GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEZIGRAD e CENTER • MOSTE-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, 24. februarja i»«7 LETO XIV.. ŠT. 4 OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA HRASTNIK 15 Na podlagi 5. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS St. 42 66) in 200. člena statuta občine Hrastnik, je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. januarja 1967 sprejela ODLOK o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča I. SPLOŠNE tiOLOCBE 1. člen S tem odlokom se ureja financiranje in organizacija urejanja stavbnega zemljišča ter določajo pogoji oddajanje tega zemljišča v uporabo. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem programu namenjeno za Rraditev in zemljišče, za katero je Pristojni urbanistični organ občine izdal lokacijsko dovoljenje. 3. člen Za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča skrbi Stanovanjsko Podjetje Hrastnik v skladu z določbami tega odloka. II. NAČIN IN ORGANIZACIJA UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 4. člen Urejanje stavbnega zemljišča mo-r« biti v skladu z urbanističnim pro-Sramom. Izvrševati se mora po eta-Pah, kot je v tem programu določeno. 9. člen Urejanje stavbnega zemljišča ob-'ega pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Priprava stavbnega zemljišča obsega: I- asanacijska dela (poravnavajte, nasipavanje in osušitev zem-•Ps^a, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč er_druga podobna asanacijska dela); , 2. odstranitev in nadomestitev bstoječih objektov, naprav in opre-e ter nasadov na zemljišču; 3- izdelava zazidalnega načrta. ii.,^a opremljanje stavbnega zem-J se šteje graditev primarnih in ' mndarnih komunalnih objektov in Prav, ki so namenjeni za kolektiv- in individualno potrošnjo. 6. člen Ce gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja in v skladu s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča, nosi samo stroške priprave stavbnega zemljišča (prva točka 5. člena lega odloka). Ce gradi investitor objekt na stavbnem zemljišču v ureditvenem območju naselja, vendar na lokaciji, ki ni zajeta s predvideno etapo urejanja stavbnega zemljišča, ali če gradi objekt na stavbnem zemljišču zunaj ureditvenega območja naselja, nosi tudi dejanske stroške za opremljanje stavbišča (druga točka 5. člena tega odloka). Obseg del urejanja stavbnega zemljišča v smislu prejšnjega odstavka ne more biti manjši od obsega del določenih v 5. členu tega odloka. 7. člen K stroškom urejanja stavbnega zemljišča v smislu prejšnjega člena se prištejejo tudi stroški za urejanje premoženjsko pravnih razmerij in priprave zemljišča za gradnjo komunalnih objektov. (Stroški izgradnje, dograditve in rekonstrukcije urejanja za preskrbo naselja z vodo, električno energijo, odvodnjavanje atmosferskih in odpadnih voda ne gredo v stroške urejanja v smislu prejšnjega odstavka v tisti višini, ki se krijejo iz sredstev delovnih organizacij, ki s temi objekti opravljajo in jih vzdržujejo na podlagi financiranja lastnih gospodarskih investicij.) 8. člen Občinska skupščina lahko oprosti koristnika stavbnega zemljišča obveznosti urejanja neurejenega stavbnega zemljišča v celoti ali delno. V tem primeru je občina dolžna, da tako stavbno zemljišče uredi tako, kot bi to moral urediti uporabnik zemljišča, ki ni oproščen stroškov urejanja stavbnega zemljišča. III. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 9. člen Sredstva za urejanje stavbnega zemljišča se formirajo iz: 1. udeležbe investitorja k stroškom za urejanje zemljišča; 2. nadomestila za odstopljeno stavbno zemljišče, dano v uporabo; 3. nadomestila za odstopljene objekte; 4. sredstev družbeno politične skupnosti, ki so namenjena v te namene; 5. dohodkov pi-odanega gradbenega materiala in naprav porušenih objektov, ki so bili odstranjeni zaradi urejanja stavbnega zemljišča; 6. najetih posojil; 7. ostalih dohodkov. 10. člen Sredstva, ki se formirajo na podlagi 9. člena tega odloka, se zbirajo na posebnem računu. IV. ODDAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO 1L člen Urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem ima pravico uporabe občina, se oddaja v uporabo družbenim in civilnim pravnim osebam ter občanom za graditev takih objektov, kot so predvideni z urbanističnim programom. 12. člen Stavbno zemljišče se oddaja v uporabo urejeno ali deloma urejeno. Oddaja se opravi z javnim natečajem. Brez javnega natečaja se s pogodbo odda urejeno stavbno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev vodovodnih in 'kanalizacijskih objektov, cestnih in železniških objektov in naprav, elektroenergetskih naprav, poštno-telegrafskih-telefon-skih naprav, vojaških objektov in objektov za potrebe socialne, zdravstvene in prosvetne družbene dejavnosti ter za ureditev parkov in zelenih površin. 13. člen Brez javnega natečaja se odda stavbno zemljišče tudi prejšnjemu lastniku nacionaliziranega zemljišča v primerih in pod pogoji 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52-890 58). 14. člen Natečaj razpiše in ga opravi po določbah pravilnika o postopku za izvedbo natečaja, ki ga sprejme, organizacija, pooblaščena za oddajanje zemljišč. Razpis se objavi ^uradnem glasilu občine. 15. člen Stavbno zemljišče se odda z odločbo; odločba se vroči vsem udeležencem javnega natečaja. Z razpisom se lahko v skladu z veljavnimi zakonitimi predpisi in v smislu tega odloka predvidijo še drugi pogoji, ki določajo pravice in dolžnosti udeleženca razpisa stavbnega zemljišča. O pritožbi zoper odločbo odloča republiški sekretariat za urbanizem. 16. člen Ce se oddaja v uporabo stavbno zemljišče v družbeni lastnini, ki je samo deloma urejeno, se izvede postopek enako kot za oddajo urejenega zemljišča, poleg tega pa se navede v razpisu javnega natečaja tudi, katera manjkajoča dela mora najboljši ponudnik opraviti na svoje stroške in v kakšnem roku mora to storiti. 