajši ljudje, nobeden še ni dosegel starosti 45 let, ali vsi so se odlikovali v vojni. Ker ima vsaka divizija po štiri pešpolke, pomeni, da se ustanovi na novem ozemlju 20 pešpolkov in temu številu odgovarjajoči artiljerijskl in konjeniški polki ter tehnične in druge čete. Ker se ustanovi tudi na starem ozemlju nekaj novih dlvlzil (do sedaj jih je bilo pet in ena konjeniška), bo imela Srbija v bodoče v mirnem času okolo 50, v vojnem času pa okolo 100 pešpolkov! Posebna pozornost se bo posvečala tudi v bodoče arti-ljerljl. ki se le v vojni s Turčijo in Bolgarsko tako sijajno obnesla in dobila svetovni sloves. V to svrho se kupi na Francoskem večje število novih topov, porabijo se pa tudi turški brzostrelni topovi, ki so jih Srbi dobili v vojni — okolo 300 — in ki po kvaliteti ne zaostajajo za srbskimi. Tako bo Srbija lahko v par letih postavila na bojno polje okolo pol milijona bojevnikovi Belgrad. 31. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Ko so hotele srbske čete zapustiti bolgarsko mesto Belogradčik, so satnl meščani prosili srbskega poveljnika, da pusti v mestu posadko, ki bi vzdrževala red, dokler ne pride bolgarsko uradništvo. Poveljnik tej prošnji ni mogel ugoditi, ker je dobil nalog, da se mora vrniti in je svetoval meščanom. naj sami sestavijo četo. ki bi vzdrževala red. Srbske čete so odkorakale iz mesta zgodaj zjutral in vse meščanstvo jih je spremilo Izven mesta. Meščani so se zahvaljevali poveljniku na lepem postopanju srbskega vojaštva s prebivalstvom in je metalo nfl odhajajoče srbske čete cvetje V Imenu meščanstva se je poveljniku Stankoviču zahvalil član bolgarskega sobranja, Clro Panov, ki ni mogel prehvaliti blagega postopanja srbskega vojaštva s prebivalstvom in se končno poljubil s poveljnikom srbskih čet. Ta hvaležnost prebivalstva mesta Belogradčlka je najbolj! dementi Slavnemu uredništvu »Dneva« V, Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. zakona z dne 17. decembra 1862 leta, zahte-, vam. da priobčite v prvi izidoči ali naslednji drugi list sledeči popravek v št. 599. »Dneva« z dne 24. t. m.,' priobčenega spisa pod zaglavjem »Poslano«. — »V obrambo«, na istem' mestu ter z istimi črkami in sicer brezplačno. Ni res, da m g. Mrak razen parkratnih slučajnih pogovorov nikdar osebno občeval z meno), še manj pa mi kedaj dal povoda, da bi s sovraštvom nastopal proti njemu res pa je, da je g. Mrak kot svoje-časni socialno demokratični agitator, s svojim hujskanjem proti tedaj se ravno ustanavljajoči Narodni delavski organizaciji meni kot soustanav-ljalcu te organizacije dal mnogokrat povoda, da bi nastopal sovražno pr o-, ti njemu kot sovražnik slovenskega narodnega delavstva in njegove or-, ganizacije dal mnogokrat povoda, da bi nastopal sovražno proti njemu kot sovražniku slovenskega narodnega delavstva in njegove organizacije. Ni res, da sem pred kakimi petimi leti na prav prostaški in zavraten način brahijalnio napadel g. Mraka in &ero se imel takrat zahvaliti samo sreči, da sem ušel roki pravice; res pa je, da me je tedaj g Mrak ovadil sodišču, češ, da sem ga napadel in telesno po-! škodoval, a sem bil oproščen pa sodnikovi razsodbi, ne pa po sreči. Ni res. da se je ta stvar pozabila, res pa je, da se nahaja v sodnih aktih iti aktih mojega tedanjega zastopnik^ ter dobrem spominu vseh onih, ki sej bili navzoči pri onem nastopu gosp. Mraka v Rojanu. Ni res, da sem mu letos, ko je prišel g. Mrak v Trst in prevzel tajništvo NDO. in ZJZ. začel ponovno kazati mojo ^naklonjenost«. Ni res, da sem ga brez najmanjšega povoda, ko se je g. Mrak mirno pogovarjal s svojimi prijatelji, v gostilni NDO. pobalinsko napadel ni ga obkladal