GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU naša IFili, jä, ■■■■ ■■ lili ■P*1"’ iiii m,M lili lil ^11111#^' ¥ LETO II. OKTOBER 1975 ŠTEVILKA 10 V spomin V tem spremenljivo hladnem in toplem, sončnem in deževnem jesenskem času, polnem toplih barv odpadajočega listja z dreves in venelega cvetja po slani, ob dnevu mrtvih, bi morali za hip obstati pred spomenikom, ploščo ali znamenjem na pokopališču, kjer je puščala smrt mrtve po boju ali delu, fašističnem nasilju, pokolu in sežiganju ljudi, ki so ljubili svoj svet, domovino. Vsaj malo časa žrtvujmo spo- minu, naj se v njem zvrstijo obličja vseh, ki smo jih imeli radi, ki so nam mnogo pomenili in vseeno nam jih je iztrgala smrt iz življenjskega kroga. Kljub srčni bolečini in solzam ste ostali med nami vsaj v spominu. Zato vam je tudi zdaj namenjeno vse cvetje, vsa jesenska živa lepota skupaj z brlečo svečo in sklonjeno glavo vaših dragih in bližnjih, ki vas vsaj ob vašem dnevu obiskujejo. Agrokombinat Maribor STABILIZACIJSKI PROGRAM Aktiviranje lastnik sil in notranjih rezerv Izvajanje stabilizacijskih u-krepov bi morala biti stalna skrb organizacij združenega dela in ne le občasno ukrepanje po sugestijah družbeno političnih skupnosti. V času intenzivnejšega razvoja gospodarstva in investicij se na ekonomsko utemeljenost investicij in racionalnost poslovanja pogosto premalo pazi in zato pride do raznih presenečenj in motenj. Pri izvajanju sedanjih stabilizacijskih u-krepov bi morala podjetja predvsem aktivirati lastne sile in rezerve ter ne čakati na sistemske rešitve, ker teh po vsej verjetnosti ne bo, saj se vs3 preveč zanašajo nanje, premalo pa iščejo notranje rezerve. Tista organizacija združenega dela, ki išče rezerve samo od zunaj, preden je aktivirala in izčrpala svoje lastne možnosti, je le prevalila breme na drugo organizacijo združenega dela, širšo družbeno skupnost ali potrošnika. Nič pa ni doprinesla k stabilizaciji. DELITEV DEJAVNOSTI Eden izmed temeljnih ukrepov stabilizacije v našem okolju je delitev dejavnosti med zasebnim in družbenim sektorjem v kmetijstvu. Gre predvsem za problem govedoreje, katero bi morali bolj pospešiti in okrepiti v privatnem sektorju. Družbeni sektor pa se naj ukvarja s proizvodnjo, ki je kapitalno intenzivna in zahteva manjšo delovno silo in pri kateri je visoka produktivnost dela. Glede na to je naše podjetje začelo zmanj- (Nadaljevanje na 2. strani) Z veliko brano opravita delo na velikih površinah njiv TOZD Kmetijstvo — obrata Rače Agrokombinata Maribor z dvovprego Fergusona in Zetorja traktorista Stubičar in Kožuh Tudi letošnje vino bo dobrega okusa Po končani trgatvi v oktobru 1975, v vseh vinogradih Agrokombinata Maribor, Agrokombinata Lenart ter Kmetijskega kombinata Ptuj, je lahko reči, da je dala letošnja trgatev po količini grozdja in po kvaliteti mošta zadovoljive rezultate, čeprav jim je potrebno prišteti glede na nastalo škodo zaradi toče in deževja še odškodnino zavarovalnice Sava in Maribor. Po doseženih podatkih je pospravil Agrokombinat Maribor iz svojih vinogradov v Framu, Košakih, Pekrah in Svečini 180 vagonov grozdja, zadovoljive kvalitete mošta v primerjavi z 1974. letom. Agrokombinat Lenart je stisnil nekaj nad 6 vagonov grozdja iz svojih nad 80 razsejanih vino- gradniških parcel, kjer trti letos nevihta in toča nista prizanesli. Kmetijski kombinat Ptuj je nabral 170 vagonov grozdja. Pridelek bi bil za vsaj 17 vagonov večji, če bi tudi na tem območju ne bilo toče in preobilnega deževja. Traminec, šipon, laški in renski rizling ter beli in plavi burgundec so povsod prvenstvene sorte grozdja in mošta. Samo trgatev je v oktobru večkrat prekinilo deževje, zato pa so trgači, stalni in občasni delavci, tudi občasni delavci iz sosednje Hrvatske, ponekod pa še šolarji in zaposleni v upravi kombinatov, v lepih dneh ob dobrem razpoloženju s trgatvijo bolj pohiteli. Pu- (Nadaljevanje na 4. strani) STABILIZACIJSKI PROGRAM Aktiviranje lastnih sil in notranjih rezerv (Nadaljevanje s 1. strani) sevati čredo goveje živine in širiti proizvodnjo v poljedelstvu. Za realizacijo tega smo pospešili dela na arondacijah in odkupih zemljšč v naših interesnih območjih. Sočasno pa smo na teh površinah, kjer je potrebno, izvedli hidro in agromelioracije, tako v jareninski dolini, pesniški dolini in podpohorskem predelu. Poleg aktiviranja doslej manjvrednih zamočvirjenih ravninskh predelov, pa smo pospešili tudi naša prizadevanja pri aktiviranju površin, ki za lastno proizvodnjo sedaj in tudi perspektivno niso zanimiva. Takih površin imamo nad 1000 ha, ki so ali neobdelana ali pa dana v kratkoročni najem. S temi površinami bomo v sodelovanju z zasebnimi kmeti, lahko občutno bolj kot doslej razvijali dolgoročno po-slovno-tehnično sodelovanje. Te površine pa so tudi ena od možnosti zaposlitve viška delovne sile, ki sedaj dela v inozemstvu. Površine, ki jih ne bomo mogli aktivirati s poslovno-te-hničnim sodelovanjem pa bomo dali v zakup, v proizvodne in rekreacijske namene. NERENTABILNE PROIZVODNE KAPACITETE Zraven zmanjšanja staleža živine je eden temeljnih stabilizacijskih ukrepov opustitev nerentabilnih proizvodnih kapacitet v sadjarstvu, vinogradništvu in drugod, na katerih tudi z rekonstrukcijami in sanacijskimi ukrepi ne bi mogli doseči rentabilne proizvodnje. Gre predvsem za manjše porazdeljene in stare nasade, ki so bili obnovljeni še v času razdrobljenega družbenega kmetijstva. Sočasno z opustitvijo teh proizvodnih kapacitet, pa bo treba proizvodnjo izboljšati in intenzivirati tako, da se obseg proizvodnje ne bo manjšal, temveč naraščal. Sanacijo proizvodnje pa mora spremljati tudi zboljšana organizacija podjetja, ki bo pripomogla k boljši orga- nizaciji dela, točnejši razmejitvi nalog, kompetenc in odgovornosti tako, da se bo dalo za vsakega vodstvenega delavca in delovno oziroma organizacijsko skupino ugotoviti uspeh oziroma rezultat dela. UKREPI ZA USPEŠNO POSLOVANJE • Našteti ukrepi bodo ob ostalih standardnih stabilizacijskih merah kot je racionalna uporaba strojnega parka, u-metnih gnojil, škropiv, Slednja na vseh področjih, povečanje delovne discipline in drugih, prav gotovo doprinesli, da naša organizacija združenega dela ne bo več poslovala na meji rentabilnosti. Poleg notranjih ukrepov pa bomo morali svoja stabilizacijska prizadevanja usmeriti tudi navzven. Tu so mišljena prizadevanja za enoten nastop kmetijstva do predelovalne industrije in trgovine, ki hoče vse preveč uveljavljati svoje želje in uveljavljanje na račun neposredne proizvodnje. To dejstvo tudi narekuje zahtevo, da pojačamo svoja prizadevanja za ekonomsko U|-pravičene, dobro pripravljene integracije, tako horizontalne s preostalim kmetijstvom, kakor vertikalne s kmetijsko predelovalno industrijo in trgovino, ožjega in širšega mariborskega območja. Zavedamo se, da bodo naša stabilizacijska prizadevanja v tem prehodnem obdobju, ko se vsi borimo za stabilizacijo, še močno motena s sistemskimi nepravilnostmi, da bo moralo kmetijstvo prispevati občuten delež k stabilizacijskim prizadevanjem celotnega gospodarstva, ker bi dvig cen osnovnim prehrambenim proizvodom vplival na zvišanje splošne ravni cen in tako na zmanjšanje konkurenčne sposobnosti naše industrije in celotnega gospodarstva na svetovnem tržišču, kar si pa prav gotovo nihče ne želi. Simon Marjan Sporočilo bralcem „Naše poti” V naslednji številki »Naše poti« bomo objavili obširnejši sestavek o dosedanjem delu in načrtih za bodoče delo sestavljene organizacije združenega dela Kmetijski prehrambeni kombinat. Uredniški odbor je na svoji seji sprejel sklep o objavi obširnejšega sestavka, v katerem bi zajeli dosedanje delo in predvsem nadaljnji razvoj SOZD KPK. Sočasno je sprejel tudi osnovna izhodiš- ča za vprašanja o tem kompleksu, ki jih je poslal vsem predsednikom delavskih svetov delovnih organizacij, direktorjem delovnih organizacij, v. d. glavnemu direktorju SOZD, predsedniku delavskega sveta SOZD, sekretarju Sveta ZK SOZD, predsedniku odbora sindikata SOZD, predsednikom posameznih odborov in komisij v SOZD. Glavni in odgovorni urednik Agrokombinat Lenart Organiziranje nivih TOZD Agrokombinat Lenart je izvršil zadnji vpis v sodni register dne 26. novembra 1974. Takrat sta bila v delovni organizaciji dve temeljni organizaciji združenega dela, ki sta bili vpisani v sodni register Okrožnega gospodarskega sodišča Maribor in sicer: — TOZD Proizvodnja in storitve n. sol. o. — TOZD Kooperacija n. sol. o. Prav v tem času pa se je v okviru družbeno političnih organizacij delovne organizacije in posamemih obratov, ki so bili v sestavu TOZD. Proizvodnja in storitve, začelo razmišljati, da bi se naj s TOZD Proizvodnja in storitve in tedanjih obratov organiziralo več temeljnih organizacij združenega dela. V mesecu marcu 1975 so delovni ljudje vseh štirih obratov, ki so bili povezani v TOZD Proizvodnja in storitve, sprejeli sklep, da se vsak posamezni organizira kot samostojna TOZD. Iz dosedanje temeljne organizacije Proizvodnja in storitve so se organizirale: 1. TOZD Poljedelstvo — živinoreja Lenart o. sol. o. Lenart, Sp. Porčič 22 3. TOZD Transportservis Sp. Porčič o. sol. o. Sp. Porčič 22 3. TOZD T rantsportservis Sp. o. sol. o. Sp. Porčič 22 4. TOZD Gostinstvo in trgovine Lenart o. sol. o. Lenart, Trg osvoboditve 1 Vse na novo organizirane TOZD so sprejele na zborih delovnih ljudi sklep o pristopu k Stunoupravnemu sporazumu o združitvi v delovno organizacijo, v času od 29. avgusta do 8. septembra 1975. Prav tako so vse novo organizirane TOZD zaključile konstituiranje, v času od 29. avgusta do 8. septembra 1975. V novoustanovljenih TOZD so bili na osnovi statutarnega sklepa izvoljeni samoupravni organi dne 30. junija 1975. Dosedanja TOZD Kooperacija ni spremenila organizacijske oblike, temveč je z zakonom sklajen njen naziv, iti se glasi: Obrat Kooperacija-kmetij-stvo o. sol. o. Lenart, Jurov-ska c. l/a. Obrat Kooperacija-kmetij-stvo ima vse značilnosti TOZD. Volitve novih samoupravnih organov Obrata Koopera-cija-kmetijstvo so bile opravljene prav tako na podlagi statutarnega sklepa, dne 29. junija 1975. Z organiziranjem novih TOZD je dosledno upoštevano izvajanje ustavnih določil s tem, da povsod tam, kjer so podani osnovni pogoji za organizacijo TOZD, ljudje samostojno odločajo o svojih rezultatih dela. Novi samoupravni sporazum bodo v prihodnjih dneh podpisale temeljne organizacije. Leopold Hameršak NASA POT — Glasilo delovnih skupnosti Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. Izdaja delavski svet SOZD. Ureja uredniški odbor: (AK Lenart) Leopold Hameršak, Miro Bauman, Franc Kovačič; (AK Maribor) Anton Pučko, Rezika Sajevec, Marjan Simon; (KK Ptuj) Silva Gorjup, Ciril Kolarič, Franc Tetičkovič; (TMI Košati Maribor) Maks Budja, Danica Humar, Jože Murko. Predsednik uredniškega odbora in odgovorni urednik: Franc Tetičkovič. Novinar: Mihaela Plšek. Tehnično uredil: Jože Vrabl, novinar v pokoju. Naklada 4500 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj Uredništvo: 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, tel. 77-351 (30). Rokopisov in slik ne vračamo Oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Predstavljamo vam: Obrat Svečina TOZD Kmetijstvo Agrokombinata Maribor wamsmm V Svečini, kraju ki je oddaljen nekaj kilometrov od Maribora, ima svoj sedež o-brat mariborskega Agrokombinata, v stari zgradbi, ki je bila nekoč last benediktinskega reda iz Šentlamprehta na Zgornjem Štajerskem. O nastanku, razvoju in načrtih nam je pripovedoval upravnik obrata Milan Viher, inženir kmetijstva in povedal naslednje: »Obrat Svečina je nastal leta 1962, z združitvijo prejšnjih kmetijskih gospodarstev (Jurij, Pesnica, Plač, Kozjak in zemljišč Vinarsko sadjarske Milan Viher, inž. kmet. upravnik obrata Svečina šole Svečina) v podjetje Agrokombinat Maribor. Združili so se le sadjarsko-vinogradniške površine, poljedelsko-njivske površine pa so združili in jih priključili obratu Kozjak, pozneje pa obratu Pesnica. Obrat Svečina obsega 78 ha vinogradov in 90 ha sadovnjakov. Nasadi so bili pred leti obnovljeni na klasičen način, njihova poprečna starost pa je od 16 do 20 let. Nasadi sadovnjakov in vinogradov so raztreseni po hribih Kozjaka in po delu Slovenskih goric do Šentilja, na razmeroma strmih legah. Obrat ima le 10 ha sodobno urejenega sadovnjaka v Juriju ob Pesnici in 13 ha terasnih sadovnjakov. Vse drugo sadno drevje je sajeno po stojnicah, kjer je otežkočeno strojno obdelovanje in spravilo pridelka in kjer je potrebna ročna delovna sila. V zadnjih letih smo ogradili z žično ograjo 36 ha sadovnjakov zaradi možnosti škroplje- nja z ondrinom, za uničevanje voluharjev in poljskih miši. Prvorazredno sadje smo vskladiščili v mariborski hladilnici, drugo sadje pa je u-skladiščeno po priročnih skladiščih, saj zaradi obtolčenosti po toči ne bi preneslo stroškov prevoza in hlajenja. Odkupna cena jabolk je zadovoljiva kljub večji porabi zaščitnih sredstev in podražitvi repro-dukcijskega materiala. Sedaj bi težko rekli, kakšna bo cena