17. člen Ce se odda urejeno stavbno zemljišče v uporabo brez javnega natečaja, se s pogodbo določijo zazidalni podatki, rok za začetek in dokonča- nje graditve ter izklicna odškodnina za pravico uporabe urejenega stavbnega zemljišča. 18. člen > Sredstva, ki se dobijo z oddajanjem stavbnega zemljišča, se smejo uporabljati samo za urejanje stavbnih zemljišč. 1 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Hrastnik, objavljen v »Glasniku-' okraja Ljubljana št. 3^4. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. Štev.: 464-3 66-1 Datum: 3. februarja 1967 Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič, 1. r. 16 Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ št. 12,65) in 3. odstavka .1. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS št. 22 65) ter 200. člena statuta občine Hrastnik, je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. januarja 1967 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi in stopnjah prometnega davka od nepremičnin in pravic na območju občine Hrastnik (Glasnik, št. 57.65) 1. člen 3. člen se spremeni in se glasi: Poleg'primerqv iz 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic ter 2. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic, se prometni davek od nepremičnin in pravic na območju občine Hrastnik ne plača, tudi v primeru, če občina ali druž-beno-politične organizacije z njenega območja odkupijo, prodajo ali zamenjajo nepremičnino ali pravico z občani, za potrebe lastne dejavnosti. 2. člen 4. člen se spremeni in se glasi: Glede davčne obveznosti in njenega nastanka, odmere in plačevanja, pritožbe, vračanja dapka, zastaranja ter vsega drugega, kar ni s tem odlokom določeno, se uporabljajo smiselno dpločbe temeljnega zakona o davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ št. 12 65) in določbe zakona o prometnem davku od nepremičnin (Uradni list SRS št. 22,65). 3. člen Doda se nov 5. člen, ki se glasi: Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. Štev. 421,-3/65-1 Datum: 3. februarja 1967 Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič, 1. r. 17 Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14/65) in 200. člena statuta občine Hrastnik, je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. januarja 1967 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah (Zasavski vestnik 14/65) 1. člen Spremeni se 3. odstavek 3. člena tako, da se glasi: »Za prodajo taksnih vrednotnic pripada pooblaščenim prodajalcem provizija v višini 8 % od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic«. 2. člen Ta odlok začne veljata osmi dan po objavi v »Glasniku«. Štev.: 423-7/65-1 Datum: 3. februarja 1967 Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič, 1. r. OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD 18 Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14, 29, 33 in 57/65, 52/66) in 114. člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 14. februarja 1967 sprejela ODLOK o spremembi odloka O občinskem prometnem davku 1. člen Odlok o občinskem prometnem davku (Glasnik št. 59/65, 11/66) se spremeni tako, da se veljavnost odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane, ki ga je sprejel mestni svet Ljubljana na 25. redni seji dne 25. I. 1967 in je v prečiščenem besedilu objavljen v »Glasniku« št. 1 z dne 31. januarja 1967, razširi na območje občine Ljubljana-Bežigrad, ki leži izven mestnega območja. 2 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«. Številka: 421-41/65-1 Datum: 14. februarja 1967 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jožko Pjrfiar, 1. r„ 19 Na podlagi 12. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32/64, 52/66), na podlagi 8., 13., 19., 27., 43., 49., 74. in 4. točke 77., 113., 130. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64), 32. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, številka 3/64) in 4. člena temeljnega zakona v davku na dobitke od iger na srečo (Ur. list SFRJ, št. 52/64) ter na podlagi 114. člena statuta občine Ljubljana - Bežigrad, sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana-Bežigrad na sejah dne 14. februarja 1967 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov (Glasnik št. 7/65, 49/65 in 13/66), ki se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK O STOPNJAH PRISPEVKOV IN DAVKOV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa obveznosti plačevanja naslednjih prispevkov in davkov, ki so po zveznem zakonu dohodek občine: a) prispevki: — prispevek, iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, — prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, — prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, — prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, — prispevek fz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; b) davki: — davek na dohodke od stavb, — davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, — davek na kmetijske proizvajalne priprave. — davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, — davek na dobitke od iger na srečo. II. PRISPEVKI 1. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja m 2. člen « Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek od delovnega razmerja), ki je dohodek občine, znaša 5,2 %. 