,,Hej, haj brigade"
Poletni meseci so za nami. Konec je vro-čih, »pasjih« dni. Konec je brezskrbnih do-pustov, počitnic in s tem tudi prijetnih tre-nutkov, uric in doživJjajev. Nekateri med na-mi mladimi smo že sedli za učne mize, drugi smo se vrnili v svoje delovne organi-zacije in spočiti poprijeli za delo. Vsem pa je malce žal za dogodki minulega poletja. Ni ga, vsaj mladega eloveka ne, ki ne bi mal-ce pokukal nazaj in se ob kramljanju ali premišljevanju spomnil teh ali onih doživetij in jih, kot se temu reče, »analiziral« ter po maletn že pripravil načrt za naslednje po-letje.
Tudi mi bomo pobrskali nazaj. Ne ravno v  brezskrbne  počitnice,  ampak  v življenje
mladih, ki so kljub trdemu delu, zgodnjem vslajanju, disciplini in redu preživljali najlep-še trenutke svojega življenja — v delovnih brigadah. O življenju, tovariških odnosih, šoli samoupravljanja, čaru in trdem delu briga-dirskega življenja, smo in bomo sigurno še pisali. Spoznali smo že nekatere od občinskih brigad. Pa vendar je sedaj čas, ko moramo vse te »drobtinice« zbrati, jih strditi v celoto in oceniti naše delo in tudi napake, ki so se pojavljale pri njem.
Mladi iz občine šiška smo letos poslali na akcije štiri brigade. Brigada »Milana Mravlje-ta« je delala na Kozjanskem, brigada »Sta-neta Kosca« je delala na akciji »Partizanski put« na Fruški gori, brigada »Matija Gubec« je delala nasipe ob Savi y Zagrebu, našf bri-gadirji pa so se izkazali tudi z brigado y Posočju. Ne gre pa prezreti desetih taborni-kov, ki so se udeležili akcije na »Otoku mla-dosti« pri Šibeniku. Izmed tisoč in tisoč bri-gadirjev iz cele Jugoslavije in preko tri tisoč iz Slovenije, je na akcijah delalo preko dve-sto brigadirjev iz naše občine. Število res ni majhno, toda glede na velikost občine, števi-lo mladih, ki v njej živijo, delajo ali se učijo in končno glede na zainteresiranost mladih, bi bilo število brigadirjev lahko še večje. In še večkrat se bi čula brigadirska pesem.
Delo, ki so ga naši brigadirji opravili na akcijah, ni majhno, toda vsi zatrjujejo, da bi z boljšo organizacijo dela in izbiro delovi-šča lahko napravili še več. Za razliko od po-vojnih akcij današnji brigadirji v glavnem opravljamo zaključna dela. Toda nemalo-krat se zgodi, da se nam je že na urejene po-
vršine bodisi cest, nasipov ali parkov »urinil« ta ali oni gradbeni stroj in uničil naše delo.
V Ljubljani kot tudi v Šiški je še mnogo nedograjenih objektov; mladinski dom, mla-dinski centri, športna igrišča in drugo. Me-nimo, da bi lahko akcije potekale tudi na teh področjih. Nedvomno bi bil odziv mladih na teh akcijah velik. In končno, tudi te akcije bi bile lahko republiškega ali zveznega merila, akcije bratstva in enotnosti, akcije graditve.
Tudi letos smo z zbiranjem brigadirjev pričeli malce pozno. Mladi bi morali že sedaj premišljevati o svojem odhodu na akcije v letu 1977 in si urediti vse potrebno v delov-nih organizacijah oziroma šolah.
Naj zaključim z besedami brigadirja: »V delovni organizaciji, kjer delam, sem bil iz-bran za najboljšega delavca. Za nagrado so me poslali na delovno akcijo. Sodelavci so z zavistjo gledali na moj odhod na dopust — kot so rekli. Toda tako kot sem delal sedaj v brigadi, nisem delal še nikjer. Ko se vrnem iz brigade, jim bom pokazal moje žuljave roke. Pa naj vidijo, na kakšnem dopustu sem bil. Takih tovariških in prijateljskih odno-sov, tako polnega življenja kot sem ga doživ-ljal tu, nisem doživel še nikjer. če me bodo le pustili v delovni organizaciji, se drugo leto vrnem nazaj na akcijo.«
Najbrž nam besede povedo dovolj. Minili bodo zimski in pomladni meseci, minile pri-prave brigad, prišlo bo poletje in z njim bri--gadirsko življenje, graditev in zopet se bo čula brigadirska pesem: HEJ, HAJ BRIGA-DE.
Stojan Hribar