vinskega mošta. Na območju obrata Svečina prevladujejo starejše vinske sorte: renski rizling, muškat oto-nel, dišeči in rdeči traminec, burgundec in laški rizling. Z Vinagom Maribor imamo sklenjeno desetletno pogodbo za odkup vinskega mošta. V Vinagovo klet smo že odpeljali 4,5 vagonov mošta, 34 vagonov pa bomo vkletili v naši kleti. V obratu Svečina je zaposlenih 58 stalnih delavcev. V času spravila pridelkov pa si pomagamo pri delu s priložnostno delovno sito, tudi iz sosednje republike Hrvaške. V letošnjem letu smo predvidevali 32 vagonov vinskega mošta ter 65 vagonov jabolk. Zaradi toče, ki je to območje prizadela kar osemkrat, bo plan realiziran v vinogradniški proizvodnji 60 %, v sadjarski proizvodnji pa 50 % od planiranega pridelka. Glavna značilnost našega o-brata pa je v tem, da se obdelovalna zemlja razprostira v celoti v obmejnem območju, v katerega se v prejšnjih letih ni veliko financiralo. Posledica tega so dotrajane ceste in zapuščene privatne kmetije, ki dajejo slabo sliko našega kraja. Naša želja je, da bi uresničili del načrta in v tem letu asfaltirali cesto Jurij—Špičnik, saj ima naš obrat na Vinogradi na območju obrata Svečina Špičniku 45 ha sadovnjakov in 21 ha vinogradov, do katerih je dostop izredno težak. Odnosi med našim obratom in TOZD so dobro urejeni. O važnejših zadevah nabave in prodaje razpravljamo na sejah kolegijskega organa in se posvetujemo z referenti panog. V obratu imamo organizirano samostojno sindikalno organizacijo, partijska organizacija pa deluje skupno z vaško organizacijo. Zaradi oddaljenosti od Maribora in raztresenosti obrata, je organiziranje družbene prehrane v obratu otežkočeno. V času spravila pridelkov, ko je delovna sila skoncentri- rana na enem mestu, vozimo hrano s kombijem iz Maribora. Med letom, ko je delovna sila raztresena po različnih parcelah, pa je takšna rešitev nemogoča. V tem letu je Agrokombinat Maribor organiziral skupno s Kmetijskim kombinatom Ptuj strokovno sodelovanje v vinogradništvu. S predstavnikom KK Ptuj Ivanom Skočirjem, kmetijskim inženirjem, smo izmenjali izkušnje na področju vinogradništva in sadjarstva. Takšna medsebojna sodelovanja so vsekakor koristna in želel bi, da jih še bolj okrepimo«, je ob koncu dejal Milan Viher. M. P. Podaljšan rok za kmeta-kooperanta S pogodbo o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov-kooperantov v Sloveniji, sklenjeno 15. marca 1974, so bile določene nadrobnosti v zvezi z izvajanjem tega zavarovanja. S to pogodbo je bil določen tudi dan 12. aprila 1975 kot zadnji dan, do katerega so lahko zavarovanci — kmetje določili kot začetek svojega zavarovanja v lastnosti kmeta-kooperanta katerikoli dan od 1. januarja 1973 naprej, če so na ta dan seveda izpolnjevali pogoje pogodbe. Ker se je ta rok pokazal kot prekratek, je Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije na predlog Zadružne zveze SR Slovenije podaljšala ta rok do konca tega leta, torej do vključno 31. decembra 1975. Kmet kooperant se torej še vedno lahko odloči, od katerega dne — seveda od 1. januarja 1973 ali pozneje — bo določil za dan pričetka zavarovanja, ki, kakor je znano, sloni na prostovoljni podlagi. Opozarjamo torej vse kmete-kooperante na podaljšani rok za določitev omenjenega začetka zavarovanja v tej lastnosti, ki bo nepreklicno iztekel s koncem tekočega leta. LS. (Kmečki glas, 8. 10. 75) Poslovna stavba in vinska klet obrata Svečina TOZD Kmetijsvo Agrokombinata Maribor Vabimo vas -dopisujte za „Našo pot“ Več dopisov, Več informacij, Več zanimivosti, Več zadovoljnih bralcev Agrokombinat Maribor PRIDELEK 1975 IN NOVA SETEV Spravile koruze in setev Toplo in suho obdobje v mesecu septembru je močno vplivalo na hitro zrelost koruze, ki je v tem letu za dobrih deset dni hitreje dozorela kot običajno. Tako smo že do 10. oktobra pospravili polovico pridelka koruze. Pridelki koruze so na pospravljenih površinah povprečni. Lahko pričakujemo, da bodo kasnejše sorte letos rodnejše od ranili sort in bodo popolnoma dozorele, kar v prejšnjem letu ni bil slučaj. Nažeto zrnje ni vlažno kot prejšnje leto in lahko pričakujemo prihranek pri sušenju. Letos so stroški sušenja pri visokih vlagah zelo veliki, ker so goriva dražja. Naša sušilnica potrebuje še navadno kurilno olje, ker nismo mogli zaradi finančnih težav in časa postaviti oljnih naprav za mazut, pri katerem je skoraj polovico cenejše sušenje. Tudi setev ozimin je potekala do 12. oktobra 1975 nemoteno in hitro, posebno še pri rži. Po tem datumu nam je deževje setev popolnoma zaustavilo, posebno še na težkih, vlažnih tleh. To jesen nameravamo posejati približno 230 ha rži, 450 ha pšenice in nekaj hektarjev ozimnega ječmena. Letos ni problema pri nabavah reprodukcijskega materiala, čeprav je dražji v primerjavi s prejšnjim letom. V kolikor se bo vreme izboljšalo ni bojazni, da ne bi pravočasno končali s setvijo, kljub obrabljeni in pomanjkljivi kmetijski opremi. Ludvik Orthaber Agrokombinat Lenart Koruza že v sušilnici, setev dobro poteka Setev pšenice in spravilo koruze poteka dobro, le v zadnjem tednu je deževno vreme prekinilo suho obdobje, ki je omogočilo dobro pripravo zemlje za setev pšenice in spravilo koruze. Setev pšenice predvidevamo na površini nekaj nad 400 ha. To je precej več kot smo imeli posejane pšenice v letošnjem letu. Od sort sejemo predvsem Zlato dolino in Libelulo. Če ne bi slabo vreme prekinjalo setve pšenice, bi lahko večino setve opravili v določenem roku, kar je tudi pogoj za pravilen razvoj posevka in dober pridelek. Tudi spravilo koruze se je odvijalo zelo dobro, dokler ga ni prekinilo deževno vreme v zadnjem tednu, ko je bilo pred tem že zrnje suho. Vlaga koruze je bila okrog 30 %. Za spravilo koruze imamo tri kombajne in sicer dva znamke Univerzal in enega znamke John Beer. Do sedaj smo pospravili 250 ha koruze. Če bo vreme dopuščalo, računamo, da bomo pridelek pospravili do konca meseca oktobra. Koruzo sušimo v sušilnicah Agrokombinata Maribor in v podjetju »Intes«. Ker smo pa precej oddaljeni od sušilnic, koruzo tudi konzerviramo doma s propionsko kislino »Su-prosil« in se tako izognemo daljših prevozov, da lahko kombajni nemoteno delajo. Za Traktorist Slavko Mileč orje zemljo za jesensko setev na njivah TOZD Kmetijstvo — obrat Rače Agrokombinata Maribor konzerviranje koruze smo že v lanskem letu nabavili apli-kator, s pomočjo katerega se dozira točna količina konser-vansa, da je koruza oziroma zrno enakomerno zaščiteno in da se v skladišču ne pokvari. Seveda je konservirana koruza uporabna le še za živinsko krmo. Ivan Thaler Kmetijski kombinat Ptuj KORUZA PREJ DOZORELA IN SETEV PRAVOČASNA Kmetijski kombinat Ptuj — TOZD Kmetijstvo je končal v lastni proizvodnji do 15. oktobra setev rži za ržene rožič-ke in ozimni ječmen-sto odstotno. Setev pšenice je vse do 12. oktobra, ko so nastopili deževni dnevi, potekala skoraj normalno. Delno se je čutila v pripravi zemlje suša in bilo je potrebno uporabljati več raznih priključkov, če smo hoteli zemljo za setev dobro pripraviti. Tako smo posejali že blizu 50 % vseh površin predvidenih za pšenico. Nekatere delovne enote so posejale več, druge manj, kakor pač katera enota razpolaga s traktorji in z drugo opremo. Letos prvič ni ovira za pripravo zemlje koruza, ki smo jo začeli spravljati že 24. septembra, to je dobrih 14 dni prej kot lansko leto. Na razpolago imamo dovolj kombajnov, ki nažanjejo dnevno 25— 30 vagonov sveže koruze. Sušimo na treh sušilnicah, ki pa so pri takšnih kapacitetah ozko grlo. Potrebno bi bilo nabaviti še eno sušilnico. Koruza ima letos 10 do 15 % manj vlage kot v preteklem letu in se ta giblje od 24 do 39 %, kar je odvisno od sorte koruze in zemlje. Do deževnih dni smo pospravili približno 75 % pridelka. Večje težave imamo s spravilom semenske koruze, ker še nismo dobili naročenega in že več mesecev vnaprej plačanega o-biralca za koruzo. Tako smo še vedno prisiljeni ročno obirati semensko koruzo. Takšno delo pa je drago in zamudno. Pridelek koruze ocenjujemo na blizu 30 vagonov storžev. Upamo, da bomo spravilo koruze in setev pšenice pravočasno zaključili. Matko Zemljič TUDI LETOŠNJE VINO DOBREGA OKUSA (Nadaljevanje s 1. strani) te in traktorske košare so se hitro polnile, mošt v stiskalnicah se je hitro zlival v kadi in v sode v vinskih kleteh. Končno se bo pokazalo dobro razpoloženje in zadovoljstvo nad letošnjo trgatvijo tudi ob zaključkih po delovnih enotah, navadno ob Martinovem, ko si udeleženci lahko nalijejo prve kozarce dobrega vina letnika 1975. J. V. Kmetijski kombinat Ptuj Delovna enota Zavrč Vinogradniške terase na lepi sončni legi na Turškem vrhu pri Zavrču Ob lepem sončnem vremenu smo se skupno z vodjem sadjarske in vinogradniške proizvodnje Ivanom Skočirjem, kmetijskim inženirjem, odpravili v Zavrč, ker smo želeli našim bralcem zaradi aktualnosti trgatve predstaviti delovno enoto Zavrč, ki spada v TOZD Kmetijstvo Kmetijskega kombinata Ptuj. Upravnik delovne enote Franc Travnikar, kmetijski inženir, nam je po ogledu celotnega vinogradniškega območja povedal naslednje: »Delovna enota Zavrč obsega 412 ha obdelovalne zemlje, od tega 115 ha rodovitnih vinogradov, od katerih je 70 ha vinogradov na terasah, ostalih 45 ha pa je zasajenih ob žici. Na terasah je zasajenih od prvega do tretjega letnika 35 ha vinogradov, 10 ha teras pa je pripravljenih za sajenje. Spomladi bo delovna enota Zavrč imela skupno 160 ha vinogradov in 15 ha intenziv- di. To delovno skupino vodi strokovno, po navodilih, delovodja. Določeni dan v tednu sq sestanejo delovodji, skupno z upravnikom delovne enote in se dogovorijo za razpored dela v prihodnjem tednu. Hkrati pa se dela v pri- Franc Travnikar, upravnik delovne enote Zavrč novnih šol Cirkulane in Dornave, dnevno okrog 35 učencev. Delovna enota se dnevno srečuje z različnimi problemi. Eden izmed aktualnih problemov je organiziranje družbene prehrane. Skrb za rešitev tega problema naj bi bila širša skrb vseh zaposlenih v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Drugi problem, ki se v zadnjem času močno občuti, je odhajanje mlade delovne sile na delo v Avstrijo, kar ima za posledico, da moramo vedno bolj dopolnjevati delo s pri- ložnostno delovno silo. Potrebno bi bilo povečati nabavo mehanizacije, predvsem dvoosnih traktorjev. V delovni enoti Zavrč uspešno deluje osnovna organizacija sindikata in aktiv mladih proizvajalcev.« Ob koncu obiska v delovni enoti Zavrč smo z zadovoljstvom ugotovili, da je pogled na obdelane vinogradniške površine Haloz prijeten in hkrati spodbuja k nadaljnji obdelavi neizkoriščenih zemljišč na haloškem območju. M. P. jim delovnim močem so si izposodili nekaj zaposlenih iz obrata Radvanje AK Maribor za prebiranje hrušk, da je delo pravočasno opravljeno. IZREDNO VISOKA PROIZVODNJA KLOBAS V oktobru 1975 se je izredno povečala v »Košakih« TMI Maribor proizvodnja klobas, ki je dosegla dnevno proizvodnjo 18.000 kg. Tudi v preteklem obdobju so bile na trgu velike potrebe po klobasah, ki so zahtevale včasih večjo, drugič zopet manjšo proizvodnjo, ni pa bila nikdar dosežena tako visoka količina proizvodnje klobas dnevno kot letos v oktobru in to celo kljub težavnim proizvodnim možnostim. nih sadovnjakov. Od skupne zemlje je tudi nekaj brežin-skih travnikov in pašnikov, nekaj zemlje pa je v počivanju in čaka na obnovo. V letošnjem letu smo planirali 750.000 kg grozdja za predelavo, kar bi pomenilo 55,5 vagonov mošta. Po ceni letošnje trgatve predvidevamo, da bomo plan dosegli, kljub slabemu vremenu in toči, ki je pridelek precej poškodovala. Letos lahko govorimo o boljši kvaliteti grozdja, v primerjavi z lanskim letom, ko se je na grozdju močno pojavila gniloba. Naša delovna enota ima pet delovišč in sicer: delovišče Goričak, Turški vrh, Gorenjski vrh, Hrastovec in Veliki vrh. V vsakem delovišču dela stalna skupina dvajsetih Iju- hodnjem tednu zaznamujejo v delovodni knjigi. Dogovorjena in zapisana opravila se ne izvedejo le v primeru slabih vremenskih razmer. Upravniki delovnih enot se sestajamo po potrebi, na TOZD, kjer se na sestankih dogovorimo o pomembnih stvareh, ne pa o samih opravilih. Redno nas o-biskuje referent za sadjarstvo in vinogradništvo, ki sodeluje tudi pri dispozicijah delovodij. V delovni enoti Zavrč je zaposlenih 112 delavcev, drugo pa je sezonska in priložnostna delovna sila. V času trgatve in obiranje sadja se število delavcev močno poveča. V letošnjem letu smo v času trgatve najeli stalno skupino 60 ljudi iz Hrvaške. Pri obiranju grozdja pa nam so pomagali tudi učenci iz os- Dipl. inž. Ivica Mundžer v stiskalnici grozdja v Zavrču Vinogradniške terase možne tudi na največ ji strmini na Turškem vrhu HLADILNICA POLNA JABOLK IN HRUŠK Kapacitete obrata hladilnica Agrokombinata Maribor , na Teznu pri Mariboru so v celoti zasedene z jabolkami in hruškami proizvodnje Agrokombinata Maribor in Agrokombinata Lenart, pa tudi kapacitete hladilnice oz. meso razen v zapadnem delu hladilnice, kjer so v delu popravila izolacije. Agrokombinat Lenart ni v celoti zasedel