3. člen Zavezancem, ki na podlagi zakona plačujejo prispevke od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: N-din a) za odvetniške pripravnike 600 b) za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 200 c) za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 600 d) za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 300 e) za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 300 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 4. člen Območje občine se razdeli na tri skupine katastrskih občin. Prva skupina zajema naslednje tri katastrske občine: Brinje, Črnuče, Ježica, Kapucinsko predmestje, Peter I. Sp. Šiška in Stožice. Druga skupina zajema naslednje katastrske občine: Nadgorica, Podgorica, Beričevo. Tretja skupina zajema naslednje katastrske občine: Kleče, Podgora, Dol. 5. člen Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in različne po posameznih skupinah katastrskih občin. Navedene stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti znašajo: Skupine katastrskih občin I. II. III. 22 % 19 % 5 % 6. člen Stopnja prispevka na osebni dohodek iz gozda znaša 20 %, 3. Prispevek osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 7. člen Prispevki iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja: — po pavšalni letni osnovi (storitvena obrt in gostinstvo), — v pavšalnem letnem znesku, — po dejanskem osebnem dohodku (proizvodna obrt in druge gospodarske dejavnosti), — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka. 8. člen Stopnja prispevka od obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo prispevke od obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi —znaša 12,9'%. 9. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtno dejavnost v manjšem obsegu ali pa kot postranski poklic. Višina prispevka v pavšalnem letnem znesku znaša: — za zavezance, ki opravljajo obrtno dejavnost v manjšem obsegu do 2000 N-din, — za zavezance, ki opravljajo obrtne in druge dejavnosti za posameznike kot stranski poklic, do 3000 N-din. šteje se, da opravlja obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu zavezanec: a) ki je starejši od 60 let in ne uporablja dopolnilnega dela drugih, b) zavezanec, čigar zdravstveno stanje ne dopušča polne zaposlitve. 10. člen Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo ta prispevek po dejanskem dohodku, znašajo: do 9.000 N-din 20 % od 9.000 ■ do 11.000 N-din 24 % < k3 11.000 do 13.000 N-din 28 % od 13.000 do 15.000 N-din 32 % od 15.000 do 17.000 N-din 36 % od 17.000 do 19.000 N-din 40 % od 19.000 do 21.000 N-din 44 % nad 21.000 N-din 48 % 11. člen Najvišje .stopnje ekonomske amor-: tizacije (77. člen republiškega zako-; na o prispevkih in davkih občanov); znašajo: — za stavbe (poslovne prostore),: kj so namenjeni gospodarski dejavnosti — 3 % od njihove vrednosti,; če te niso zavezane davka na do-! hodke od stavb; — za stroje in naprave, ki jih uporabljajo zavezanci pri opravlja- j nju pridobitne dejavnosti — 10%; — za orodje in inventar, katerega trajanje je daljše kot 1 leto, ki ga uporablja zavezanec pri opravljanju pridobitne dejavnosti od vred-, nosti — 12 %. Osnovo, na katero se uporabljajo j te stopnje ekonomske amortizacije, j predstavlja vrednost osnovnih sredstev, ugotovljena po cenitvi sodno! zapriseženega cenilca. -ti i . ■ 12. člen Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) so: 1. od dohodkov od prodaje srečk i in vplačil pri športni napovedi in i pri lotu, ki jih organizira Jugoslo-: vanska loterija — 10%; 2. od tovorjenja lesa in drugega j materiala z delovno živino — 10 %! 3. od dohodkov zavarovalnih po-j verjenikov — 15%; 4. od provizij zastopnikov za varstvo malih avtorskih pravic — 15%l j 5. od dohodkov, ki jih imajo po- i samezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije —\ 15 %; 6. od provizij agentov jn poverje- \ nikov, uličnih prodajalcev od proda- j je časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za takšne publikacije — 15 %; 7. od dohodkov transportnih de- j lavcev in od dohodkov drugih oseb,j ki nakladajo, razkladajo in prenaša- j jo ob pretežni uporabi telesne moči j za gospodarske, družbene in druge j organizacije, državne organe in za-! vode, če ne plačujejo prispevkov v pavšalnem znesku — 15 %; 0. od dohodkov prevozništva kot | postranske kmetijske dejavnosti —' j 20%; 9. od dohodkov delavcev, ki de-1 lajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije — 20 %; 10. od dohodkov od potujočih zabavišč in od prirejanja prireditev — 20%; 11. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega oprav- 1 ljanja drugih storitev za državna organe, zavode, delovne, družbene in druge organizacije ali za hiše v družbenem upravljanju, če se gleda takšnih storitev po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovna razmerje in če se od takšnih dohodkov ne plačuje davek, odmerjen p° letnem dohodku ali v stalnem znesku — 20 %. 13. člen Zasebna gostišča plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po pavšalni letni osnovi po predpisih, k* veljajo za storitveno osebno dejavnost. 14. člen Upravni organ, pristojen za odmero prispevkov, lahko z zavezanci prispevkov od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti sklepa pismene sporazume o osnovah za prispevek ali o letnem znesku prispevka- Osnova za prispevek ali letni znesek prispevka se določata tnko> kot je predpisano za ustrezno obrti 1° oziroma drugo gospodarsko dejavnost. 4. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 15. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki pripada občini, znaša 12,9 %. 16. člen Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek j Po odbitku) plačujejo občani, ki občasno opravljajo storitve državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek po letni osnovi ali v letnem Pavšalnem znesku stopnja prispevka je 15 %. 5. Prispevek jz osebnega dohodka °d avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 17. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, znaša 3,5 %. 18. člen V primeru, da nastane dvom, ali Bre za delo s področja uporabne Umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo sestavljajo trije člani, od katerih Imenuje po enega člana svet za kulturo, svet za °brt in pa svet za družbeni plan in finance. III. DAVKI 1. Davek na dohodke od stavb 19. člen Davek od stavbe se plačuje od Vsake stavbe ne glede na^o, ali stavbo uporablja lastnik oz. uživalec sam. ali pa jo daje v najem. Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem in se Pahajajo izven okoliša mesta. Izven okoliša mesta se nahajajo naslednja naselja: Beričevo, Brinje, Dol, Ježa, Kle-£e. Nadgorica, Podgorica, Podgora, ®v. Jakob, Videm, Zaboršt, Zajelše. 20. člen Za stroške upravljanja, vzdrževanje in amortizacijo se prizna 60 % od stanarine ali najemnine oz. od stanarinske ali najemninske vrednosti. 