uh£;a vsak dan rssen sobot, nedelj ia praznikov. ¡„ued dally except Saturday*. Sunday* and Holidays PROSVETA Urro-YEAR XXXVII GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednlâkl In upravniikl prostori: IM7 South Lawnaala Ava. Office of Publication: 2657 South Uwndale Ava. Telephone, Rockwell 4904 Cena lista je $6 00 fT^-ü January I*. INS. al Iba poel-oflic« at thlcaco. UUnola. under Ute Act uI Coacraas mt March *. 1*1*. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 13. APRILA (APRIL 13). 1945 Subscription >0 00 Yearly âTE V.—NUMBER 74 Acceptancc for mailing at »pccial rata of poatage provided for In *ection 1103, Act of Oct. 3, 1017, authorized on June 4. 191« PREDSEDNIK FRANKLIN ROOSEVELT UMRL! Harry S. Truman prevzel predsedniški urad! Roosevelt podlegel možganskemu krvotoku v Warm Springsu, Ga., kjer se je nahajal na oddihu. Smrt prišla v momentu, ko ameriške oborožene sile,, katere je pomagal ustvariti, žanjejo triumfe. Vest pretresla Ameriko in ves svet. Truman zagotovil ameriško ljud' stvo, da se bo vojna proti Nemčiji in Japonski nadaljevala energično do zmage Franklin Delano Roosevelt 1882—1945 WASHINGTON. D. C.. 12. apr. -Predsednik Franklin D. Rooae-vclt jo mrtev! Umrl Ja danes popoldne ob 3:35 v Warm Springsu. Ga.,' kjer se Ja nahajal na oddihu. Smrt ja bila bras bolečin. Bocievelt ja podlegel možganskemu krvoteku v starosti 63 lat "a predvečer svojih nsjvačjih iriumfov—zmag ameriških obo-rezanih sil, katera Jo pomagal ustvariti, v Nemčiji in no Pacifiku. Smrt predsednika Roosevelta ie pretresla Washington. Ameriko in ve* svat. Bila Ja signal dobe dobe velikih borb doma »a izboljšanja življenja preprosto ljudi in glgantičnlh bojev ▼ luiini za obrambo Amarlke pro- njenim sovražnikom in uata-noviiov organizacije sa prepreči« »grerlj ln vojn v bodoč-nciti. Elinor Rooaevalt. predaodnl-kov* žena, je, ko Ja bila Informira o bmrti svojeqa moža. našla tttede, ki so Isrosila čutenja ""lijonov ljudi na aamo v Ama-lomve* po vsom svatu. Bolj ¿«1 ml js M ljudstvo ta tn v sen a seats, kot pa ss Jo reklo. Mr:" Roosevelt )• takoj odle-V Warm Springs v »prem- ",vu Si«Ph»na T. Earlyja. tajni-j ednlka. In Rosea T. Me-'"Ureja, osebnega zdravnika ^d-dnlka. Room val tovo trup-1 pripeljano v Waahlngton * ^>oto i« ležalo bo na odru v K Viki' Pok°P«no * H*d* ' '•■ N. Y.. n, poaaatvu. kjer bl1 rojen. ^F-'daodnlk Harry 8. Tru-,n Missouri J a Ja bil ssprtse žen kot novi predsednik Združenih držov ob 6:09 popoldne (člkaikl čas). Takoj po ssprlse-ženju Ja dal ssgotovllo, da sa bo vojns proti Nemčiji ln Japonakl nadaljevala energično ln bresob-zlrno do smsga. Truman J« postal triintrideseti predsednik amarlike republika. Truman Je položil prlaego v uradu članov kabineta v Bell hlšL Zaprisegel ga Ja Harlan F. Siona, načelnik federalnega vrhovnega sodišča. Ceremonij so sa udalažlll člani kablnata ln drugI visoki uradniki. On Ja bil rojan no formi v bližini Lsmsr-Ja, Mo.. In prihodnji mesec bo stsr 61 lat. Novi predsodnlk Ja apeliral na člana kablnata, naj obdrže svoja pozicija. Ameriko na bo Imela podpradaadnlka, kar ustsvs na določa lsbtro nsmastnlka. Dogovor med Argentino in Francijo Buenos Aires, Argentina, 12. apr.—Vlada je naznanila sklenitev dogovora s Proncijo glede obnove od nošo je v med obema državama. Argentina se je nedavno postavila na stran Združenih narodov z napovedjo vojne Nemčiji ln Japonski. Zločinci ne bodo dobili zavetja na irskem London, 12. aprila.