dogovorjenega dela kapacitet (50 ton), temveč le 40 ton, zaradi dobav sadja kupcem takoj po trganju. Iz hladilnice odpremijo dnevno okrog 10-30 ton sadja, prodanega prodajni mreži v Zagrebu in v Ljubljani. K svo- VOLILNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS V Kmetijskem kombinatu Ptuj se osnovne organizacije temeljito pripravljajo na volilne konference, ki bodo opravljene v novembru. Vsebinske priprave zajemajo pregled dela v dosedanjih dveh letih delovanja, kadrovske priprave in programiranje nadaljnjega dela v osnovnih organizacijah ZKS. Poleg volitev vodstev v osnovnih organizacijah pripravljajo tudi volitve članov za konferenco Zveze komunistov v Kmetijskem kombinatu. Komunisti Kmetijskega kombinata so organizirani v osmih osnovnih organizacijah Zveze komunistov v temeljnih organizacijah združenega dela. Podatek tudi pove, da v vseh temeljnih organizacijah Kmetijskega kombinata niso organizirane osnovne organizacije ZKS. Delovanje Zveze komunistov v Kmetijskem kombinatu je doslej povezal in skla-jeval Svet ZKS, v katerem so vse osnovne organizacije izvolile po dva člana. Tako sta bila zastopana v Svetu sekretar osnovne organizacije in še en član iz osnovne organizacije ZKS. VSEBINSKA PRIPRAVA NA VOLILNE KONFERENCE Volilna konferenca osnovne crganizcije je mesto in prilika, da komunisti pregledajo dosedanje delovanje organizacije, vodstva organizacije in posameznih komunistov. Pregled ne sme biti le statistični podatek, kolikokrat so se sestali, temveč mora biti kritični pregled in ocena dosedanje aktivnosti. Nalog je bilo precej, saj so bile v tem času postavljene na kongresih in drugih organih ZKS in ZKJ. Vse te naloge morajo najti mesto v pregledu in kritični presoji. V Kmetijskem kombinatu smo bili zadolženi za uveljavljanje sklepov, ki izhajajo iz kmetijske dejavnosti. Predvsem gre za uresničevanje planiranega razvoja kmetijske proizvodnje s tako imenovanim zelenim planom, ki predstavlja konkretizacijo kongresnih sklepov, ki izhajajo iz sprejetih resolucij. V pregledu te aktivnosti je potrebno zajeti osnovno ugotovitev položaja, v katerem se nahajajo kmetijske dejavnosti v okviru celotnega gospodarstva. Posebej opredeliti položaj posameznih panog kmetijstva, kot na primer živinoreje, ki je bila v tem času precej prizadeta in se še ni nopolnoma prilagodila nastalim razmeram na tržišču. O-pažata se vsekozi dve težnji: prva, ki izhaja povsem iz gospodarskega vidika, da se zmanjšuje stalež živine; druga težnja pa se zavzema za ohranjanje staleža živine tudi za ceno znižanega končnega rezultata ali celo izgube, da prebrodimo težave v pričakovanju ponovne priložnosti. Vse to je povezano s precejšnjimi težavami, iskajoč pri tem tudi drugačne tehnološke rešitve v samem pitanju, o katerem je sicer veliko govora v zadnjem času, vendar še ni ponovno dobilo potrditve v povsem praktičnih primerih. V živinoreji predstavlja farmska vzreja svinj sestavljen ekonomski problem. V Kmetijskem kombinatu oziroma TOZD Farma prašičev so bili storjeni ekonomski in stabilizacijski ukrepi za ublažitev položaja, v kakršnem se je znašla ta panoga, vendar kljub temu rezultati ob devetmeseč-ju še ne zagotavljajo izhoda iz krize. S predstavitvijo teh problemov želi Zveza komunistov angažirati vse notranje domače sile za rešitev, sočasno pa tudi opozarjati odgovorne dejavnike, da prispevajo svoj delež k ublažitvi posledic in perspektivnejšemu položaju. Ne gre za zahteve po izjemnem položaju te panoge in delavcev, ki v njej delajo, temveč gre za normalne, sklajene ekonomske in eksistenčne odnose., med vsemi dejavnostmi in panogami gospodarstva ter zaposlenimi delavci. IZVAJANJE STABILIZACIJSKIH UKREPOV Naslednje področje, katerega je potrebno zajeti v razpravo na volilnih konferencah, je pregled poslovnih podatkov za devetmesečje letošnjega leta in na osnovi teh ter drugih elementov oceniti uveljavljanje in izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Pri tem je potrebno upoštevati: analizo obstoječe organizacije dela in tehnologije, politiko zaposlovanja, politiko cen, storilnost dela, programe štednje, skupno in splošno porabo, odnos samoupravnih interesnih skupnosti do združenega dela in obratno, politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov ter drugo. Osnovne organizacije opozarjajo na porast delavcev v bolniškem staležu, ki se praviloma povečuje skoraj v vseh TOZD, kar ne prispeva k stabilizaciji, večji storilnosti in zmanjševanju stroškov. V TOZD naj osnovne organizacije pripravljajo poseben pregled po navedenih elementih. IZVOZ IN UVOZ Med stabilizacijske ukrepe smo v kmetijskem kombinatu zapisali tudi povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Dosedanji ukrepi za povečanje izvoza so usmerjeni na iskanje in preučevanje trga, s konkretnimi udeležbami z nekaterimi proizvodi na mednarodnih sejmih ali na obnavljanje in iskanje novih poslovnih partnerjev za izvoz proizvodov, ki smo jih že izvažali ali pa jih želimo še v večji meri. Pri uvozu smo bili doslej vezani na uvoz investicijske o-preme, mehanizacije in nekaterih reprodukcijskih materialov, ki jih na domačem trgu nismo dobili ali pa smo bili vezani na uvoz zaradi tehnologij. Ob tem gre za vprašanja, ki jih tudi v Zvezi komunistov, na osnovi strokovnih programov, moramo videti ali gre za uvoz za vsako ceno, ker pač doma nimamo take proizvodnje ali pa lahko nadomestimo z domačimi proizvodi in reprodukcijskimi materiali. OCENA INVESTICIJ Investicije kot ena izmed pomembnih postavk stabilizacijskih mer zaslužijo različno oceno, zlasti če upoštevamo posamezne dejavnosti v Kmetijskem kombinatu. Investicijska dejavnost v kmetijstvu doživlja večji razmah v zadnjih desetih letih, ko so nastali večji objekti (Farma, Tovarna močnih krmil, Tehnoservis in v Kmetijstvu). To predstavlja še vedno premalo za kompletiranje ag-roživilskega kompleksa, zlasti ker so predelovalne zmogljivosti še premajhne in predstavljajo nadaljevanje proizvodnje: dodelavo, vzgojo, vzrejo itd. Zveza komunistov naj oceni ali obsega politika investiranja vse to, poleg tega pa je potrebno upoštevati manj razvita območja. Zaradi tega investicij ne moremo opustiti, ker bi to pomenilo še večje nazadovanje. Zavedati pa se tudi moramo, da vsega, kar si načrtujemo, ne bomo mogli v celoti naenkrat uresničiti, ker nam akumulacija v kmetijstvu ne bo dovoljevala. Predvsem moramo upoštevati pri investicijah koncept kompletiranja od proizvodnje do predelave in trgovine. Nadalje bomo z investicijami morali nadaljevati tudi v kmetijstvu zaradi moderniziranja in mehaniziran j a kmetijske proizvodnje povsod tam, kjer je le to možno. ŠE VAŽNO ZA KONFERENCE V pripravah na konference je potrebno upoštevati še vrsto drugih zadev, kot so: povezovanje, programiranje in planiranje. Pri povezovanju je bilo storjenega precej, vendar še ni zaključeno, zlasti če hočemo priti do reproduk- cijskih celot. Povezani smo v SOZD-u, v okviru le tega manjkajo večje predelovalne zmogljivosti in trgovina. Dostikrat slišimo razmišljanja, da ni težko pridelati ali narediti, le prodati je težko. Programiranje dobiva kvalitetno novo vrednoto in odgovornost. Zaradi tega je zelo pomembno tudi v Kmetijskem kombinatu, v vsaki TOZD, da bodo programi realni in pravočasno sprejeti. S srednjeročnimi programi so povezani letni proizvodni plani in investicijski plani temeljnih organizacij združenega dela in podjetja kot celote. Tudi ti morajo biti sprejeti pravočasno. Vodilne konference naj spregovorijo tudi o realizaciji teh programov v letošnjem letu. ZANIMIVA PODROČJA IN VPRAŠANJA Pri vsebinskih pripravah konferenc ne moremo mimo področij oziroma vprašanj : ustavna organiziranost združenega dela, delegatski sistem znotraj temeljnih organizacij in med družbeno političnimi skupnostmi, kadrovska politika, povezanost znotraj TOZD, sistemizacija, stanovanjska politika, družbeni standard, rekreacija, športna dejavnost, dejavnost sindikata in zveze socialistične mladine, sprejemanje v ZK, formiranje organizacij ZKS v TOZD, kjer jih še ni, idejno-politično usposabljanje komunistov itd. Pri ustavni organiziranosti združenega dela v okviru Kmetijskega kombinata moramo oceniti skladnost organiziranosti z določili novega zakona o združenem delu, ki bo sprejet v letošnjem letu. Osnutek novega zakona o združenem delu prinaša nekatera določila, ki jih bomo morali vključiti v naš sporazum in statute temeljnih organizacij združenega dela. Sočasno bomo lahko bolj določno pripravili tudi predlog dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju organizacij združenega dela v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat. DELEGATSKI SISTEM V PRAKSI Delegatski sistem je zaživel in je vtkan v vse odnose med TOZD, TOZD in OZD ter SOZD, vendar je nujna večja aktivnost ne le ZKS, temveč tudi sindikata, zveze socialistične mladine in samoupravnih organov, da bodo te delegacije oziroma delegati opravljali svojo funkcijo v skladu s sprejeto politiko in interesi delavcev. Sklajevanje interesov in predlogov ter stališč in njihovo prenašanje v sa- moupravne in skupščinske organe ter organe samoupravnih interesnih skupnosti morajo izhajati iz delovnih sredin, zavedajoč se pri tem pomena dejanskega interesa delavcev v TOZD in sklajevanje znotraj TOZD in med TOZD in organi družbeno političnih skupnosti in samoupravnih skupnosti. VSEBINA KADROVSKE POLITIKE Kadrovska politika je ena izmed pomembnih področij idejno političnega delovanja Zveze komunitsov v TOZD. Skrb za kadrovsko politiko se ne začne; niti konča pri idejno političnem obravnavanju kandidata za to ali ono delovno mesto v TOZD. To je le ena izmed faz uveljavljanja kadrovske politike. Kadrovska politika mora biti odraz potreb in spoznanja ter sestavni del programiranja proizvodnje in razvoja. Zato je nujen pristop k načrtni vzgoji kadrov, izobraževanju že zaposlenih in štipendiranje novih kadrov. Na tem področju smo dosegli lepe uspehe. Vpliv Zveze komunistov na kadrovskem področju ne more biti samo v TOZD, ampak seže do vseh oblik združevanja dela in sredstev, kar pomeni OZD, SOZD in druge asociacije. DELOVNA MESTA V TOZD Smo v času priprav dopolnitev sistemizacije delovnih mest v TOZD, ob sočasnem dopolnjevanju organizacijskih oblik organiziranosti posameznih delov TOZD ali celotnih TOZD in delovne organizacije. To je zahtevno in odgovorno delo, mimo katerega Zveza komunistov v TOZD ne more in mora sodelovati pri pripravah. Delo komunistov ocenimo ne le v sami organizaciji ZKS, ampak zlasti še koliko so si prizadevali stališča in politiko Zveze komunistov uresničevati v sindikatih, zvezi socialistične mladine, delegacijah, samoupravnih organih itd. Praksa kaže, da nismo povsod enako aktivni; sindikati bi vsekakor morali razviti širšo in vsebinsko bogatejšo aktivnost v TOZD. Tudi delo komunistov v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat bi bilo potrebno oceniti na volilnih konferencah, saj so osnovne organizacije tiste, ki se povezujejo v različnih ravneh z namenom, zagotoviti enotno uresničevanje politike ZK. Ali smo to dosegli na vseh področjih v SOZD-u, naj ocenijo komunisti. Ocenijo naj tudi delo Sveta ZKS SOZD, ki bi moral za volilno konferenco ZKS v TOZD pripraviti poročilo o svojem delu, saj za svoje delo odgovarja osnovnim organizacijam. KONFERENCA ZKS KMETIJSKEGA KOMBINATA Komunisti v osnovnih organizacijah v kmetijskem kombinatu so se odločili, da namesto dosedanjega sveta oblikujejo Konferenco Zveze komunistov Kmetijskega kombinata. Statut ZK Slovenije v 4. točki 16. člena določa naslednje: »Osnovne organizacije in stalni aktivi iz več temeljnih organizacij združenega dela, če so vse na območju iste občine, oblikujejo svet zveze komunistov v organizaciji združenega dela. Osnovne organizacije in stalni aktivi zveze komunistov pa lahko v soglasju z občinsko konferenco zveze komunistov oblikujejo tudi skupno konferenco s komitejem ali sekretariatom. Konferenca sprejema obvezna stališča in sklepe za vse komuniste o vprašanjih, ki so skupnega pomena za organizacijo združenega dela.« V peti točki istega člena pa nadaljuje: »Stališča in sklepi, ki jih sprejema konferenca, morajo izražati skupna in sklajena stališča vseh osnovnih organizacij in stalnih aktivov ter postanejo obvezni, ko jih sprejmejo osnovne organizacije in stalni aktivi.