21. člen Stopnja davka na dohodke od stavb znaša 35 % od stanarine ali najemninske vrednosti, zmanjšane za stroške upravljanja, vzdrževanja in amortizacije. 2. Davek od premoženja in premoženjskih pravic 22. člen Stopnja davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so naslednje: davčna osnova stopnja do 2.000 N-din 20 % do 4.000 N-din 25 % do 6.000 N-din 30 % do 8.000 N-din 35% do 10.000 N-din 40 % nad 10.000 N-din 50 % Osnova za davek od premoženja in premoženjskih pravic je celoten dohodek od premoženja in premoženjskih pravic v letu, za katero se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. 23. člen Davek od premoženja in premoženjskih pravic se ne plačuje od oddajanja sob. 3. Davek na kmetijske proizvajalne priprave 24. člen Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, plačujejo od teh predmetov davek. Letni znesek davka za posamezno mehanično pripravo znaša 1. za težke traktorje nad 35 KS — od vsake KS 60 N-din 2. za buldožerje, kombajne, bagre, od vsake KS 120 N-din 3. za velike mlatilnice s kapaciteto nad 1500 kg na uro 500 N-din 4. za strojne žage za lesno predelavo 800 N-din 4. Davek od dopolnilnega dela drugih 25. člen x " Davek od dopolnilnega dela drugih znaša: a) za zavezance, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti na Podlagi pavšalnih osnov po posameznih dejavnostih v letnem pavšalnem zhesku, za vsakega zaposlenega delavca: — izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil, knjigoveznice, osebne obrtne in druge storitve •— predelovanje nekovin, predelovanje usnja, izdelovanje gumijastih izdelkov, izdelovanje in popravljanje razno- N-din 250 vrstnih izdelkov 350 ■— predelovanje papirja, stavbna obrt 500 — predelovanje lesa 600 — gostilne 800 •— izdelovanje kemičnih izdelkov 850 — predelovanje kovin, elektro stroka, avtopvevozništvo 1.000 , b) za zavezanec, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti po de-]ar>skem osebnem dohodku, se plačuje davek v odstotku od dohodka, dolženega z uporabo dopolnilnega dela drugih. Ta dohodek, ki predstavlja °snovo za davek, se ugotavlja v naslednjih odstotkih od izplačanih oseb-n‘h prejemkov po posameznih vrstah obrtnih dejavnosti, in sicer: — predelovanje papirja, Izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil, obrtne osebne in druge storitve — predelovanje usnja, knjigovezništvo — predelovanje nekovin, izdelovanje gumijastih izdelkov, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrt — predelovanje lesa ~~ predelovanje kovin, elektro stroka, izdelovanje kemičnih izdelkov, avtoprevozništvo in ostale obrtne stroke 10% 15 % 20% 25 % 35% c) za zavezance, ki plačujejo pri-, spevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem osebnem dohodku, se plačuje davek v odstotku od ustvarjenega dohodka, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih. Šteje se, da znaša dohodek, ki predstavlja osnovo za davek, 20 % od izplačanega kosmatega osebnega dohodka. Odvetniškega pripravnika se ne smatra za tujo delovno silo v smislu tega člena. Od davčnih osnov, ugotovljenih pod tč. b) in c) tega člena, se pla- čuje davek po naslednjih stopnjah glede na število zaposlenih: — za enega zaposlenega 20 % — za dva zaposlena 25% — za tri zaposlene 30 % — za štiri zaposlene 40 % — za pet zaposlenih in več 50 % 4. Davek na dobitke od iger na srečo 26. člen Davek na dobitke od iger na srečo sc plačuje: — od dobitkov pri stavah in drugih igrah na srečo, od dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije, lota in pri dobitkih od športnih napovedi po stopnji 10 %. IV. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI OBRAČUNAVANJU PRISPEVKOV IN DAVKOV 27. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 N-din. Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna, za dobo 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi in sadovnjaki, za dobo desetih let; 3. kj se pogozdijo, za dobo 20 let. 28. člen Oprostitev po prvem odstavku tega člena je mogoče priznati, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske oziroma gozdne gospodarske organizacije ali po' navodilih in nadzorstvu organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo. 29. člen Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti imajo pravico do posebne olajšave, kadar je dohodek na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod (toča, poplave, izredna suša), rastlinske bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih prispevni zavezanec ni mogel preprečiti. \ Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna, če je katastrski dohodek v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom prizadete parcele zmanjšan za več kot 30 %. Olajšava se izračuna tako, da se celotna osnova zmanjša za ustrezni znesek, nato pa uporabi prispevna stopnja. Višino škode ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje upravni organ, pristojen za odmero prispevka. Ta upravni organ tudi izda ustrezno odločbo. 30. člen Prispevnim zavezancem iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki zaradi posebnih družinskih in drugih razmer ne dosegajo naj- manjšega osebnega dohodka, določenega s tem členom, sc prizna posebna olajšava: 1. zavezancem prispevka na dohodek od kmetijske dejavnosti, katerih najmanjši osebni dohodek ne presega 1200 N-din letno na družinskega člana, in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla, za delo nezmožna člana — po 15 % za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka ter za delo nezmožnega člana; 2. prispevnim zavezancem, katerih osebni dohodek ne presega 1500 novih dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih družinskih članov — po 25 % za vsakega dela nezmožnega družinskega člana. Za mladoletnega otroka se šteje družinski član, ki še ni izpolnil 15 let starosti oziroma dokler traja obvezno šolanje ali nadaljuje šolanje oz. uk, z omejitvijo do 25. leta starosti. Za odrasle, dela nezmožne člane se štejejo moški, ki so dopolnili 60 let, ženske pa 55 let starosti v letu, v katerem se prispevek odmerja. Za nezmožne se štejejo tudi odrasli družinski člani, ki so več kot 50 % invalidi ali ki so v zadevnem letu pretežni del leta nesposobni za pridobitno delo, v času od 1. marca do 31. oktobra. 