s prav duhte&imi cvetkami svoje fantazije in mu polegf tega grozil s ponovnim brahialnim napadom. Nasprotno je resnica, da ob prihodu g. Mraka v Trst nisem začel kazati njemu »naklonjenosti«; temveč sem kot tedanji podpredsednik Z JZ. odločno nasprotoval sprejetju g. Mraka za tajnika Z J 2. zaradi njegovih prejšnjih protinarodnMi hujskanj. Nadalje je res. da sem jaz mirno govoril s svojim prijateljem v gostilni NDO. in se je g. Mrak nepoklican začel vmešavati v najin pogovor, nakan ga nisem napadel, še manj pa pobalinsko napadel, temveč ga le od' ločno zavrnil. Ni res, da je g. Mrak proti meni vložil tožbo, da me pouči, da tudi meni ni vse dovoljeno; res pa je, da jo je vložil zato, kakor se Je ponovno izrazil, da bi me uničil. Ni res, da sem začel zasledovat? g. Mraika po shodih, da sem prišel na protestni shod v Gorici samo z namenom, da bi tamkaj e. Mraku kot glavnemu govorniku napravil škandal, res pa je, da zahajam na shode, ker imam za to pravico kot svoboden avstrijski državljan in sem se udeležil protestnega shoda V Gorici, ne da bi napravil g. Mraku škandal, temveč ker sem kot slovenski železničar to smatral za svojo dolžnost; zato tudi nii res, da bi me biJii držali kaki zaupniki nazaj, da ne bi kompromitiral cele protestne akcije. Ni res, da sem tudi prišel na slavnost v Ljubljano in tam začel med Mrakovim govorom hujskati ljudi ter g. Mraka žaliti, in ni res, da g. Mrak ni imel pred menoj miru; reS pa je, da sem bil sploli proti vsem govorom, ker niso bili na sporedu, da nisem niti besedice govoril z g, Mrakom in sem ga popolnoma pusitM v miru. Ni res, da ml g. Mrak ni nikdar nič žalega storil; res pa je, da mi J« storil dosti žalega, ko me je obdolžil, pred 5 leti prestopka telesne poškodbe in me tiral pred sodišče in zahteval mojo obsodbo. Ni res, da me je g. Mrak dal obsoditi; res pa je, da razsodba na njegovo tožbo vsled priziva ni pravo-močna. Ni res, da sem med obravnavo in po obravnavi ponovno žalil Tržne cene v Ljubljani Tedensko poročilo od 22. avg. do 29. avg. Mraka; res pa je, da je sodnik sam ';onstatirai, da moje besede niso bile žaljive. Ni res, da je g. Mrak hotel potrpeti in stavil le pogoj, naj ga ja» vendar enkrat pustim pri miru; res pa je, da ni hotel sprejeti mojega preklica pred sodiščem, temveč je stavil kot pogoj, da podam izjave v »Edinosti«. »Dnevu« in »Slov. Narodu«, po končani razprpvi pa, da oni plačajo eventuelno mi prisojeno globo, če umaknem moji tožbi proti njemu in g. Ivanu Škerjancu. Konečno ni res, da se mi je dajalo zmerom preveč potuhe, res pa je da mi ni nihče dajat nikdar potuhe; res je le, da se je po poštenih ljudeh upoštevalo moje dolgoletno delovanje na narodnem polju. . Trst, dne 29. avgusta 1913. Janez Jaklič, bivši podpredsednik ZJŽ. Spominjajte dijaškega aru „ Domovina Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevl jev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Cene v kronah 1 kg govej. mesa I. vrste Zdravnik za ©Česne, ušesne, nosne in vratne bolezni 1 , telečjega mesa . . . 1 , prašičj- mesa (sveež.) 1 » . (prek) 1 , koštrunovega mesa . 1 , masla................... 1 , masla surovega, . , 1 , masti prašičje . . , 1 , slanine Špeha (sveže) 1 » slanine prekajene . . 1 , sala.................... 1 , čajnega masla . . . 1 , margarlskega masla . 1 jajce .................... 1 liter mleka............... 1 » , posnetega . 1 . smetane sladke . . 1 . „ kisle . . 1 kg medu................... 1 piščanec.................. 1 golob..................... 1 raca....... , 1 gos....................... 1 puran..................... 