« Tudi v statutarnem sklepu občinske organizacije Zveze komunistov občine : Ptuj je sprejeta podobna formulacija. SKLEPI SVETA ZKS Svet ZKS je na treh sejah obravnaval predlog organizacije konference zveze komunistov Kmetijskega kombinata in sprejel naslednje sklepe: 1. V konferenco zveze komunistov izvoli vsaka osnovna organizacija, ki šteje do deset članov, dva člana konference, osnovna organizacija, ki pa šteje nad deset članov pa na vsakih pet članov enega člana konference; 2. Konferenca ima svoj izvršni organ-sekretariat konference, v katerem izmed članov konference predlagajo osnovne organizacije po enega člana iz vsake osnovne organizacije, izvoli jih pa konferenca; 3. Sekretariat konference ZK vodi sekretar sekretariata konference ZKS, ki ga izvoli po predhodni razpravi v osnovnih organizacijah ZKS, konferenca ZK KK Ptuj. Za sekretarja sekretariata konference ZK je Svet ZKS Kmetijskega kombinata predlagal Marušo Grabrijanovo, dolgoletno družbeno politično delavko v kombinatu in v občini. O predlogu razpravljajo osnovne organizacije ZKS. Zavedamo se, kljub temu, da smo načeli vrsto vprašanj, nismo zajeli vseh, ki so aktualna za volilne konference, zato naj osnovne organizacije temeljito pripravijo pregled celotnega delovanja v svojem dveletnem obdobju, objektivno ocenijo preteklo delo in zastavijo delo tako, da bodo še uspešnejši v naslednjem obdobju. Franc Tetičkovič Zbiralci grozdja — putarji v vinogradu na Vurberku Je kmečko delo dovolj cenjeno? Pišemo, govorimo, sestankujemo. Vse o stabilizaciji, vse za stabilizacijo. Ugotovili smo tudi, da je akcija v delovnih organizacijah premalo organizirana, da miselnost o varčevanju, ki je osnovni del stabilizacije, še ni prodrla v zavest vseh delovnih ljudi. Spotikamo se ob načrte za izboljšavo stanja v TOZD, OZD in SOZD, predvsem pa v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih (ki, mimogrede rečeno, res niso na višini), grajamo, določamo naloge, roke in nosilce. Vse v delovnih organizacijah. O kmetijstvu, razen o zelo redkih kmetijskih zadrugah, skoro ni govora. Pa ne, da bi stabilizacija v kmetijstvu ne bila potrebna? Seveda je. Toda po izjavi direktorja enega večjih slovenskih kmetijskih kombinatov bi bilo treba manj stabilizacijskih načrtov, če bi se vsi obnašali tako kot se v kmetijstvu. Tega pa ne cenimo dovolj. Investicijska vlaganja v gradnje novih hlevov imajo vedno dve predračunski vrednosti. Eno z upoštevanjem kmetovega dela po njegovi ceni in eno po ceni gradbenega podjetja. Ne gre ocenjevati, koliko imajo podjetja režijskih stroškov — vprašljivo je le, kako kmetovo delo ovrednotimo. Čemu rejcu, ki dopita govedo, marsikdaj ni priznana premija za prirejene kilograme? Res je, da zakon prisoja pri storitveni reji premijo lastnika (t. j. organizatorju storitvene reje, kmetijski zadrugi ali obratu za kooperacijo), osnovno vodilo pa vendar moralo biti — delitev dohodka po vloženem delu in sredstvih. Res je tudi to, da bi se odnosi med organizatorjem reje in kooperantom morali urejati s pogodbami — vendar je mnogokrat pogodba sestavljemi tako zapleteno, da je kmet ne razume. Vsak paragraf pa ima luknjo, skozi katero se more izmuzniti tisti, ki jo pozna. SR Makedonija je bila javno pohvaljena, ker so njene organizacije, ki se ukvarjajo z odkupom grozdja, podpisale z vinogradniki samoupravni sporazum o odkupu grozdja po cenah v letu 1974. Istočasno pa visoki zvezni forum za grozdje in vino ni mogel razumeti Vojvodincev, ki so prav tako jasno izjavili, da se s tem ne morejo strinjati. Stroški pri pridelovanju so se vendar skoro trikratno dvignili. Tudi tu kmetovo delo ni bilo pravilno ovrednoteno. Morda so to res smatrali kot stabilizacijski ukrep, žal pa je precej kratkoviden. Kolikor bo obveljal v zveznem merilu, se kmetu grozdja ne bo izplačalo prodati. Nekoč so naše krave že jedle krompir, ker je bila cena prenizka, da bi se ga kmetom izplačalo sortirati in prodajati za jed. V letošnjem letu so pred izidom prepovedi pojedle precej pšenice. Zdi se, da bodo morda svoj jedilni list obogatile še z grozdjem. In če ne bomo kmalu spoznali, da neprestana rast pridelovalnih stroškov ob istočasnem zadrževanju cen pridelkov ni v prid stabilizaciji, bodo morale jesti še kaj drugega. Kaj bo ostalo za ljudi, je pa vprašanje. Kajti svoje delo ceni le kmet sam. Družba pa še ne. N. P. (Kmečki glas, 1.10. 75) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV $jstBmiZ8Cija Agrokombinat Maribor Delavski svet Na 20. redni seji delavskega sveta Agrokombinata Maribor TOZD Kmetijstvo, dne 17. septembra 1975 so člani razpravljali in sklepali: — o inventurnih viških in manjkih, ugotovljenih v trgovini z reprodukcijskim materialom, v Strojni postaji, delavnici Radvanje in obratu Svečina; — o realizaciji razvojnega programa za obdobje 1976— 1980; ker TOZD Kmetijstvo zaradi finančnih težav ne more v celoti realizirati zastavljenega razvojnega programa, je delavski svet pooblastil strokovne službe, da izdelajo prioritetni program investicij. Sklenil je tudi, da se iz programa investicij v celoti črtajo nadaljnje investicije v živinorejo, nekatere se naj časovno preložijo, druge pa se vključijo v program najnujnejših investicij; Na 3. seji delavskega sveta Agrokombinata Lenart in sveta kooperantov obrata kooperacija-kmetijstvo z dne 19. in 26. septembra, so sklepali o: — o potrditvi sprejema samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Agrokombinat Lenart, na podlagi predhodnih razprav in sprejetih sklepov, sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma, na zborih članov delovne skupnosti vseh TOZD in v upravi skupnih služb. Samoupravni sporazum se uporablja od 1. januarja 1975 dalje; — za podpis statuta delovne organizacije se pooblasti predsednika delavskega sveta delovne organizacije Franca Fekonja; — o sprejemu akcijsko stabilizacijskega programa delovne organizacije Agrokombinata Lenart; obrat kooperacija-kmetijstvo se zadolži, da do 10. oktobra 1975 izdela akcijsko stabilizacijski program ločeno po trgovskih poslovalnicah in ločeno po zadružnih enotah; — razglasi se javna razprava za osnutek srednjeročnega programa, za delovno organizacijo Agrokombinat Lenart, za obdobje 1976—1980. Javna razprava traja v času od 26. septembra do 15. oktobra 1975; — o potrditvi sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Agrokombinat Lenart v besedilu kot je predlagano. Za podpis tega samoupravnega sporazuma se pooblasti v. d. vodja obrata kooperacija-kmetijstvo — o sklenitvi pogodbe z Živinorejsko-veterinarskim zavodom Ptuj o prevzemu kadra in dejavnosti obratne veterinarske ambulante Agrokombinata Maribor, podpisnici pogodbe bosta TOZD Kmetijstvo in TOZD KZ Maribor, katerih obveznosti se določijo v pogodbi ločeno; — o prekoračitvi predračunske vrednosti pri izgradnji silosov in sušilnice na Teznem, za 1.330.400 din tako, da znaša vrednost te investicije 17.268.958 din; — o najetju kredita iz sredstev Kmetijske zemljiške skupnosti Skupščine občine Maribor za hidromelioracijska dela v jareninski dolini, v višini 990.000 din; z najetjem kredita bo mogoče končati hidromelioracijska dela v jareninski dolini že do jeseni ter usposobiti to dolino že za letošnjo setev. Zinka Berlič Stanka Žmavca in predsednika sveta kooperantov obrata kooperacija-kmetijstvo Rudolfa Fa-nedla; — o potrditvi sprememb in dopolnitev statuta delovne organizacije Agrokombinat Lenart v besedilu kot je predlagano; — o pristopu k podpisu Samoupravnega sporazuma o načinu zbiranja sredstev in financiranja krajevnih skupnosti za naloge, ki izhajajo iz planov in programov krajevnih skupnosti; — o pristopu k podpisu Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji; — k podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma za dekleta srednjih šol v Mariboru se zaenkrat ne pristopi; — o pristopu k podpisu Samoupravnega sporazuma o financiranju vodnogospodarskih del območne vodne skupnosti Drava, v letu 1975; — o pristopu k podpisu Družbenega dogovora o oblikovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Lenart; — vsaka zadružna enota mora do 30. septembra 1975 izdelati svoj akcijsko-stabilizacijski program; — razglasi se javna razprava o predlogu osnutka srednjeročnega načrta za obdobje 1976—80 za obrat kooperacija kmetijstvo, ki traja v času od 20. septembra do 30. septembra 1975; — o odbritvi najetja ivesticij-skega kredita iz sredstev Kme- tijske razvojne skupnosti Slovenije v znesku 137.470,00 din, za potrebe hranilno kreditne službe, ki je določen za naslednje namene: — za adaptacijo govejih hlevov 76.500.00 din — za nabavo kmet. mehanizacije 57.320.00 din — za nakup plemenske živine 3.650,00 din SKUPAJ: 137,470,00 din Kredit se najame po pogojih in obrestni meri, ki so določeni v pogodbi Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije v Ljubljani. Pogodbo o najetju kredita podpišejo za to določeni podpisniki pri banki; — o odobritvi najetja investicijskega kredita pri Kreditni banki Maribor za kmete-kooperan-te, po izdelanih programih gospodarjenja na kmetiji od Kmetijskega zavoda Maribor. Francka Dečko Košaki TMI Maribor Delavski svet Na 20. redni seji delavskega sveta »Košakov« TMI Maribor z dne 20. oktobra 1975 so bili sprejeti med drugimi naslednji sklepi: — sprejme se družbeni plan skupščine občine Maribor za leto 1976; — ekonomski in finančni sektor sta zadolžena za pripravo poročila o gospodarjenju za prvih devet mesecev. Iz poročila naj bo razvidno kjer so odstopanja od sanacijskega programa. Pripravi naj se tudi poročilo o delu disciplinske komisije; — za izterjavo terjatev s prekoračenim zakonskim rokom in za skladitev terjatev do kupcev so zadolženi: 1. Finančni sektor 2. Komercialni sektor 3. Ekonomski sektor — potrdi se pogodba Zavoda za urbanizem Maribor za izdelavo glavnega projekta (projekt za izvedbo) priključka ceste od vratarnice na glavno cesto Maribor —Ptuj, v znesku 40.000 din. Stroški izdelave glavnega projekta so v postavki »dodatna dela« in se s tem ne veča predračunska vrednost investicije. Tončka čurič Dopisujte v „Našo pot” v Kmetijskem kombinatu Ptuj Prve samostojne akte o sistemizaciji delovnih mest smo v Kmetijskem kombinatu Ptuj sprejemali po takratnih obratih v le tih 1972/73. Pred tem, t. j. od ustanovitve kombinata v letu 1961 pa do 1966 so bila delovna mesta, zahtevana izobrazba in potrebne delovne izkušnje določene v posebni prilogi tarifnega pravilnika. V letu 1966 pa smo v kombinatu izdelali analitično oceno delovnih mest, ki je obenem služila tudi za sistemizacijo delovnih mest. Ta akt lahko štejemo že za precejšen napredek, v primerjavi s prejšnjim stanjem. Analitična ocena namreč vsebuje za vsako delovno mesto precej obširen opis del oziroma nalog in odgovornosti, delno pa so razvidne tudi psihofizične zahteve delovnih mest. Samostojni akti o sistemizaciji delovnih mest, ki smo jih kot smo že omenli, sprejemali v letu 1972/73 in kateri so v veljavi še danes, vsebujejo poleg krajših določb, kaj se šteje za delovno mesto, kakšen je postopek o ustanavljanju in opravljanju delovnih mest, določanja potrebne izobrazbe, števila zaposlenih ipd. Še najosnovnejše (glavne) podatke o delovnem mestu. Osnovni (glavni) podatki o delovnem mestu zajemajo naslednje podatke: — naziv delovnega mesta, — kratek opis dela, — zahtevan poklic, — zahtevana funkcionalna znanja, — zahtevane delovne izkušnje, — osebnostne zahteve, — število zaposlenih na delovnem mestu in — potrebno poskusno dobo. S tem aktom o sistemizaciji delovnih mest smo predvidevali tudi izdelavo podrobnejših zahtev in podatkov o delovnih mestih (obširnejše opise, določitev pristojnosti, odgovornosti, opis psihofizičnih zahtev itd.), vendar teh podatkov še vse do danes nismo izdelali. Ob sklepanju samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, smo se s skupnim samoupravnim sporazumom dogovorili, da bomo v bodoče sistemizacijo delovnih mest urejali s posebnimi samoupravnimi sporazumi o sistemizaciji delovnih mest. Soglasno smo se tudi dogovorili, kakšne podatke mora tak sporazum vsebovati v vseh TOZD. Kako smo pristopili k reševanju teh izredno pomembnih vprašanj v vseh TOZD KK Ptuj je opisano v posebnem sestavku. Franc Golob Agrokombinat Lenart Delavski svet Skrb za kadre Problematika kvalif. kadrov v kmetijstvu V petih TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj: Kmetijstvo, Kooperacija, Farma prašičev in Tovarna močnih krmil, v katerih je glavna dejavnost kmetijstvo oz. kmetijska predelava, je stalno zaposlenih 884 delavcev. Kakšna je struktura zaposlenih v teh petih TOZD po d e j a n s k i in zahtevani (po sistemizaciji delovnih mest) strokovni usposobljenosti nam ponazarjajo naslednji podatki: Stopnja strokovne usposobljenosti Dejanska Zahtevana v % v % — nekvalificiranih delavcev 42,30 5,54 — polkvalificiranih delavcev 20,25 28,96 — KV in visoko kvalificiranih delavcev 23,08 44,80 — nižje strok, usposobljenih delavcev 1,92 — — srednje strok, usposobljenih delavcev 7,70 14,46 — višje strok, usposobljenih delavcev 2,49 3,75 — visoko strok, usposobljenih delavcev 2,26 2,49 STROKOVNO USPOSOBUANJE MED DELOM Pod pojmom strokovne usposobljenosti razumemo usposobljenost delavca za opravljanje določenih del na določenem delovnem mestu. Ob pomanjkanju šolske in s samim tem tudi strokovne izobrazbe se delavec z usposabljanjem med delom z delovnimi izkušnjami, tečaji, seminarji in raznimi izpiti usposobi za opravljanje del na določenem delovnem mestu ali za opravljanje del, za katere se sicer zahteva določena stopnja izobrazbe. Prikazana struktura strokovne usposobljenosti zaposlenih v TOZD kmetijske dejavnosti, nam daje dokaj neugodno sliko. Že na prvi pogled lahko ugotovimo, da je mnogo preveč (za 36 %) nekvalificiranih delavcev, mnogo premalo pa je kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev; dokaj neugodno stanje je tudi glede delavcev, za katere se zahteva srednješolska izobrazba. Nekoliko boljše pa je glede zaposlenih z višjo, zlasti pa še visoko izobrazbo, čeprav tudi delavcev s to izobrazbo, zlasti še v nekaterih TOZD (z izjemo TOZD Farma prašičev), ne moremo biti zadovoljni. STRUKTURA ŠOLSKE IZOBRAZBE Še bolj neugodno sliko dobimo, če upoštevamo strukturo dejanske šolske izobrazbe zaposlenih v teh petih TOZD, ki je naslednja: — osnovno šolo ima 69,25 % delavcev — poklicne šole (za KV delavce) ima 18,20 % delavcev — srednje šole ima 7,80 % delavcev — višje šole ima 2,49 % delavcev — visoke šole ima 2,26 % delavcev Največji odstotek delavcev samo z osnovno šolo ima TOZD Kmetijstvo (78,90 %), pa še od teh ima popolno osemletko le 9,37 %, od 4 do 7 razreda jih ima 61,71 %, samo do 3 razreda osnovne šole pa ima v tej TOZD 7,81 % od zaposlenih delavcev. Podobno je glede osnovnošolske izobrazbe v TOZD Tovarna močnih krmil, nekoliko nižje v TOZD Farma prašičev (67,54 %) in TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« (60,86 %), najmanj pa v obratu Kooperacija, kjer ima samo osnovno šolo 38,16 %, kar pa je vseeno visok odstotek, če upoštevamo dejavnost tega obrata (kooperacija in trgovina z reprodukcijskim materialom). Struktura dejanske šolske izobrazbe nam ne potrjuje samo slabe slike, ki nam jo kaže struktura strokovne usposobljenosti delavcev, temveč nam jo pokaže še v slabši luči. Pokaže nam, da ima od 23,08 % KV in VK delavcev dejanske poklicne šole le 18,20 % delavcev ali, da si je 4,88 % delavcev svoje kvalifikacije pridobilo le s tečajem in posebnim izpitom. KMETIJSKA DEJAVNOST IN POKLICNO ŠOLANJE Če pri dokončanih poklicnih šolah upoštevamo še smer, oziroma stroko dokončane šole, lahko ugotovimo za kmetijsko de- javnost še bolj neustrezne podatke. Po teh podatkih je namreč kmetijske poklcne šole končalo samo 57 delavcev, oziroma le 35,62 % od vseh 160 zaposlenih, ki so dokončali razne poklicne šole. To so zaskrbljujoči podatki. Če pri tem upoštevamo, da smo sami doslej štipendirali že okrog 80 učencev v raznih poklicnih kmetijskih šolah, lahko ugotovimo, da v naših TOZD ni ostalo niti polovica naših štipendistov. Prej prikazani podatki pa kažejo, da bi TOZD Kmetijske dejavnosti potrebovale veliko število KV sadjarjev, vinogradnikov, kletarjev, poljedelcev, živinorejcev in kme-tiiskih strojnikov — traktoristov. Zlasti v zadnjih letih pa ugotavljamo, da po naših TOZD skoraj ni mogoče zadržati nobenega KV kmetijskega delavca. Mladina s temi poklici se v precejšnjem številu odloči za nadaljnje šolanje v srednjih šolah ali pa si poišče delo izven kmetijstva, kot šoferji ipd. NARAVA DELA IN OSEBNI DOHODEK Takšno stanje nedvomno pogojujejo boljši pogoji dela, oziroma boljši osebni dohodki v nekmetijskih dejavnostih. Delno pa k temu prispeva tudi sama narava dela v kmetijstvu. Precejšnje število KV kmetijskih delavcev po končanem šolanju pričakuje (?), da bodo zasedli delovna mesta delovodij ipd. Ker to v najve-čih primerih ne pride v poštev, taka delovna mesta zasedajo kmetijski tehniki, morajo KV kmetijski delavci zaradi narave kmetijskih del, opravljati tudi druga in ne samo KV dela. Ker so plačani po delu, opravljajo pa tudi dela, ki zahtevajo polkvalifi-ciranega delavca, je temu ustrezen tudi osebni dohodek KV kme-tejskih delavcev, ki se največkrat ne razlikuje od delavcev, ki imajo le nepopolno osnovno šolo in so se priučili na delovnem mestu. Zaradi takega dejanskega stanja se delavec s končano poklicno kmetijsko šolo začne spraševati, zakaj je sploh hodil v kmetijsko šolo, če pa se mu kva- lifikacija, ki si jo je tam pridobil, skoraj nič ne prizna tudi pri osebnih dohodkih. Kar pa je še huje, mu taka vprašanja začnejo postavljati tudi tisti delavci, ki takšne šole niso končali. To pa marsikdaj bolj boli, kot pa enaki osebni dohodki. Prav zaradi takšnega in podobnega stanja bomo morali več razmišljati, kako urediti nagrajevanje KV kmetijskih delavcev, da se bodo tudi ti delavci počutili vsaj približno enakovredne drugim KV delavcem (n. pr. mehanikom, prodajalcem itd,). To vprašanje bo neobhodno potrebno urediti, če si hočemo zagotoviti več KV kmetijskih delavcev, ki so pogoj za hitrejši in sodobnejši razvoj kmetijstva. Franc Golob Novatorstvu večji poudarek Lahko rečemo, da se z raciona-iizatorstvom pri nas ukvarja zelo malo ljudi. Dejstvo, da smo Jugoslovani na ‘koncu svetovne lestvice registriranih patentov na število prebivalcev, je prav gotovo odraz nivoja naše tehnične 'kulture. Zgodovina priča, da izumitelji obstajajo že od nekdaj. Vendar 'so bili izumi in druge izboljšave na katerem koli področju človekove dejavnosti izjemnega značaja in povezani z ustvarjalnimi in srečnimi osebnostmi. Slučaj in napredni navdih sta kraljevala pri tej človekovi dejavnosti. Sodobna delovna organizacija pa novatorstva ne prepušča več slučaju in redkemu navdihu. Novatorstvo, ki se kaže v novih proizvodih, tehnični opremi, delovnih metodah, novih prodajnih metodah in v boljši organizaciji je zahtevna, predvidena in organizirana funkcija, kot vse druge funkcije v delovni organizaciji. IZVOR NOVATORSTVA Novatorstvo se lahko rodi kot rezultat potrebe trga, lahko pa se rodi iz sistematičnega dela, za razvijarije strokovnosti in znanja, ki so ga ustvarili v šolah in laboratorijih raziskovalci, misleci, pisci in praktiki. Zlasti v večjih delovnih organizacijah dela vedno večji odstotek ljudi, tudi do 20 % zaposlenih, izključno za novatorstvo na nekem področju. S stopnjo novatorstva izkazujemo tudi interes delovnih ljudi, predvsem pa njihovo zavest. Zavedati se moramo, da obsolutno racionaliziranega dela ni in se na videz še tako dodelana tehnološka rešitev da napraviti še bolje, racionalneje, z manj stroški. Ta izredno pomembna misel, da se da vsako delo, vsak tehnološki postopek napraviti še boljše, je osnovni moto človekovega snovanja, to je eden izmed človeških eksistenčnih pogojev, istočasno pa gonilo človekovega napredka. Pri opravljanju vsakega dela, pa naj bo še tako preprosto, je potrebno vedno razmišla-ti in se vprašati, kako bom določeno delo opravil, da bom pri tem porabil čim manj materialnih sredstev, kar najmanj časa in energije. Torej je jasno, da je potrebno na prav vsako delovno mesto vnesti duh novatorstva, kajti ko bo vsak delavec pri sve-jem delu razmišljal v smislu izboljšave dela, pomeni, da bomo dobili delavca z visoko delovno zavestjo, kar pa je že eden izmed osnovnih pogojev za večjo produktivnost in višji nivo socialističnih odnosov naše samoupravne družbe. POČASNO URESNIČEVANJE NOVATORSTVA Kjerkoli bomo v naši delovni skupnosti vpeljevali sistematično področje novatorstva, kar mora postati naša permanentna naloga in nas ne nazadnje zato obvezujejo tudi antiinflacijski in stabilizacijski programi, ki smo jih sprejeli, se moramo zavedati, da se novatorstvo počasi uresničuje. Mnoga podjetja v svetu se marajo zahvaliti za današnji vodilni položaj delu generacije, ki je morda deset ali več let morala čakati na nagrado za izvršene napore. Mnoge delovne organizacije so danes javnosti še neznane, jutri pa bodo zavzele vodilni položaj zaradi sedanjih novatorjev in pravilnega odnosa do novatorstva. TEŽAVE NOVATORJEV Novatorji pa se pri svojem delu mnogokrat srečujejo z najrazličnejšimi težavami. Ena izmed navidezno manj pomembnih je prav gotovo zavist in nevoščljivost posameznih struktur, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na stimulativno področje novatorstva. Velikokrat se mnogi ne zavedajo, da pomeni nagrada za novatorstvo le prihranek pri strošku, ki ni ravno majhen. Pa vendar se prav pri izplačilu izumitelja največkrat zatakne in so zelo pogoste diškusije v smislu delovne dolžnosti — individualne iniciative. Zato se morajo zavedati predvsem vodilni delavci, da je lahko le pravilen odnos do novatorstva in nenehno spodbujanje porok za tehnološki napredek. V naši delovni skupnosti TOZD Tehnoservis Kmetijskega kombinata Ptuj smo na začetku usmerjenega delovanja novatorstva, zato bo v bodoče potrebno vložiti vse napore v vse TOZD, da bodo čimprej pristopile k izdelavi samoupravnega sporazuma o tehničnih izboljšavah, izumih in koristnih predlogih. Trenutno je v javni razpravi sporazum v TOZD TEHNOSERVIS in prav bi bilo, da bi tudi druge TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj to iniciativo posnemale. Ludvik Turin Agrokombinat Maribor PRIŠLI V SEPTEMBRU 1975: Gostinstvo: Jožica Štern, Dragica Štern Košaki- Kamnica: Zikrija Jugur-dija, Ferid Karajkovič, Vlado Izlakar, Angela Cvetko in Vera Brumec. Mešalmica: Anton Verovnik Pekre: Peter Cehtl Rače-Radvanje: Boris Ulbin Ribe: Frančišek Helbl in Miran Pšeničnik Stroj, postaja: Marjan Amon ODŠLI V SEPTEMBRU 1975: Jarenina: Alojz Cizerl Košaki-Kamnica: Zikrija Ju- gurdija, Jasmin Karajkovič, Marko Madume Mešalnica: Janez Rotko Pesnica: Štefan Fortun, Franc Kečler in Ema Pečar Pekre: Stanislav Cugmas Ribe: Franc Gerold Stroj, postaja: Stjepan M a rt j a-nec Uprava: Tone Krajnc (v JLA) Agrokombinat Lenart PRIŠLI V SEPTEMBRU 1975: TOZD Sadjarstvo Selce: Štefan Domiter, Franc Trimkaus in Janez Trinkaus TOZD Transportservis: Ivan Kos, Franc Fekonja in Slavko Vol-gemut TOZD Poljedelstvo živinoreja Lenart: Anton Polič, Dragoslav Matič in Goran Brezner TOZD Gostinstvo in trgovina: Angela Denša Obrat Kooperacija kmetijstvo: Vera Rihter ODŠLI V SEPTEMBRU 1975: TOZD Transportservis: Ivan Šuta (upokojen) Košaki TMI Maribor PRIŠLI V SEPTEMBRU 1975: Anica Ščavničar. Viktorija Repnik, Stanko Kaučič, Franc Florvat, Ivan Borkovič, Danilo Sovec, Haj-rudin Beganovič, Janez Korez, Daniela Potočnik, Anica Zupanič, Branislava Strigel, Drago Kapun. ODŠLI V SEPTEMBRU 1975: Majda Mlinarič, Anica Gavez, Vojko Krempl, Ivan Snoj, Miha Pučnik( upokojen) V spomin Ernestu Babšku 17. oktobra 1975 je minilo dve leti, odkar nas je zapustil po eno in pol letnem službovanju v naši delovni organizaciji Ernest Babšek, sekretar podjetja. Dobrega tovariša in sodelavca se vsi radi spominjamo in ostal nam bo v trajnem spominu. Člani družbenopolitičnih organizacij in delovne organizacije Agrokombinata Lenart Gostišče TOZD Gostinstvo »Haloški biser« v Gorci radi obiskujejo domači in oddaljeni gostje PRIŠLI V SEPTEMBRU 1975 TOZD Mlekarna: 1. Branko Majcen 2. Mirko Zadravec TOZD »Slovenske gorice« 1. Stanislav Vidovič 2. Štefan Predikaka 3. Jožef Belšak TOZD Gozdarstvo 1. Jakob Kelc TOZD Gradbeni remont 1. Janez Dominko TOZD Tehnoservis 1. Anton Arnečič 2. Janko Peteršič Delovna skup. za skup. zadeve 1. Peter Murko 2. Darinka Kolarič TOZD Kmetijstvo: DE Trnovska vas 1. Rudolf Tomašič DE Ptuj PŽ 1. Ivan Čeh DE Podlehnik VS 1. Ferenc Šarkezi ODŠLI V SEPTEMBRU 1975 TOZD »Slovenske gorice« 1. Vlado Ogrizek 2. Emil Drofenik (upokojen) 3. Dragan Murko TOZD Tehnoservis 1. Milan Pridi TOZD Kmetijstvo DE »Osojnik« 1. Marija Horvat DE Ptuj PŽ 1. Matija Murat (invalid, upok.) DE Pragersko 1. Darko Tratnik 2. Marija Sluga (invalid, upok.) DE Zavrč VS 1. Ivan Zagoršek (invalid, upok.) ♦ Med vsemi sezonskimi deli $ so tudi delavcem iz sosednjih krajev v % SR Hrvatski ♦ jesenska dela v DE Zavrč najprijetnejša Obisk na delovnem mestu Ko smo se odločili, da obiščemo na delovnem; mestu Antona Krajnca — vodja enote Kamioni v TOZD Transport servis Agrokombinata Lenart, si nismo mogli predstavljati kakšno je njegovo delovno področje. Zato smo želeli Antonu Krajncu zastaviti nekaj vprašanj: nih umetnih gnojil. V času, ko prevoz za lastne potrebe ni tako velik, vršimo usluge drugim in vozimo blago za potrebe naših trgovin. Poleg tega je moja dolžnost, da skrbim za obračun osebnih dohodkov šoferjev in se dogovarjam za prevoze, za potrebe podjetja. KAKŠNA JE STRUKTURA DELOVNE SILE V VAŠI TOZD? Naša TOZD zaposluje 47 delavcev, od tega je 13 šoferjev, nakladalci, buldožeristi in mehaniki. KAKŠNA SO VAŠA VOZILA? Kot sem v začetku povedal, imamo dvanajst kamionov. Od tega je samo štiri do pet kamionov v redu, ostali pa so že amortizirani. V letošnjem letu imamo v planu nabavo treh kamionov znamke TAM. Delavnice in garaže enote Kamioni v TOZD Transportservis Agrokombinata Lenart KAKO SODELUJETE KOT VODJA ENOTE S PREDSTAVNIKI PODJETJA? Komerciala podjetja nam redno daje dispozicije za prevoze raznega blaga, predvsem za potrebe Agrokombinata. Z zunanjimi naročniki pa sklepamo dogovore za prevoze sami. KAKŠNE SO VAŠE FUNKCIJE V DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJAH? Sem predsednik odbora za medsebojna razmerja pri TOZD Transport servis in namestnik upravnega odbora pri Agrokombinatu Lenart. Po razgovoru in kratkem obisku v enoti Kamioni smo obljubili, da jih bomo še obiskali in našim bralcem predstavili celoten kolektiv in TOZD Transport servis v eni izmed prihodnjih številk Naše poti. M. P. „PETOVIA” Ptuj pripravi za trg 1000 ton kisanih po vrtnin KOT PRI VSAKEM OBISKU NA DELOVNEM MESTU ŽELIMO, DA BRALCEM OPIŠETE VAŠE