31. člen Zavezancem prispevka se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero je bil prispevek odmerjen, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov. Za večje izdatke po prvem odstavku tega člena je treba šteti izdatke, ki presegajo 200 N-din. Prispevek se zniža v razmerju, ki se dobi med prispevkom in katastrskim dohodkom. 32. člen Prispevni zavezanci, ki imajo dohodek iz gozda od poseka lesa, so oproščeni prispevka, kadar les darujejo za javne namene. Javni namen ugotovi upravni organ občine, ki je pristojen za finance. 33. člen Aktivni udeleženci NOV, ki se ukvarjajo samo s kmetijsko dejavnostjo, imajo pravico do posebne olajšave prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti tistega dela, ki pripada občini, in sicer: — udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so začeli aktivno delati pred 9. septembrom 1943 in španski borci ne plačujejo prispevka, če njihov katastrski dohodek ne presega 3500 N-din letno, oziroma plačujejo le od razlike, ki presega 3500 N-din; — udeleženci narodnoosvobodilne vojne po 9. septembru 1943 in udeleženci iz leta 1944 ne plačujejo prispevkov od kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek ne presega 2000 N-din, oziroma plačujejo le od razlike, ki presega 2000 N-din. Olajšava prispevka po tem členu se prizna tistim udeležencem NOV, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju. Vlogi je treba priložiti odločbo pristojnega organa, iz katere je razviden čas delovanja med NOV. 34. člen Olajšave in oprostitve iz 30. do 35. čl. tega odloka priznava upravni organ občine, ki je pristojen za odmero prispevka na pismeno vlogo prispevnega zavezanca, kateri je treba priložiti ustrezata dokazila. 35. člen Olajšave zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se priznajo ob enakih pogojih kot zavezancem prispevka od kmetijske dejavnosti, skladno z določbami tega odloka, razen olajšave iz 32. člena. 36. Člen Zavezancem prispevka iz obrtne dejavnosti, kj so na novo pričeli z opravljanjem obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in plačujejo prispevke od pavšalnih letnih osnov ali po dejanskem osebnem dohodku, se priznajo naslednje olajšave: a) za prvo leto poslovanja — 50 % od odmerjenega prispevka, b) za drugo leto poslovanja — 20 % od odmerjenega prispevka. V primerih, da svet za obrt ugotovi posebno pomanjkanje določenih obrtnih storitvenih strok, sme svet za družbeni plan in finance zavezance teh strok, ki so na novo pričeli, v celoti ali delno oprostiti plačevanja prispevka od obrtnih dejavnosti. V. KONČNE DOLOČBE 37. člen Določbe 20. in 21. člena se bodo uporabljale tudi za odmero davka na dohodke od stavb za leto 1966. 38. člen Ta odlok stopi v veljavo po objavi v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1967, razen določb 12. in 16. člena, ki se uporabljajo od 1. marca 1967 dalje. Številka: 420-14/65-4 Datum: 14. februarja 1567 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jožko Pirnar, 1. r. 20 Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad je na osnovi 114. člena statuta občine Ljubljana-Bežjgrad in na predlog sveta za splošno varstvo in varstvo družine skupščine občine Ljubljana-Bežigrad sprejela na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 20. januarja 1967 naslednji ODLOK o družbeno materialni pomoči I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen V skrbi za socialno varstvo občanov in posebej družine, zagotavlja občinska skupščina družbeno materialno pomoč osebam, ki so zaradi posebnih okoliščin ekonomsko ogrožene in njihovega položaja ni mogoče rešiti z drugimi ukrepi. 2. člen Kot posebne okoliščine, ki vodijo do ekonomske ogroženosti in ki se smatrajo kot' kriteriji za dodelitev družbene denarne pomoči, so pred- vsem naslednje: — če občan zaradi ostarelosti, onemoglosti, bolezni, duševne neraz- vitosti alj invalidnosti izgubi delov- no zmožnost, ali se njegova delovna zmožnost zmanjša, pa je popolnoma brez, ali zadostnih sredstev za preživljanje. Poleg tega nima svojcev, ki bi ga bili po TZ o razmerju med starši in otroki in TZ o zakonski zvezi dolžni preživljati, oziroma mu le- ti iz objektivnih razlogov ne morejo dajati preživnine, ali pa nudena preživnina prav tako iz objektivnih razlogov ne zadošča za kritje osnovnih življenjskih stroškov; — če je družina slabo situirana in zato sama ne more kriti vseh stroškov za šolanje in poklicno usposabljanje otroka; — če starši, glede na višino svojih osebnih dohodkov, sami ne zmorejo kriti plačila oskrbnine za otroka v zavodu, reji, vzgojno-varstveni ustanovi ali šolskem varstvenem oddelku; — če je občan zaradi ostarelosti, onemoglosti, bolezni ali invalidnosti potreben domske oskrbe in nima lastnih sredstev za plačilo oskrbnih stroškov. Poleg tega je brez svojcev, ki bi ga bili po TZ o razmerju med starši in otroki in TZ o zakonski zvezi dolžni preživljati, oziroma mu leti iz objektivnih razlogov ne morejo ničesar prispevati k oskrbnini, ali pa nudena denarna pomoč, prav tako iz objektivnih razlogov, ne zadošča za plačilo oskrbnine v domu. 3. člen Socialno varstvo občanov zagotavlja tele vrste družbenih denarnih pomoči: 1. pomoč odraslim osebam; 2. pomoč ekonomsko težje prizadetim družinam za šolanje otrok; 3. pomoč za plačilo zavodskega varstva; 4. prispevek za plačilo rejnine; 5. prispevek za plačilo varstva in vzgoje otrok v vzgojno-varstvenih ustanovah in varstvenih oddelkih šol; 6. prispevek za plačilo šolske malice in kosila in 7. prispevek za letovanje in zimo-vanje otrok iz socialno šibkih družin. 4. člen Oblike socialne pomoči so: a) stalne, b) občasne in c) enkratne. Pomoč je lahko denarna ali v naravi. 5. člen Finančna sredstva za družbeno denarno pomoč zagotovi občinska skupščina v proračunu občine za vsako poslovno leto posebej. 