—Premier Churchill Je nomignil, do bo skrbel, da nemški vojni zločinci ne bodo dobili zavatja v nevtralni južni Irski Vlado te državice že ni dala zadevnega zagotovila zaveznikom Severno Irsko pomaga Veliki Britaniji v vojnt proti Nemčiji. Razkol med voditelji nacijske stranke Himmler prevzel oblast v Nemčiji London. 12. apr.—Poročila, katera je dobila britska vlada, omenjajo razkol med voditelji nacijske stranke. Adolf Hitler ni več na krmilu. Heinrich Himmler, načelnik Gestapa, tajne policije, je prevzel oblast. Poročila trdijo, da je Hitler nevarno bolsn in da mu je usojeno kratko življenje. Odločil se je za izognitev ujetju in morda si bo sam končal življenje, ker se boji, da ne bi prišel v roke zaveznikov. Možnost obstoja, da bo umorjen. Ta poročila je britska vlada dobila od uradnikov nevtralnih držav, kakor tudi od opazovalcev, ki so bili v Nemčiji. Sllčna poročila o razkolu med voditelji nacijske stranke so se Urila ie prej. Ali se je Hitler prostovoljno odpovedal oblasti in jo poveril Himmlerju, ki je znan kot ev-ropski klavec, ni znano. Himmler je bil pred nekaj meseci imenovan za vrhovnega poveljnika nemških notranjih sil. Odstranitev Hitlerja kot načelnika nacijske stranke bi potrdila poročila o lir jen ju kaosa v Nemčiji. Himmler ne bo mogel restsvrirati vojaške sila, ki je dobila strahovite udarce na zapadni in vzhodni fronti v zadnjih dneh. Neznaten nemški odpor proti zavezniškim armadam je dokaz, da je sovražnik izčrpal rezervne sile. Nemški špion aretiran v Braziliji Lov na saboterje se nadaljuje Rio da Janeiro, Braslllja, 12. apr. «— Avtoritete sodijo, da jc bil krožek nemških špionov in saboterjev v Južni Ameriki zdrobljen z aretacijo Konrada F. Blasse, nemškega inženirja, On je bil načelnik krožka. Aretacija je bila naznanjena po obsodbi drugega Nemca. Ta je Wilhelm Kopff. Brazilsko sodišče k a je obsodilo na 25 let zapora zaradi špionaže v prilog osišču. Kopff je bil sretiran pred nekaj meseci, ko se jc izkrcal na brazilskem obrežju. Njegov to-vsriš, zamorec iz holsndske Nove Gvineje, je bil oproščen. Aretacijo Blosso je povezono z lovom no soboterje in špione v drugih omeriških državah, Blass je priznal, da je ustanovil špionske enote v Venezueli, Čl-leju, Peruju, Colombiji, Urugvaju ln Argentini, Veliko število ss boter Jcv in špionov ja bilo s-retlranlh v zadnjih dneh v teh državah. Praga sedei zaščitnega sveta? London, 12. spr,—Tu trdijo, ds bo Prsga, glavno čehoslovsško mesto, postalo sedež novega svetovnega zaščitnega sveta. Taka odločitev bo priporočana na konferenci Združenih narodov v San Frsnciscu. Nemci umorili pet milijonov Židov , t Klavnica v taborišču na Poljskem Erfurt, NomtUa. 12. apr.—Dr. Bela Fabian, prtdsednik razpu-ščene ogrske naodvisne demokratične stranke, je obdolžil Nemcc, da so umorili 5,000,000 Židov v taborišču pri Oswiecimu, poljska Šlezija, v desetih mesecih. On sam ja bil v tem taborišču, iz katerega pa je pobegnil. Fabian trdi, da je prijatelj kongresnika Sola Blooms, demokrata iz New Vorka, in da je nekdaj obedoval s predsednikom Rooseveltom. Fabiana so osvobodile čete tratje ameriške armada. On je povedal, da se je nahajalo pol milijona ogrskih Židov v taborišču pri Oswiecimu. "Nemci so nagnali Žide v zaprte prostora ln jih umorili s plinom," je dejal Fabian. "Veliko Židov je umrlo zaradi mučenja in stradanja.