DELOVNO PODROČJE NA TEM DELOVNEM MESTU Moje delovno področje je precej obsežno in odgovorno. Skrbim za razpored voženj 12 kamionov, ki jih ima naša TOZD. Obseg voženj se zlasti poveča v jeseni, v času spravila sadja in spomladi ter pozni jeseni, ob prevozu potreb- Strojna postaja agrokombinata Maribor Strojna postaja Agrokombinata Maribor je s svojimi petimi buldožerji in dvema kopačema kot delom strojnega parka opravila pomembna dela na hitri cesti Hoče — Slovenska Bistrica, pa tudi na izgradnji letališča v Mariboru. Ravno zaradi angažiranja na teh deloviščih je ostalo manj možnosti za dela na kmetijskih zemljiščih in na drugih cestah. Koruzne kombajne so močno angažirali, ker ni mogoče odlašati s trgatvijo koruze kljub vremenskim težavam. Pravočasno morajo opraviti jesensko letev in upajo. da jim bo to uspelo. Živilska industrija »Petovia« Ptuj je pripravila v svojem obratu v Ptuju, ob Mariborski cesti (na Bregu) za potrošnike na območju Slovenije, za Ljubljano m druga mesta dovolj kvalitetnega kislega zelja iz pretežne večine glav varaždinske vrste zelja. Z odkupom 150 ton zeljnih glav od kooperantov Kmetijskega kombinata Ptuj in kmetovalcev s Ptujskega polja, predvsem z območja Dornave, Spuhlje, Zabo-vec in drugih bližnjih vasi, je začela »Petovia« že 22. septembra 1975. Pred sedanjim povečanim vlaganjem kumaric, feferonov, rdeče pese in paprike, ki je vložijo za potrebe Jugoslavije okrog 800 ton, je odkupovala »Petovia« nad 500 ton zeljnih glav s Ptujskega polja in z območja sosedne občine Varaždin, zdaj pa porabi večino od 21 bazenov za kisanje povrtnine — 300 ton pese, 150— 180 ton zelja, 120 ton feferonov in do 400 ton kumaric. Največ feferonov odkupijo na območju občine Križevci, pese od Kmetijskega kombinata Ptuj in Obrata za kooperacijo Ptuj ter od delovne enote Starše in Turnišče, kumarice pa tudi z območja občine Križevci ter od kooperantov KK Ptuj. Veliko delo v zvezi s povrtnina-mi opravijo v času od 15. julija do konca leta, z okrog 80 občasno zaposlenimi dekleti in ženami iz Ptuja in okolice, iz Haloz in Slovenskih goric, v celoti pa za- posluje »Petovia« Ptuj z 260 zaposlenimi, pretežno ženske. V oktobru vloženo zelje je že novembra sposobno za prodajo, že prej pa »Petovia« pridno zala- ga trg z drugimi povrtninami, ki jih priznavajo potrošniki po Jugoslaviji kot kvalitetne, dobavljene v 1/2, 1 in 5 kg pločevinkah in kozarcih, zelje pa v količinah po želji potrošnikov. J. V. Zelje pripeljejo »Petovii« s tovornjaki, traktorji in vprego DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Organiziranost mladih v Kmetijskem kombinatu Ptuj Leta 1972 je dejal tovariš Tito v Ljubljani: »Posebej sem vesel in srečen, ker imamo sposobno mlado generacijo, ki jo lahko imenujem podmladek Zveze komunistov. Nivo zavesti teh mladih ljudi je garancija, da lahko naši narodi brez strahu gledajo svojo bodočnost. Ob tej priliki bi rad poudaril, drage mladinke in mladinci, da naši narodi vidijo v vas nosilce izgradnje socialistične bodočnosti naše domovine, garancijo, ki bo ustvarila veliko bodočnost naših narodov.« Globoke so misli tovariša Tita in prav gotovo je dolžnost nas vseh mladih, da se vanje poglobimo. transmisija družbeno političnih organizacij, temveč se moramo razviti v močno družbeno politično organizacijo mladih, ki bo ak- cijsko in organizacijsko samostojno delovala ter svojo dejavnost usklajevala in usmerjala v sindikatu pod idejnim vodstvom Zveze komunistov. Pri usmerjanju im načrtovanju ter realizaciji sprejetih stališč moramo našo dejavnost nenehno siklajevati z vsemi družbeno političnimi dejavnostmi v Kmetijskem kombinatu Ptuj ter nadalje snovati skupne načrte z delegacijami interesnih skupnosti in skupščinskimi delegacijami. Zavzemati se bomo morali za enak socialni položaj mladih. Skupno s konferenco mladih v kmetijstvu si bomo prizadevali povsod tam, kjer so dani pogoji za ustanovitev aktiva mladih zadružnikov, posebno pozornost pa bomo posvetili seznanjanju kmečke mladine s kmetijskimi poklici in njihovimi možnostmi v okviru poklicnega usmerjanja. Nadalje si bomo prizadevali in zagotovili po programih stalni pritok materialnih sredstev, po možnosti iz sklada skupne porabe. To je samo nekaj nalog, ki so jih mladi prevzeli v koordinacijskem svetu; za uresničitev le-teh bo potrebno veliko zrelosti in dobre volje. Mladi imamo priložnost dokazati, koliko resnično veljamo; te možnosti pa ne smemo izigrati. Od slehernega mladega v Kmetijskem kombinatu Ptuj je odvisno; kakšni bodo rezultati prevzetega dela. Dokažimo, da smo mlad, zdrav, delaven rod, ki natanko ve, kaj in kako je potrebno delati za boljšo socialistično stvarnost. Ludvik Turin V Kmetijskem kombinatu Ptuj je že Okrog štiristo mladink in mladincev, kar pomeni, da smo razmeroma mlad kolektiv in da mladi moramo odigrati odločilno vlogo za boljši jutri. Trenutno deluje v Kmetijskem kombinatu Ptuj osem osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, pogoje za ustanovitev osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije pa ima še nekaj TOZD, ki imajo več kot pet mladih delavcev. Na iniciativo sveta ZK Kmetijskega kombinata Ptuj je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev koordinacijskega sveta ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj. Koordinacijski svet se je dne 10. oktobra 1975 prvič sestal in konstituiral. V koordinacijskem svetu, ki je posvetovalni koordinacijski organ, so zastopani delegati vseh osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije Kmetijskega kombinata Ptuj. Vsaka osnovna organizacija ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj ima v koordinacijskem svetu po dva delegata (predstavnik aktiva mladih in en delegat). Delegati zagotavljajo v koordinacijskem svetu s svojo dejavnostjo v osnovnih organizacijah ZSMS, v katere so bili izvoljeni, vsebinsko obravnavanje in opredeljevanje sklepov, stališč in dogovorov, o katerih se bodo dogovarjali na koordinacijskem svetu in so skupnega pomena. Na svoji prvi seji so sprejeli delegati precej obširen program dela. Nalog je zelo veliko, zato se bo potrebno lotiti vseh nalog zelo sistematično. Ena izmed najvažnejših nalog je ustanavljanje novih osnovnih organizacij povsod tam, kjer za to obstojajo pogoji. Mladi, zbrani v koordinacijskem svetu, smo prevzeli tudi veliko in zahtevno nalogo — organizacijo proslave ob 29. novembru. V sodelovanju s šolami, vojaki iz ptujske garnizije in člani naših osnovnih organizacij zveze socialistične mladine bomo pripravili bogat kulturni program. Ob tej priložnosti bo sprejem mladih v Zvezo komunistov ter podelitev jubilejnih nagrad. Mladi se moramo zavedati, da nikakor ne smemo biti samo Vajenska doba nam bo pustila mnogo znanja in izkušenj Irena Rakuša, v 3. letniku Gostinske šole v Mariboru Med 78 vajenci gostinske stroke pri TOZD »Gostinstvo — Haloški biser« Ptuj, je med 3 vajenkami v kuhinji hotela »Poetovio« v Ptuju že 3. leto vajenka Irena Rakuša, doma iz Moškajnc. O svojem delu in šolanju je med drugim povedala naslednje: »Že v osnovni šoli v Gorišnici sem rada odgovorila na vprašanje, kam se bom usmerila po končanem osnovnem šolanju, da me najbolj veseli delo v gostinski stroki in sicer v kuhinji. Zato sem vložila prošnjo za sprejem pri »Haloškem biseru« in je med 30. prošnjami bila tudi moja takoj sprejeta. Februarja 1976 bom končala šolanje v Gostinski šoli v Mariboru v kuharski smeri. Že doslej sem z zanimanjem obiskovala to šolo in sem končala prva dva razreda s prav dobrim uspehom. Stroške šolanja mi pokriva vajenska nagrada od 500 do 800 din mesečno. Veseli me tudi praktično delo v šoli in v kuhinji hotela »Poetovio«. Vodja kuhinje Karla Žmavc dobro gleda tudi na nas vajenke, da se čimveč naučimo. Vse nam pokaže in razloži. Zelo jo spoštujemo. Nabavila sem si že več kuharskih knjig. Tudi v bodoče si bom dopolnjevala strokovno knjižnico. V službo in v šolo se vozim iz Moškajnc z vlakom ali z avtobusom, ker imam dobre zveze, ko delam en teden dopoldne od 6. — 13. ure, drugi teden pa od 13. — 20. ure. V šoli se rada učim vse predmete. Pri praktičnem delu skrbi predavatelj Janez Štrukelj, da čimveč pridobimo in vse pripravljeno tudi s slastjo potem pospravimo. Gostinska šola v Mariboru je poskrbela za strokovni izlet v Radence in v Mursko Soboto, kjer smo si ogledali kuhinjo v hotelu »Radin«, potem tudi »Čardo« pri Murski Soboti, kjer smo obiskali še KIK Pomurko in Tovarno mlečnega prahu. V tem šolskem letu bomo gotovo obiskali v Mariboru kulinarično razstavo. Tukaj v hotelu smo tudi vajenke seznanjene s praktičnim uveljavljanjem delavskega samoupravljanja in smo dobro seznanjene z vsem poslovnim in samoupravnim in političnim delom, nimamo pa še nikakih funkcij. Po končani šoli bomo znale vse med Irena Rakuš je bila presenečena, da je bila izbrana med vajenkami za razgovor za »Našo pot«, čeprav je sicer bolj tiha kot zgovorna. J. V. učenjem pridobljeno znanje prid no uporabljati.« 0 sistemizaciji delovnih mest v TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj (1) Svet za kadre in skupni DS Kmetijskega kombinata Ptuj sta v mesecu septembru 1975 na svojih sejah sprejela priporočilo, na (delavski sveti TOZD začnejo postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov o sistemizaciji delovnih mest. Po tem predlogu naj bi osnutke samoupravnih sporazumov o sistemizaciji delovnih mest za DS TOZD pripravile strokovne komisije, ki jim naj TOZD poverijo naslednje naloge: — da proučijo obstoječo organizacijo in po potrebi predlagajo novo oziroma spremenjeno, dopolnjeno organizacijo v TOZD; — da analizirajo obtsoječa delovna mesta in po potrebi (v skladu z organizacijo in zahtevami delovnega procesa ter smo-terno razdelitvijo dela po organizacijskih enotah) predlagajo spremembe in opišejo vsa delovna mesta v TOZD. Ker bo to zelo obsežno in strokovno zahtevno delo, bo ta dela v delovni organizaciji usmerjal in koordiniral svet za kadre. Takoj po sklenitvi samoupravnih sporazumov o sistemizaciji delovnih mest bomo pristopili k sklajevanju obstoječe metodologije za analitično oceno delovnih mest z metodologijo, ki bo določena s samoupravnim sporazumom grupacije kmetijske dejav- nosti SR Slovenije o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter po tako sklajeni metodologiji na novo ocenili vsa delovna mesta v TOZD KK Ptuj. Da bi delavski sveti TOZD oziroma od njih imenovane komisije lažje pristopile k izdelavi predlogov samoupravnih sporazumov o sistemizaciji delovnih mest, je svet za kadre na svoji seji dne 6. oktobra 1975 predlagal osnutek takega samoupravnega sporazuma, ki obsega pet poglavij. V prvem poglavju »UVODNE DOLOČBE« je opisano: — kaj je sistemizacija delovnih mest Ogled svetovnega tekmovanja v Torontu Sonce je zahajalo, ko je ogromno letalo — boeing zaokrožijo nad mestom Toronto. Moja ura je kazala nekaj minut čez polnoč. Moral sem jo pomakniti za pet ur nazaj, da sem se Vklopil v pravi čas, v daljni Kanadi. Na to ekskurzijo maju je z inž. Franjkovičem povabil zastopnik firme »Steyer« za Jugoslavijo in ki je organiziralo ogled Svetovnega tekmovanja v oranju. VTISI IZ TORONTA Opisal bi ndkaj vtisov iz te velike dežele, ki je po velikosti druga na svetu, prebivalcev pa ima toliko kot naša država. Videl sem le majhen del te ogromne dežele, če Odštejem letalski polet; v lepem sončnem vremenu smo Kanado preleteli po dolgem, preko več tisoč ledenih jezer, ogromnih gozdov, preko polj in travnikov in smo po 10-urnem letu prispeli na cilj. Toronto leži ob Ontarijskem jezeru, ki je skoraj tako veliko kot Jadransko morje. To jezero je tudi poleti tako mrzlo, da ni za kopanje. Imajo veliko bazenov im igrišč, kjer je kopanje brezplačno. Mesto šteje 2,5 milijona prebivalcev, je zelo lepo urejeno in izredno čisto. Razprostira se na veliki površini. Vmes so parki In gozdovi, tako da te strogi center spominja na milijonsko mesto. Tudi nebotičniki niso dolgočasni, temveč se na njih zrcali najrazličnejša arhitektura. Nebotičniki iz opeke, marmorja, iz različnega rezanega kamna, pa tudi tisti iz betona, imajo različne olkraSke kar jim daje izredno slikovitost. Dva mebotičnika, ki sta kot '-z stekla, ogreva sOnčna energija. Če jim je dovolj toplo, ne vem, verjetno pa jim je. V njihovi senci pa so tudi majhne hiše, v katerih so v glavnem različne trgovine. V Osawi, ki je oddaljena od Toronta približno 100 km, je bilo svetovno tekmovanje v oranju. Nastopalo je 22 držav iz celega sveta. Orali so z dvobrazdnimi plugi in to izredno lepo. Nastopali so z različnimi traktorji, nad 90 % jih je imelo Kvernelands pluge, ki jih tudi mi uporabljamo že nekaj let. Zmagal je Belgijec. V neposredni bližini je bila razstava kmetijske mehanizacije. Stroje so razstavljali predvsem Kanada in ZDA, v manjši meri tudi SZ im nekaj drugih evropskih držav. Razstava, ki jo dnevno o-bišče nad 100.000 obiskovalcev, je prava paša za ljudi, ki se zanimajo za tovrstno mehanizacijo. FARME SO SPECIALIZIRANE IN MEŠANE Ogled farm v naslednjih dneh in selekcijske postaje