6. člen Za uživalce stalne denarne pomoči, ki niso zdravstveno zavarovani, ter ne uživajo zdravstvenega varstva po drugih predpisih, plača občina prispevek za socialno zavarovanje iz svojih proračunskih sredstev. S tem dobi uživalec polno pravico do zdravstvenega varstva, razen nadomestila za osebni dohodek. II. PRAVICA DO DRUŽBENE DENARNE POMOČI 7. člen Pravico do družbene denarne pomoči imajo občani v primeru dela-nezmožnosti ali zmanjšanja dela-zmožnosti in v primeru težje ekonomske ogroženosti. 8. člen 1. Pravica na osnovi delanezmož-nosti se priznava glede na stopnjo in stanje delanezmožnosti. Za delanezmožne se v smislu tega odloka smatrajo: a) osebe, ki so mlajše od 18 let in starejše od 60 let in b) osebe, ki jim je priznana 75 % zmanjšana sposobnost za pridobitno delo. Nesposobnost pod tč. b) ocenjuje invalidska komisija I. stopnje po predpisih o socialnem zavarovanju." 2. Pravica, na. osnovi ekonomske ogroženosti, se priznava glede na stopnjo te ogroženosti. Ekonomsko ogroženost ocenjuje posebna komisija za podeljevanje družbene pomoči pri svetu za splošno varstvo in varstvo družine, občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad, na osnovi uradnih potrdil o osebnih dohodkih, poročila pristojne krajevne skupnosti o življenjskih okoliščinah prosilca in uradne dokumentacije zavoda. . 9. člen Pravica do uveljavljanja družbene materialne pomoči in varstva pripada le občanom, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ljubljana-Bežigrad. V izjemnih primerih lahko uveljavljajo to pravico tudi druge osebe, če v času, ko se nahajajo na območju občine, zaidejo v take težave, da bi odklonitev družbeno materialne pomoči imela težke posledice za njihovo zdravje in življenje. 10. člen Upravičenci ali njihovi zakoniti zastopniki, ki imajo lastno nepremičnino, lahko dobijo pomoč tudi tako, da pristanejo na zemljiško-knjižno zavarovanje izplačane pomoči. III. OSNOVE IN POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO DRUŽBENE DENARNE POMOČI 1. Denarna pomoč odraslim osebam 11. člen Osnova in pogoj za pridobitev pravice do denarne pomoči odraslim sta: > 1. delanezmožnost ali zmanjšanje delazmožnosti in 2. ekonomska ogroženost. 1. Delanezmožnost ali zmanjšanje delazmožnosti v smislu 11. člena tega odloka je podana, če nastane pri prosilcu zaradi ostarelosti, onemoglosti, bolezni, invalidnosti in duševne nerazvitosti. 2. Ekonomska ogroženost v smislu 11. člena tega odloka je podana: a) če prosilec nima lastnih sredstev za preživljanje ali ima tako nizke dohodke, da z njimi ne more kriti niti najnujnejših življenjskih stroškov; , b) če nima bližnjih svojcev, ki so ga po zakonu dolžni preživljati; c) če so svojci, ki so ga dolžni po zakonu preživljati, slabo situirani in njihov prispevek ne zadošča prosilcu za preživljanje ih č) če nirrta nepremičnega premoženja večje vrednosti. Pogoj pod točko b) tega člena pa ni nujno, da vpliva na pridobitev denarne pomoči odraslim, za primere iz 9. člena tega odloka. 2. Pomoč ekonomsko težje prizadetim družinam za šolanje otrok 13. člen Osnova in pogoj za pridobitev pravice do pomoči je ekonomska ogroženost družine. 14. člen Ekonomska ogroženost v smislu 13. člena tega odloka je podana: — če je družina slabo situirana ter zato sama ne more. kriti vseh stroškov za šolanje in poklicno usposabljanje otrok. 3. Pomoč za plačilo zavodskega varstva A. Zavodsko varstvo odraslih 15. člen Osnova in pogoj za pridobiteV: pravice do pomoči za plačilo zavodskega varstva sta: 1. indikacija za stacionarno oskrbo in nego in 2. slabše ekonomske razmere. 16. člen Indikacija za stacionarno oskrbo in nego v smislu 15. člena tega odloka je podana: a) če prosilec zaradi ostarelosti. onemoglosti, bolezni, invalidnosti ali duševne nerazvitosti sam ni sposo-; ben skrbeti za svojo oskrbo in neg2 * * * 6 * * * * ter je zaradi tega vezan na tujo pomoč in b) če prosilec nima bližnjih svojcev, ki bi mu lahko nudili ustrezno nego in oskrbo, oziroma mu je le-ti iz opravičljivih razlogov ne morejo; nuditi. Za slabše ekonomske razmere s< upoštevajo isti pogoji, ki so našteti v členu 12, tč. 2 tega odloka. B. Zavodsko varstvo otrok in mladine 17. člen Osnova in pogoj za pridobite'1 pravice do pomoči za plačilo zavodskega varstva sta: 1. indikacija za stacionarno vodenje in 2. slabše ekonomske prilike 1 družini. 18. člen 1. Indikacija za stacionarno vode-nje v smislu 17. člena tega odloka Jč podana: a) kadar gre za globlje motehe mladoletnike ali b) kadar gre za kategoriziran* otroke z motnjami v duševnem i" telesnem razvoju. J Namestitev otroka v zavod pcsebne življenjske okoliščine amislu tega odloka so podane: prosilec trenutno zaide za- radi bolezni, smrti ožjega člana družine, odpusta s prestajanja kazni, elementarne nesreče, nabave ozimnice, izrednega stanja v primeru brezposelnosti in podobnih vzrokov v težjo materialno stisko. 2. Slabe ekonomske prilike v smislu člena 25 tega odloka so podane pod istimi pogoji, kot jih določa 2. točka 12. člena tega odloka. IV. ODMERA DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI 27. člen Denarna pomoč odraslim osebam in denarna pomoč materialno težje prizadetim družinam za šolanje otrok se odmerja največ do višine vsakokratne veljavne minimalne osebne pokojnine. 28. člen Pomoč za plačilo zavodskega varstva se odmerja največ do višine vsakokratne polne oskrbnine tistega zavoda, kjer je občan stacioniran. Oskrbovanci, ki imajo lastne redne dohodke in prejemajo družbeno pomoč zavodskega varstva, smejo obdržati za življenjske potrebščine največ do 10 % od svojih lastnih rednih dohodkov. ,29. člen Prispevek za plačilo rejnine se odmerja največ do višine, ki je enotna za vse ljubljanske občine, upoštevajoč starost in zdravstveno stanje otroka. 