100 kg pšenične moke št. 0 100 , . . , 1 100 , . , , 2 100 . . . , 3 ■ * • » 4 00 . „ . .5 100 . . . , 6 00 , , . , 7 100 . . „ , 8 100 . koruzne moke . . 100 , ajd. moke 1. vrste 100 . . , II. , . 100 , ržene moke . . . 1 1 fižola............... 1 ,, graha................ 1 i» leče ..... . 1 „ kaše ................ 1 „ ričeta............... 100 kg pšenice .... 100 „ rži................... 100 „ ječmena.... 100 „ ovsa ................. 100 „ ajde.................. 100 „ prosa belega . . 100 „ „ navadnega . 100 „ koruze .... 100 „ krompirja . . . 100 „ činkvantina . . . 100 „ sena ................. 100 „ slame................. 100 „ stelje................ 100 „ detelje .... Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za m3 Prašiči na klavnici . . . v Ljuoljani vab) svoje Članstvo na sestanek, ki bode v torek dne 2. septembra 1.1. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog*. Razgovor o udeležbi odseka k zletu na Vrhniko bratske Ljubljanske sokolske župe. Odbor. Kavarna sxodprta celo TfmTfmTm’ Gostilna r Florijanska ulica št. 6. ne ordinira 14 dni. Odgovorni urednik RadivoJ Korenči, Last in tisk »Učiteljske tiskarne«, Kupujte „Dan“. Flfira^ it«edini slovenski »VtUI neodvisni politiški (Jnevtjtltf v.. ' je najbolje informi-jjisciJi ran slov, dnevnik. je edini slovenski »MII11 dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah fn . praznikih. |Sonw je najodločnejši ne-odvisni jutranji list, najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1*70. le razširjen v naj-»MPfl suših ljudskih slo-^ jih, ker ga vsakdo /.rad čita m je zato i jako uspešno ogla-, 4 sevanje v njem. lYan“ Prinašainteresantne in znamenite zgodovinske romane. Tlrtn** Prinaš? znamenite D17”11 sodobne politiške karikature. fko je odločen zagovor-nik vseh zatiranih. Sirite „Dan“ med ljudstvom. Zastonj dobi panama slamnik kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40-—. Imam priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin po izvanredno nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah: Železnik, sv. ivan. TROGAR, ulica Giulla. BONORA, ulica Stadion. ’• TRE VIS AN, ulica Fontana. STANIČ, ulica Moilnplcolo. SEKOVAR, ulica Kaserma'. BAJC, ulica Gepa. LAVRENČIČ, trg Kaserma. MOŽE, ulica Mlramar, HREŠČAK, ulica Belvedere. ARTOŠ. ulica Belvedere. KICHEL, Rojan. GERŽINA, Rojan. jVIVODA, Rojan. BENUSI, Greta. . 1HRAST, ulica Poste. B1LLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzlo., RAUTINGER, ulica Riva Grumula. jPIPAN, ulica Ponte dela Fabra. •BEVK, trg Goldoni. SCHERMIN, ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera. BEDENJ, ulica Madonina. BELLO, ulica V. Bernlni. GRAMAT1COPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MURARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rlvo. RONČELJ, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria. ZIDAR, Rocol. SCHiMPF. državni kolodvor. SCHMELZER, juž. kolodvor. KAVČIČ, Sv. Križ pri Trstu. Največja slovenska hranilnica! v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3 je imela koncem leta 1912 denarnega prometa 660 miljonov kron, 42 miljonov kron vlog in 1 miljon 330 tisoč kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice diugiL denarnih zavodov. — Vložen denar obrestuje po (U Plošče preje K 4 —, >L/ sedaj samo K 1*95. >C/) Velikanska zaloga O gramofonov 1 "J? Zahtevajte cenike. Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solndnikov- Spominjajte se družbe sv. Cirila in Met oda. Popravila se izvršujejo točno in solidno. K. JURMAN “r: Selenburg« Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujelo v lastni delavnici tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine Litografija. —• Cene najnižje! Notni stavek,