v GUELP-HU je bil izredno zanimiv. Selekcijska postaja, ki je oddaljena približno 200 km od Toronta, zajema 15.000 farm. V glavnem ima- jo bike Holštajn-Friesian pasme ter nekaj drugih pasem: simen-talci, charolais in shorthorn. Biki z ogromnim biološkim potencialom dajejo seme, ki ga pošiljajo po celem svetu. V bližini smo si ogledali farmo krav, ki ima hlevsko poprečje nad 10.000 litrov. Najboljša krava v tem hlevu je dala 'lani v 367 dneh 19.000 litrov mleka. Sami si lahko predstavljate, kakšna so vimena teh krav. Ogledali smo si tudi nekaj drugih farm. Vse se odlikujejo po izredno enostavni gradnji. Na okoli 2 m Visokem zidnem vencu je lesena lopa. V tej spravljajo seno, pod njo pa so krave. To so v glavnem 50-glavski hlevi, ki imajo zraven še betonski silos. Hlevi na videz niso lepi, v njih pa so krave, ki so zelo 'čiste in za naše pojme z izredno visoko mlečnostjo. Po podatkih, ki sem jih do- V Okviru prizadevanj, da bi z našimi kopirnimi aparati prodrli tudi na tuje tržišče smo se s Slovenijalesom iz Ljubljane, ki ima svoje stalno predstavništvo v 'MdskVi, dogovorili o Skupnem nastopu na sejmu birotehnične opreme »1NTERORGTEHN1KA 75« v Moskvi. Slovenijales je nosil vse stroške razstave tako, da je naše podjetje krilo samo stroške mojega službenega potovanja. Dogovorjeno je bilo, da bomo na tem sejmu sodelovali z našim najzmogljivejšim kopirnim aparatom »TEHNOMATIC 275«. Zato je en primerek tega stroja že 12. avgusta odromal na skoraj 3000 km dolgo potovanje v Moskvo. Sam pa sem v MoSkvo potoval 30. avgusta. Razstava birotehnične opreme »INTERORGTEHNIKA 75« je bila na razstavišču v moskovski četrti SökoMki. Trajala je od 2. do 16. septembra 1975. Na tej razstavi je sodelovalo 21 držav. Jugoslavijo je kot edini ražstav-Ijalec zastopal Slovenijales, ki je na svojem razstavnem prostoru razstavljal proizvode nekaterih naših tovarn, kot je Tovarna računskih strojev Zagreb, Tovarna elektronskih kalkulatorjev »DIGITRON« Buje, proizvode tovarne Iskra Kranj, opremo konstrukcijskih birojev tovarne »Li-bela« Celje, pisalne in razmnoževalne stroje tovarne »Uniš«, razno pisarniško opremo, ki jo proizvaja naša pohištvena industrija in naš kopirni aparat »TEHNOMATIC 275«. Slovenjales iz Ljubljane je imel skromen, vendar zelo okus- bil, so te farme velike od 50 do 400 ha. Velike farme so specializirane, majhne so mešane in slabše. Ob cesti se vidijo tudi farme, ki so opuščene. Povedali so nam, da plačujejo visoke davke in v kolikor cela družina pridno ne dela, je bolje, da farmo čimprej zapusti in se zaposli v industriji. KAKO JE UREJENO SOCIALNO VARSTVO? Čeprav je dežela bogata z lesom in rudo ter je največji izvoznik žita na svetu, je vendar človeku razumljivo, da morajo biti primerni daVki. Vse je čisto in lepo urejeno. Ogromno je najmodernejših cest, na katerih se ne plačuje nobenih cestnin. Zelo urejeno je socialno no urejen razstavni prostor. Naš aparat je bil postavljen na dobro vidnem mestu, v družbi risalnih desk in ostalih proizvodov Libela tako, da je z njimi tvoril neko zaokroženo celoto. Sejem je obiskalo veliko število domačih in tujih obiskovalcev, med njimi je bilo mnogo raznih strokovnjakov. Naš stroj si je strokovno ogledalo preko sto predstavnikov raznih institutov in konstruktorskih birojev iz celotne SZ. Tako so si aparat ogledali strokovnjaki iz Vladivostoka, Alma Ate, Odese, Perme na Uralu, Leningrada, Tule, Kijeva, Tallina itd. Večina je bila navdušena nad enostavnostjo, zmogljivostjo in priročnostjo stroja. S pomočjo predstavnikov Slovenijalesa sem imel razgovore o prodaji kopirnih aparatov z raznimi načelniki sovjetskih zunanje trgovinskih firm, kot so Razno export, Export les, Avto promin-port, Tehmašinport. Nadalje sem se pogovarjal o prodaji kopirnih aparatov z namestnikom ministra Ministrstva za organizacijsko opremo, z namestnikom ministra Ministrstva za gozdarstvo SZ, načelnikom uprave za kapitalno izgradnjo Inturista in drugimi. Na tem sejmu sem navezal Stike s predstavniki Poljske, Češke in Nemške demokratične republike, katerim smo pozneje dali ponudbo preko »Kovinotehne« Celje. Slovenijales je dal ponudbe za prodajo strojev Mini-sterstvu za ORG TEHNIKO, Ministrstvu za zunanjo trgovino, Tehmašinportu, Ministrstvu Pri- varstvo. Vsakdo, ki dopolni 60 let, dobi od države neke vrste pokojnino; z njo lahko skromno živi, pa naj bo to kmet, uradnik ali pa brezposelni. Za svojo normalno pokojnino se plačuje tako, kakor plačujemo pri nas, pfi plači. So pa takšni, ki jim ni za delo. Vsak brezposelni dobiva podporo, s katero se lahko za silo preživlja in če je zadovoljen s takšnim življenjem, ga nihče ne sili, da bi se zaposlil. POGLED NA NIAGARSKE SLAPOVE JE ENKRATEN En dan je bil predviden tudi za izlet na Niagarske slapove, eno od svetovnih čudes. Reka, ki je le 40 km dolga in predstavlja mejo med Kanado in ZDA, mora premagati 107 m višinske razlike. To izravnava z deročimi brzicami in ogromnimn slapom. Voda pada v širini okoli 1000 m, globoka pa je 63 m. Vsako minuto strmoglavi v globino preko 400.000 m3 vode. Pogled je enkraten. Štirje visoki vrtljivi stolpi, možnost, da prideš za slapove in pod nje, so izdelani čisto po »ameriško«, drzno in lepo, tako, da ti ostane ta ogled v trajnem spominu. Milan Štarkl borostrojenja in drugim, s katerimi smo se pogovarjali na sejmu. Naš razstavljeni aparat si je rezerviralo Ministrstvo Priboro-strojenja. Na jugoslovanski dan, ki je bil 12. septembra, nam je »PREZIDIJUM TORGOVO PROMI-ŠLJENOJ PALATI SSR-a« podelil diplomo za sodelovanje na razstavi INTERORGTEHNIKA 75. Po podelitvi diplome se je za aparat zanimala širša javnost. Aparat je posnela tudi moskovska televizija in ga pozneje prikazala v eni izmed svbjih oddaj o sejmu IN-TERORGTEHNIKE 75. Na tej razstavi so tovrstne stroje razstavljali tudi: Tovarna METEM iz ZRN, REGMA iz Francije, GAF iz Velike Britanije, OCE iz Holandije, SZ in Bolgarija. Konkurečni so nam stroji tovarne GAF in REGMA, ki imajo približno enake lastnosti kot naš »TEHNOMATIC 275«, so pa skoraj enkrat dražji. Tovarni METEM in OCE pa sta razstavljali izredno drage avtomatične stroje velikih zmogljivosti, ki so primerni le za največje kopirnice. Takih strojev pa mi nimamo v svojem proizvodnem programu. Tovarni iz SZ in Bolgarije sta razstavljali prototipa, ki nam po kvaliteti !n funkcionalnosti nista bila konkurenčna. Zaradi tega sem mnenja, da imamo priložnost za plasman naših proizvodov na sovjetsko tržišče. Trgovski uspeh pa seveda za-visi od drugih momentov tako, da bo v tej smeri potrebno vložiti še precej naporov. Mnenja sem, da je sodelovanje na takih sejmih zelo koristno, saj so tam priložnosti za navezavo koristnih stikov, hkrati pa se vidi tehnični napredek tovrstne tehnike v svetu. Mislim, da moramo v bodoče redno sodelovati na takšnih sejmih v tujini, saj je to ena izmed dobrih poti za plasman naših proizvodov na tuji trg. Anton Galun NA RAZSTAVI »INTERORGTEHNIKA« V MOSKVI jimiiim sir Vtisi s strokovne ekskurzije po Poljski (1) KRATEK PREGLED ORGANIZIRANOSTI POLJSKEGA KMETIJSTVA Ljudska republika Poljska doživlja po drugi svetovni vojni intezivno preoblikovanje tipično agrarne v industrijsko — agrarno državo. V tem procesu pa ima kmetijstvo pomembno vlogo, ker sta radikalna tehnična zgradba kmetijstva in temeljita sprememba strokture ključni predpostavki za realizacijo pomembnih ciljev poljskega družbeno ekonomskega sistema Kmetijstvo je namreč M juh uspehom, ki jih je dosegalo v povojnem obdobju, nad 3 % poprečno letno stopnjo rasti obsega proizvodnje, hkrati s tem pa je zaostajalo za drugimi gospodarskimi d& javnosti. Narodni dohodek iz kmetijstva se je v obdobju leta 1970/73 povečal za 60 %, celoten narodni dohodek Poljske pa se je povečal petkrat. Visdk naraven prirastek prebivalstva in majhne možnosti za zaposlovanje izvem kmetijstva, sta bila poglavitna vzroka, da se je zaposlenost v kmetijstvu zelo počasi znižala. V triindvajsetletnem Obdobju se je število zaposlenih v kmetijstvu zmanjšalo iz 5,6 milijona na 5,2 milijona, oziroma na 7 %. Rezultat takega razvoja je, da se je delež kmetijstva v narodnem dohodku znižal hitreje —■ od 48 % v letu 1950 na 15% leta 1973, kot pa delež zaposlenih v kmetijstvu v celotnem številu zaposlenih od 55 % na 32 % v enakem obdobju. Obilje delavne sile in relativno slaba 'tehnična opresmijenast poljskega kmetijstva sta tudi pomembna kazalca za oceno produktivnosti družbenega dela. AGRARNA STRUKTURA Produkcijska sredstva so razdeljena med tri sektarje lastništva: državni zadružni in zasebni. Državni sektor razpolaga s 3,4 mio. ha ali 17,4 % vsega kmetijskega zemljišča, (16,1 % državna posestva dn 1,1 % neorganizirano zemljišče). V rokah zadružnega sektorja lastništva je 4 mio. ha ali 2,1 % kmetijskega zemljišča (1,7% zadruge in 0,4 ekonomije 'kmečkih krožkov). Pretežni del kmetijskega zemljišča — 15,5 mio ha ali 80.5 % pa je v rokah zasebnega sektorja. Zasebna kmečka posest je zelo razdrobljena. Poprečna velikost kmetije je 5,2 ha kmetijskega zemljišča. Od slkupiaj približno 3.000 tisoč kmetij je le 400 tisoč ali 13.6 % gospodarstev večjih od 10 ha. Poleg tega le ena tret-jina zasebnih gospodarstev spada v skupino čistih kmetij, med tem ko je dve tretjini gospodarsko mešanih 'kmetij. Ekskurzija Zadružne zveze Slovenije je bila osemdnevna in v tem času smo si ogledali naslednje strokovne in turistične zanimivosti Poljske: Pot iz Maribora preko Gradca, Dunaja, Berna, Ostrave, preko Češkjiga Cešina, nas je pripeljala do Oswiecima, kjer smo si ogledali mučilnico Hitlerjevega rajha, v kateri je na tisoče naših rodoljubav izgubilo življenje. Tu smo položili venec Zadružne zveze Slovenije. Pot nas je nato peljala preko Czestochwi do Varšave. V Varšavi smo obiskali Institut ekonomiki roinefi), kjer smo dobili osnovne informacije o poljskem kmetijstvu. V neposredni bližini Varšave smo si pogledali državno posestvo, ki ima dva tisoč ha njiv in tisoč ha travnikov ter tovarno za predelavo sladkorne pese. Posestvo ima 1500 glav goveje živine, od tega 1000 krav ter letno spitajo tri tisoč prašičev. Od njivskih površin zasejejo 700 ha pšenice in 500 ha s sladkorno peso. Varšava je velemesto s 1,4 mio prebivalstva. Ob koncu vojne je bila 95 % porušena, vendar je Poljakom skoraj v celoti uspelo obnoviti staro Varšavo in zgraditi močna naselja južno od Varšave, kjer stanuje približno 0,5 mio prebivalstva. Varšava ima veliko muzejev bogatih na kulturnih eksponatih (najznameniteiši muzej Vilanov). Sredi Varšave -stoji kulturni dom te stavbe poljiSkaga naroda, to je mogočna stavba. Če se povzpneš v 30. nadstropje, vidiš celo Varšavo. V okolici Krakova smo si ogledali skupne hleve in zasebne kmetije ter se udeležili sprejema na Akademiji za kmetijstvo. Poleg tega smo si še ogledali kmečke skupnosti za sadjarstvo in živinorejo. V Novem Sačzu smo si ogledali vrtnarske skupnosti, bili gostje kmetijske zadruge in njenih kooperantov. DRŽAVNA POSESTVA Državno posestvo, ki ga vodi direktor, ki je osebno odgovoren za njegovo poslovanje, je običajno sestavljeno iz več proizvodnih enot, ki -so približno enako velike. Poprečne velikosti državnih posestev so 3 do 4 tisoč ha. V začetku svojega delovanja so bila družbena posestva popol-noma pod upravo državne direkcije. V zadnjem času pa je prišlo do reorganizacij, v katerih so sd državna posestva zagotovila večjo samostojnost. Vsako posestvo mora zadovoljiti dve temeljni planski zahtevi — obseg neto vrednosti proizvodnje in fond za plače. Obe zahtevi določi generalna direkcija pri Mini-strtstvu za kmetijstvo. Direktor posestva ima absolutna oblast, ker je za uspeh -poslovanja posestva tudi sam odgovoren. Pomaga mu delavski svet, ki ga sestavljajo trije člani, predstavniki kolektiva in družbeno političnih organizacij. Pristojnosti delavskega sveta so, da pregledujejo ah direktor izvaja resolucije delavske samoupravne konferen, ce, da organizira skupaj s sindikalno organizacijo in u-pravo podjetja -posvete o -poteku proizvodnje, da kontrolira porabo fonda za plače, dodeljevanje premi j in nagrad, da razvija dejavnosti, ki pomagajo pri reševanju problemov v zvezi s povečanjem proizvodni ei, izboljšanjem kvalitete proizvodnje, zniževanjem planskih cen in aktiviranjem proizvodni ih rezerv. Poleg delavskega sveta ima vsako posestvo tudi svojo delavsko konferenco, ki se sestaja dvakrat letno. Ta konferenca je pooblaščena da sprejema -pravilnike o delovnih razmerjih, odloča p stanovanjski in socialni politiki, odloča o politiki premij in nagrad, voli -organe konference in predstavnike v delavski svet. Investicijska sredstva za razvoj -državnih -posestev -pritekajo iz dveh virov in to iz panožne investicije in investicije podjetja. Panožne investicije razvojnega značaja, ki se financirajo jz proračuna, o takšnih naložbah pa odloča direktor! j okrajne zveze državnih posestev. Investicije podjetja pa so naložbe za modernizacijo in obnovo objektov in strojnega parka. Obrestna mera je 2 %. Osebni dohodki sc oblikujejo po -dveh osnovah. Osnovna je plača, ki je zasnovana na obračunavanju zaslužka po storjenem delu. Drugi del je premija, ti ima funkcijo stimulacijskega dela. Poleg teh denarnih prejemkov pa imajo delavci -stanovanje zastonj, brezplačno dobivajo za svojo -družino dnevno 2,5 litra mleka, imajo pravico do 30 arov ohišnice, do reje dveh svinj in 30 kokoši. Na Poljskem so v letu 1974 ustanovili prvi svoj poskusni Agroindustr i j skj kombinat, kjer je neposredno podrejen ministrstvu za kmetijstvo, financira pa se iz državnega proračuna. Poprečni osebni -dohodek zaposlenih v kmetijstvu znaša mesečno šest zlotov. ZADRUGE V -poljskem kmetijstvu deluje nad tisoč kmečkih delovnih zadrug, ki razpolagajo z okdli 3 mio ha kmetijskega zemljišča. V 25. letih obstoja so bile izoblikovane naslednje Oblike kmečkega zadružništva: 1. zadruge z rastlinsko in živalsko proizvodnjo. 