30. člen Prispevek za plačilo varstva in vzgoje otrok v vzgojno-varstvenih ustanovah ter varstvenih oddelkih šol in prispevek za plačilo malice in kosila se odmerja največ do višine vsakokratne polne oskrbnine, oziroma polne cene za šolsko malico in kosila v šoli. 31. člen Enkratna izredna pomoč se odmerja največ do višine dvakratne veljavne minimalne osebne pokojnine. V IZPLAČILO DENARNIH POMOČI 32. člen Družbena materialna pomoč odraslim osebam in pomoč ekonomsko težje prizadetim družinam se praviloma nakazuje preko krajevne skupnosti, kjer upravičenec biva, ali pa po poštni nakaznici direktno na naslov upravičenca. Kjer je podan dvom za nesmotrno uporabo denarne pomoči, se lahko dodeli denarna pomoč z naročilnico za nakup določenega blaga. 33. člen 1. Pomoč za plačilo zavodskega varstva odraslih se upravičencu nakazuje preko zavoda, kjer je stacioniran, na osnovi računa, ki ga zavod izda za vsak mesec posebej. 2. Pomoč za plačilo zavodskega varstva otrokom in mladine sc izplačuje tako, da občinska skupščina krije v zavodu, kjer se upravičenec nahaja, polno oskrbnino (tj. prispevek k oskrbnini, ki je odmerjen staršem, in prispevek, ki je odobren s strani občine, kot pomoč za plačilo zavodskega varstva). Starši svoj prispevek vplačujejo v blagajno občinske skupščine do vsakega 10. v mesecu. 34. člen Prispevek za plačilo rejnine se izplačuje tako, da občinska skupščina poravnava rejniški družini, kjer se otrok nahaja, polno rejnino (tj. prispevek k rejnini, ki je odmerjen staršem, in prispevek, ki je odobren s strani občine kot pomoč za plačilo rejnine). Starši vplačujejo svoj prispevek v blagajno občinske skupščine do vsakega 10. v mesecu. 35. člen Prispevek za plačilo varstva in vzgoje otrok v vzgojno-varstvenih ustanovah in varstvenih oddelkih šol se upravičencu nakazuje preko ustanove, kjer je v vzgoji oziroma varstvu, na osnovi izstavljenega računa za vsak mesec posebej. 36. člen Prispevek za plačilo šolske malice in kosila se upravičencu nakazuje preko pristojne šole, na osnovi računa, ki ga izda šola. 37. člen Enkratna izredna denarna pomoč se izplača na enak način, kot ga določa 31. člen tega odloka. 38. člen Višina in način plačevanja prispevka k oskrbnini za zavodsko varstvo odraslih, ki so ga dolžni prispevati upravičenci sami, ali bližnji svojci po zakonu, se določi s posebno pogodbo. Ce med upravičencem ali njegovimi bližnjimi svojci, ki so po zakonu dolžni prispevati za njegovo vzdrževanje, ni dosežen sporazum glede višine prispevka, se prispevek določi s posebno odločbo. 39. člen Višina in način plačevanja prispevka k oskrbnini za zavodsko varstvo otrok in mladine ali rejnine, ki so ga dolžni prispevati starši ali drugi zakoniti zastopniki prizadetih mladoletnih otrok, se določita s pogodbo; v primerih, ko je otrok odvzet roditeljem, pa s posebno odločbo. Ce med upravičencem in zavodom za socialno delo ni dosežen sporazum glede višine prispevka, se prispevek določi s posebno odločbo. VI. POSTOPEK IN DRUGE DOLOČBE O UVELJAVLJANJU PRAVIC 40. člen Postopek za priznanje pravic do družbene pomoči po tem odloku se začne na predlog upravičene stranke, na predlog pristojne krajevne skupnosti in po uradni dolžnosti. Pobudo za uvedbo postopka in priznanje pravic po tem odloku lahko podajo tudi drugi organi delovnih in družbenih organizacij in posamezniki. 41. člen Postopek za priznanje pravic iz naslova družbene pomoči po tem odloku vodi na prvi stopnji zavod za socialno delo občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad. Postopek se izvaja po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka. Za odločanje o pridobitvi pravic po tem odloku je pristojna komisija za podeljevanje družbenih denarnih pomoči, ki jo imenuje svet za splošno varstvo in varstvo družine skupščine občine Ljubljana-Bežigrad. Komisijo seestavljajo: 1 član sveta, 3 člani krajevnih skupnosti in socialni delavec zavoda, ki vodi postopek na I. stopnji. Komisija se sklicuje občasno po potrebi. 42. člen V posebno nujnih primerih, kjer je dodelitev družbene pomoči potrebna takoj, odloča direktor zavoda za socialno delo Ljubljana-Bežigrad; tak sklep pa mora naknadno odobriti komisija iz 41. člena tefea odloka. 43. člen Pred izdajo odločbe za družbeno denarno pomoč iz 3. člena tč. 1, 2, 5 in 7 tega odloka mora zavod za socialno delo upoštevati mnenje pristojne socialno-zdravstvene komisije krajevne skupnosti. Prav tako je umestno, da dobi zavod tako mnenje tudi v vseh drugih odobravanjih družbene denarne pomoči. 44. člen Zoper odločbo o dodelitvi družbene pomoči, ki jih na prvi stopnji izda zavod za socialno delo občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad, je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe. Za odločanje na drugi stopnji je pristojen svet za splošno varstvo in varstvo družine skupščine občine Ljubljana-Bežigrad. 45. Člen Zavod za socialno delo Ljubljana-Bežigrad mora najmanj enkrat letno izvesti revizijo vseh stalnih denarnih podpor in ugotoviti, če je pravica do denarne pomoči še podana. Pri reviziji sodelujejo tudi pristojne krajevne skupnosti. 46. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podeljevanju socialnih podpor občine Ljubljana-Bežigrad, št. 01-3331/1-58 z dne 26. junija 1958. 47. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Glasniku. Številka: 554/1-67. Datum: 20. januarja 1967. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jožko Pirnar, 1. r. 21 Na podlagi 81. in 87. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 37/64) in 114. člena statuta občine je skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 14. februarja 1967 izdala ODLOČBO o ugotovitvi letnih kosmatili osebnih dohodkov delavcev za leto 1967 v občini Ljubljana-Bežigrad 1. Ugotavlja se letni kosmati dohodek delavcev, na podlagi katerega se bo določala pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, in sicer; 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. n«javnost Predelovanje nekovin Predelovanje kovin Letni kosmati osebr. dohodek delavca FovpreA* najvišj' 13.520 - 17.580 a) kotlarstvo, kovinsko strugarstvo, kovinsko pasarstvo, strojno ključavničarstvo, avtomehanika, kovinostiskarstvo 18.570 24.140 b) galvanizerstvo, orodjarstvo, precizna mehanika za optične instrumente, precizna mehanika za pisalne stroje in livarstvo 21.050 c) ostale kovinske dejavnosti 16.100 Izdelovanje električnih aparatov in pribora 21.050 Izdelovanje kemičnih izdelkov 17.330 Predelovanje lesa a) mizarstvo, lesno modelarstvo, kaluparstvo, tapetništvo in dekoraterstvo 14.860 b) ostale dejavnosti 12.380 Predelovanje papirja 11.120 Izdelovanje tekstilnih izdelkov 11.120 Predelovanje usnja 12.380 Izdelovanje gumijastih izdelkov 12.380 Izdelovanje živil 9.910 Tiskarne in knjigoveznice 12.380 27.360 20.930 27.360 22.530 19.320 16.090 14.460 14.460 16.090 16.090 12.880 16.090 Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov; a) filigranstvo, umetno kovaštvo, graverstvo, pečarstvo, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov 21.050 27.360 b) zlatarstvo 18.570 24.140 c) izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol 19.810 25.750 d) ostale dejavnosti 13.520 17.580 Stavbena obrtna dejavnost 14.860 19.320 Osebne obrtne in druge storitve: a) moško frizerstvo 9.910 12.880 b) žensko frizerstvo 11.120 14.460 c) kozmetika obraza in telesa, aranžerstvo 17.330 22.530 d) optika 21.050 27.360 e) voznoličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 18.570 24.140 f) ostale osebne storitve 14.860 19.320 Gostinstvo 17.330 22.530 Avtoprevozništvo 21.050 27.360 Avtotaksiji 12.380 16.090 2. Letni kosmati osebni dohodek delavca ali uslužbenca, na podlagi katerega se bo določala osnova za prispevek od intelektualnih storitev, znaša: Intelektualne storitve Letni kosmati osebni dohodek delavcev 1. Odvetniki, zdravniki, dentisti 25.000 2. Ostali poklici 16.600 3. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1967. Številka: 02-2/66-4. Datum: 14. lebruarja 1967. OBČINA LJUBLJANA- MOSTE-POLJE 22 Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jožko Pirnar, 1. r. list SFRJ št. 14, 29, 33 in 57/65, 62/86) in 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 10. februarja 1967 sprejela ODLOK o razširitvi veljavnosti odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane na območje občine Ljubljana Moste-Polje, ki leži izven mestnega območja 1. člen Določila odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljana, ki ga je v prečiščenem besedilu, vključno z vsemi spremembami in dopolnitvami, sprejel Mestni svet mesta Ljubljane na seji dne 25. januarja 1967 in je bil objavljen v Glasniku št. 1/67, veljajo tudi za območje občine Ljubljana Moste-Polje, ki leži izven mesta. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku. Številka: 421-14/66 Datum: 10. februarja 1967 Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Vlado Črne, 1. r. 23 Na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 10. februarja 1967 sprejela yODLOK • družbeni skrbi za udeležence NOB in njihove družinske člane 1. člen S tem odlokom se ureja družbena skrb za udeležence NOB in njihove družinske člane, ne glede na pravice, ki jih imajo na podlagi drugih predpisov. Za družinske člane udeležencev NOB se po tem odloku štejejo: zakonec, otroci, posvojenci in starši. 2. člen Družbena skrb za udeležence NOB po tem odloku obsega: 1. denarno pomoč udeležencem NOB in njihovim družinskim članom; 2. skrb za zdravljenje udeležencev NOB in njihovih družinskih članov; 3. skrb za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOB; 4. skrb za uveljavljanje s predpisi določenih pravic udeležencev NOB in njihovih družinskih članov. 3. člen Denarno pomoč lahko dobi udeleženec NOB ali družinski član umrlega udeleženca NOB ob pogojih Pravilnika o oblikah in zneskih družbene skrbi za udeležence NOB in njihove družinske člane. Skrb za šolanje obsega denarno pomoč — Šolnino otrokom in staršem oziroma osebam, ki skrbijo za otroke. Šolnina se dodeljuje tako, da se otroci udeležencev NOB usposobijo za poklic, ki ustreza njihovim sposobnostim. 4. člen Komisija za vprašanja invalidov' in borcev NOB skrbi za to, da so j udeleženci NOB in njihovi družinski člani deležni zdravstvenega varstvi po veljavnih predpisih. • Udeležencem NOB in njihovi^! družinskim članom, ki sicer ne bi bili upravičeni do zdravstvenega varstva, pa prejemajo denarno p0-moč, lahko komisija za vprašanj3 invalidov in borcev NOB odobi'1 zdravstveno varstvo v obsegu, ki 63 določajo veljavni predpisi. Zdravstveno varstvo se lahko d3'! je kot prispevek za zdravstveno z3'! varovanje ali kot delno oziroma cc-; lolno plačilo stroškov zdravljenja. ; 5. člen Upravičencem po tem odloku s3 za klimatsko zdravljenje lahko odo-bri enkratna pomoč. Pii določanju časa, potrebnega 33 klimatsko zdravljenje, se upoštev'3 predvsem splošno zdravstveno st3' nje in upravičenčeva udeležba * NOB. 6. člen Skupščina občine skrbi za re53' vanje stanovanjskih vprašanj nez3' poslenih udeležencev NOB in njih0-vih preživelih zakoncev. Skupščina občine izjemoma skrb' tudi za tiste udeležence NOB, zap°' sleng v manjših delovnih organiz3' cijah, ki same ne morejo rešiti nj‘‘ hovega stanovanjskega vprašanja. Komisija za vprašanja invalide* in borcev NOB lahko posreduje b1. priporoča delovnim in drugim org3/ nizacijam, da rešijo stanovanjsK/ probleme svojih delavcev — udel^ žencev NOB. 7. člen Za izvrševanje tega odloka K, pristojna občinska komisija za vpf3' Sanja invalidov in borcev NOB. Komisija odloča o priznanju Pf3' vic po tem odloku z odločbo, r predhodnem mnenju občinske org3' nizacije združenja borcev NOB. Z/ per odločbo komisije je dovoljep, pritožba na Republiški sekretar!3, za zdravstvo in socialno varstv" SR Slovenije. 8. člen Finančna sredstva za družbep skrb udeležencev NOB in njihov1 družinskih članov po tem odlok/ zagotovi skupščina občine v prof3 čunu, ob upoštevanju potreb in Prlitve odbornikov v skupščino občine Ljubljana Moste-Polje 25 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o urejanju in oddajanju mestnega zemljišča v občini Ljubljana-Slška 26 Odlok o razširitvi veljavnosti odloka mestnega sveta Ljubljana o urejanju ln oddajanju stavbnega zemljišča na območju mosta Ljubljane na ob m