2. zadruge, katerih člani združujejo,delo le v rastlinski proizvodnji; 3. zadruge kjer je Skupno kmetovanje organizirano le na zemljiščih državnega zemljiškega sklada. Veliki del današnjih delovnih zadrug je bilo ustanovljenih v letih 1942/52. Zadruge imajo dobre proizvodne in -poslovne rezultate. Zadružna samouprava je vse bdi j omejena, predsednik zadruge -pa dobiva -vse večja pooblastila. Takšne zadruge lahko -ustanovi naj-manj deset kmetov in to -predvsem v večj ih zasebnih gospodarstvih. SKUPNOSTI Ko so Poljaki odstopili od zamisli kolektivizacije kolhoz-nega tipa, so nastajali kmetijski krožki -povsem prostovoljno, brez državne pomoči. Dejavnosti teh krožkov pa so bile proizvodnja -kvalitetnega semena, proizvodnja plemenske živine, organizacija kontrole rastlinskih bolezni in škodljivcev, organizacija lektivnih izboljšav -travnatega sveta itd. Glavno delo krožkov -pa je bilo izobraževanje kmetov in mehanizacij a p roiz-vodnlje. Financiranje teh dejavnosti je -bilo zasnovano na prispevkih kmetov-članov, v zadnjem času pa tudi daje država subvencije in kredite-Najvažnejše pa je. da so oblike dela — krožke proglasili za temeljno organizacijsko Obliko v izvajanju programa -socialistične preobrazbe ‘kmetijstva. Ti -krožki so organizirani na klasičnih zadružnih princi-pih zadružne samouprave in so -temeljna masovna organizacija v kmetijstvu. KMEČKE SKUPNOSTI Z ustanavljanjem kmečke skupnosti so začeli v letu 1972. Delujejo na podobnih izhodiščih kot naše slovenske Skupnosti. Zlasti pa imajo naslednje naloge: — da se poveča proizvodnja. zaposlenost in dohodek -na 'kmetijah; — da se kmetom olajšajo -težki pogoji dela; — da se preudarne j e porabijo zemljišča in zgradbe v državni lastnini ter zemlja in objekti, ki jih kmetje ne uporabljajo več. Te skupnosti dobivajo izdatno državno pomoč v obliki kreditov za gradbeni material in opremo in pa v obliki organizirane po-speševalne službe na terenu. Do sedaj se je že izoblikovalo neka; različnih vrs-t kmečkih skupnosti: — strojne skupnosti, — skupnosti za -specializirano proizvodnjo v poljedelstvu, sadjarstvu jn v živinoreji, — skupnosti za gradnjo hlevov, — Skupnosti za proizvodnjo na vseh zemljiščih -kmetov, oziroma na delu zemljišč kmetov — članov, — skupnosti za gospodarjenje na zemljiščih in objektih, ki jih -je dodelila država. (Nadaljevanje v števiM 11) VESTI IZ VSEH STRANI Prodaja sadja iz sadovnjakov Agrokombinata Lenart in Maribor ter Kmetijskega kombinata Ptuj v tržnici v Velenju Priprave na 30-letnico Agrokombinata Lenart Gostinstvu Agrokombinata Lenart je ostala po letošnji glavni turistični sezoni za konec letošnjega leta in poslovanja velika naloga iz programa proslav za 30 letnico Agrokombinata Lenart, ki bo za kombinat kot celoto 28. novembra 1975. Pripravljalni odbor se je pravočasno podal na delo, da bi uspele vse točke programa — slavnostnega in družabnega dela v splošno zadovoljstvo udeležencev- in tudi izvajalcev programa. Kolektiv TOZD gostinstvo in trgovina si je prizadeval v Lenartu in v okolici storiti po svojih močeh vse, da bi zadovoljil vse redne in prehodne goste v gostinstvu in v trgovini potrošnike po njihovih željah in potrebah. Gostišče »Črni les« pri Hrastovcu privablja v petek in v soboto zvečer, goste. ^TT> 'v' e 1 rznica v Velenju zelo uspešna V oktobru 1975 se je že močno občutilo, da je prešla tudi Skrb stare opuščene tržnice na novo itržnico in da je bilo Zlasti v oktobru poslovanje v njej za 20 — 30 % uspešnejše. Potrošnike so oskrbeli s hruškami, jabolkami in krompirjem za ozimnico, tako po aranžmanu z Gorenjem Velenje. kakor tudi po potrebah potrošnikov, ki kupujejo v prodajalnah tržnice. Krompirja bd prodali vsaj 200 ton. za prodajo pa je bilo namenjenih isamo 80 ton. Agrokombinat Maribor in Agrokombinat Lenart sta s hitro dobavo čez 150 ton kvalitetnih jabolk ustvarila splošno zadovoljstvo potrošnikov. Kot je povedal upravnik tržnice Pavel Popič, si bo pri- zadeval kolektiv tržnice, da bo stalno založena z vsem, kar pričakujejo od tržnice potrošniki iz Velenja in pričakuje, da bodo podpirali njegova prizadevanja tudi dobavitelji blaga. _ ki spada v prodajalne tržnice. Tako bosta kollektiv in tržnica izpolnila vsa pričakovanja Velenja in okolice. kov. Pri odkupu mošta od zasebnikov ni šlo letos brez 16 % višje cene od lanske cene v zveznem merilu, če je hotela TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« odkupiti vsaj 20 vagonov mošta od zasebnikov, ki so kljub temu obdržali dober del pridelka v svojih kleteh. Največ mošta je iz grozdja sorte sovinjon, laški rizling, šipon in iz drugih sort. Največje količine mošta so iz grozdja iz vinogradov na območju Podlehnika in Zavrča v Halozah, druge količine pa so tudi iz Slovenskih goric. Letošnja prodaja vina je zahtevala večje količine kot jih je vrnil letos mošt. Tako bo verjetno tudi v prihodnje. Obnova vinogradov bo morala hitreje napredovati, da bo ob trgatvah pokrival novi pridelek mošta prodano vino. Gozdarstvo končuje letošnja planska dela V TOZD Gozdarstvo Agrokombinata Maribor so glavne postavke plana za 1975. leto že realizirane. S 1. oktobrom 1975 je začela sečnja listavcev po sečnem planu, ko bo do konca leta tudi 100 % izpolnjen. Tehnično osebje je pripravilo vse izračune in dokumentacijo za plan dela TOZD Goz-dartsvo v 1976. letu. Po planu za jesen 1975 leta določena gozdno gojitvena dela so tudi povečini že izvršena. Prodaja lesa sicer ne more mimo že znanih prodajnih težav, so pa vsa zagotovila, da bo za 1975. leto pozitivna bilanca. Sklepanje pogodb za leto 1976 Vurberška skupina stalnih sezonskih delavk in delavcev ob trgatvi Sodi so polni novega mošta Letošnja trgatev v vinogradih Kmetijskega kombinata Ptuj v Halozah in Slovenskih goricah je končana do konca oktobra 1975, kljub prekinitvam zaradi dežja. V sode TOZD Kletarstvo, Slovenske gorice« Kmetijskega kombinata Ptuj je priteklo iz stiskalnic Kmetijskega kombinata Ptuj 130 vagonov mošta, 20 vagonov pa iz stiskalnic zasebnih vinogradni- Množica škorcev, vsiljivih obiralcev grozdja v vinogradu na Vurberku Skladno z navodili Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije v Ljubljani so začeli 15. oktobra 1975 v »Košakih« TMI Maribor s sklepanjem kooperacijskih pogodb z delovnimi organizacijami, ki jim bodo dobavljale v 1976. letu govedo, teleta in prašiče, da bi opravili vse to delo do 1. novembra 1975. Uspeh sklepanja kooperacijskih pogodb v smislu teh navodil bo popoln, ko bodo v celoti sklenjene pogodbe za 1976. leto tudi z živinorejci — kmeti, vezane na delovne organizacije, ki povezujejo živinorejce kooperante in so tudi pomembne dobaviteljice klavne živine za »Košake« TMI Maribor in za vso mesno industrijo v Sloveniji. IZKUŠNJE KOOPERANTOV Kmet - kooperant Rajko Konečnik iz Dragučove Tokrat smo obiskali kmeta — kooperanta Rajka Konečnik, ki je kooperant Agrokombinata Maribor TOZD KZ Maribor že od leta 1971. Ko smo se skupno z referentom v pospeševalni službi pri TOZD KZ Maribor Srečkom Marušičem, kmetijskim inženirjem, odpravili proti Dragučovi, smo bili presenečeni, ko nam je žena Rajka Ko-nečnika povedala, da moža ni doma, ker je odšel po opravkih v Prevalje. Vse to pa nas ni zmotilo, da ne bi našim bralcem predstavili kmetijo kooperanta Rajka. kmetov — kooperantov, ki so imeli v letu 1974 več kot 10.000 litrov prodanega mleka. Na drugem in tretjem mestu sta Jakob Valentin s 26.499 litri in Jakob Kranvogel s 26.155 litri mleka v preteklem letu. Po oceni žene Anke bodo v letošnjem letu zbrali 50.000 litrov mleka, količino, ki so jo planirali. OLAJŠANO DELO Z MEHANIZACIJO Imajo 8,5 ha obdelovalne zemlje, od tega 7 ha travnikov (črednih pašnikov). Pri delu jim žena kooperanta Konečnika v zbiralnici mleka na svojem domu v Dragučovi Ugotovili smo, da mu pri delu v glavnem pomaga žena Anka, zato smo vedeli, da nam bo na postavljena vprašanja lahko tudi sama odgovorila. Povedala nam je, da so se prvotno ukvarjali z živinorejo (svi-njerejo in govedorejo). Pozneje pa so opustili svinjerejo in se preusmerili izključno v govedorejo in proizvodnjo mleka. Leta 1971 so zgradili nove hleve z dvajsetimi stojišči. Trenutno imajo v hlevu 17 krav in 8 telic. Zgradili so tri betonske silose, ki so jih v letošnjem letu napolnili s silažno koruzo. KORISTNA ZBIRALNICA MLEKA Izredno zanimiva je zbiralnica mleka z zmogljivostjo 650 litrov mleka na dan. V to zbiralnico vozijo mleko v glavnem kmetje iz Dragučove, in sicer dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer. Zbrano mleko odvaža s cisternami Mlekarna Maribor. Delo v zbiralnici opravlja v glavnem žena Anka. Po podatkih referenta v pospeševalni službi v TOZD KZ Maribor Srečka Marušiča je znašala lanska količina mleka kmeta Konečnika 40.687 litrov mleka, kar pomeni, da je bil na prvem mestu Lastni pridelek koruze kooperanta Konečnika v Dragučovi počaka v koruznjaku na porabo Rajko Konečnik je bil v letih 1964-66 zaposlen kot traktorist v obratu Košaki Agrokombinata Maribor. Leta 1966 sta z ženo prevzela kmetijo Rajkovih staršev. Žena Anka nam je povedala, da s TOZD KZ Maribor dobro sodelujejo, prav tako tudi s pospeševalno službo in pospeševalcem, ki jih redno obiskuje in jim pomaga z nasveti. ŠE STREHO ZA MEHANIZACIJO Ko smo Anko Konečnik povprašali, kakšni so njihovi načrti za prihodnost, nam je povedala, da načrtujejo za prihodnje leto gradnjo garaž za mehanizacijo m dokončanje del na hlevih. Za dobro urejen pašno-košni sistem je lernet Rajko dobil v letošnjem letu diplomo od Zadružne zveze Slovenije. Ob koncu razgovora smo želeli izvedeti, kakšne so njegove dodatne funkcije in dobili smo odgovor, da je Rajko predsednik zadružnega sveta enote Pesnica in član zadružnega zbora. Ob koncu razgovora smo ugotovili, da smo o delu Rajka Konečnika kljub njegovi odsotnosti veliko zvedeli, vendar smo obljubili, da ga bomo še obiskali. M. P. Varčevalci in hranilne vloge je velik pripomoček mehanizacije: nakladalka, kosilnica, vakum sod, gnojnica, siloreznica, traktor in kombajn za koruzo. Rajko je skupno z dvema kmetoma član Strojne skupnosti Pesnica, kjer si posojajo potrebne kmetijske stroje. V načrtu pa imajo tudi formiranje koruzne skupnosti. Kmetje si pri večjih delih medsebojno pomagajo in izmenjujejo svoje izkušnje. Kreditna banka Maribor je e-nako kot Kreditna banka Ptuj — sedaj samostojna podružnica Ptuj — že zgodaj usmerila svoja prizadevanja v zbiranje sredstev prebivalstva. Začetki so bili sicer težavni — od leta 1955 do 1960 se je povečalo število hranilnih vlog za komaj nekaj več kot 500, višina hranilnih vlog pa za 1 milijon dinarjev. 1961. leta se je število varčevalcev podeseterilo, hranilne vloge pa so se povečale za 12-krat. Od leta 1961 do 1974 se je v Kreditni banki Maribor povečalo število varčevalcev za 5-krat, višina hranilnih vlog pa za 27-krat. Podobno povečanje je v tem času dosegla tudi podružnica Ptuj; število varčevalcev se je povečalo skoraj 5-krat, število hranilnih vlog pa Trije silosi pri hlevu kooperanta Konečnika v Dragučovi 30-krat. Tako je bilo leta 1974 pri Kreditni banki Maribor zbranih skoraj 169.000 varčevalcev z dinarskimi vlogami in 27.000 z deviznimi vlogami. V sami podružnici Ptuj pa je bilo 32.700 dinarskih in 4.000 deviznih varčevalcev, skupaj čez 201.000 dinarskih in skoraj 32.000 deviznih varčevalcev. Dinarskih hranilnih vlog je bilo v Mariboru skoraj 540 milijonov, v Ptuju pa skoraj 27,5 milijonov, deviznih sredstev v Mariboru več kot 38 milijonov, v Ptuju pa skoraj 19 milijonov. Dinarske hranilne vloge Kreditne banke Maribor po stanju koncem avgusta letos znašajo skoraj 653 milijonov. Naj končamo z željo, da naj postane varčevanje resnično navada, potreba in vrlina vsakega občana. Kreditna banka Maribor NOVA SORTA PŠENICE »DRINA« TUDI V SLOVENSKIH GORICAH Na obratu Pesnica Agrokombinata Maribor so oktobra 1975 pospravljali koruzo in o-rali ter sejali pšenico Zlata dolina in Sava ter Drina — nove sorte, ki se tudi pri nas obnese. Pri vsem tem delu so si pomagali z lastno mehanizacijo. Za čas do sredine novembra 1975 ostala setvena dela lahko zadrži samo neugodno vreme kot je nagajalo oktobra, sicer pa bo setev v tem času končana.