* Trije drugi jetniki so potrdili Fabianovo povest o umorih Židov. Ti so Heiny Meyer, ogrski violinist, Desider Kohlmann, doma iz Bratislava, Slovaki j a, in Sam Ezratty, grški medicinski študent. Izjavili ao, da je čudež, ker ia živijo. Amerike}} nemške uradnike Zunanji minister Ribbentrop se izmuznil iz pasti ' Muehlhausefc, Nemčija, 12. apr. — Šesta ameriška oklopns divizija, ki je okupirala to mesto zadnji četrtek, je ujela 265 uradnikov nemškega zunanjega ministrstva. V področje teh so spadale izmenjave ujetnikov, plačila in časniška poročila. Med ujetimi uradniki jih je mnogo, ki so bivali več let v Wsshingtonu. Zunanji minister Joachim von Ribbentrop in druge vodilne osebe v njegovem de-partmentu so se izmuznile iz pasti, preden so ameriške čete zs-sedle mesto. Ta oddelek zunanjega ministr-stvs je bil premeščen iz Berlina v Muehlhousen pred enim mesecem. Kakor hitro se je orgs-nlzirsl zi izvrševanje svojih poslov, je smeriška oklopna divizija udrla v mesto in ga zasedla. Američani so ujeli tudi uradnike nemškogs prometnega ministrstva v Schci bdi, 10 milj južno od Muehlhauscna. Ujeti uradniki s9 povedali, da je 75 odstotkov Berlina uničenih. Bombe so porušile vsa glavna vladna po-slopjs. Dalje so |Mivedali, da ge-stapovcl še kontrolirajo prebivalce nemške prestolnice, "Večina izmed nas je uverje-na, da jc Nemčija izgubila vojno, toda morali »mo molčati iz bojazni pred kaznijo, ki nas bi lahko zadele," Je rekel neki uradnik. "LJudMvo ne verjame, da bi mogla kakšna nemška grupa iztrgati oblast Iz rok Hitlerja, Himmlerja ln njunih pajdašev." Drugi uradniki so povedsli, ds sa nemško ljudstvo nsj bol j boji Rusov, Rusija in Jugoslavija podpisali pogodbo London, 12. spr,—Radio Moskva poroča, ds sta Huoijs in Ju-goslovija podpisali prijateljsko pogodbo, ki doloma tudi zvezo med obema državama Veljavnost pogodbe bo trajala dvajset lat. Domače vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ je v sredo obiskala Stephanie Turk-Paunovich iz Paw Puwa, Mich. Is Clevelanda Cleveland.—D r u ž i n a John Brcznikar iz Maple Heightsa je bils uradno obveščena, da je njen sin Joseph v nemškem ujetništvu. Pred tremi meseci ja bila obveščena, da Je pogrešan in so že mislili, da je mrtev.—V Phoenix u, Ariz., je umrl Albert Jurca, star 21 let ln sin družine Frank Jurca iz West Parka. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Cleveland.—Po daljši bolezni je umrl Steve Spoljarec, star 55 let, rojen v Belovaru, odkoder je prišel v Ameriko pred 38 leti. Zapušča ženo, dve pastorki in več drugih sorodnikov. Član je bil HBZ.-Prt družini Frank Ke-tehaver so se oglasile vil« rojenice in pustile dvojčka moškega spola. Španija pretrgala odnošaje z Japonsko Zahtevala bo od-ikodnino za izgubo življenj Madrid, Ipanlja, 12. apr.t-Dlk-tatoi Franeo je po seji članov kabineta nasnonii prelom odno- šajev med ft|wnijo in Japonsko. Uradna izjava pravi, da je akcija protest, ker so Japonci umorili več španskih državljanov v Manili na Filipinih in uničili špansko lastnino. Spansks vlads trdi, da so Js-ponske Čete navalile na španski konzulst v Manili 12. februarja in umorile več uradnikov. Požgale in uničile so tudi Isstnlno španskih državljanov. Izjava naglaša, du Je to vzrok Sreloma odnošajev z Japonsko, panska vlada bo zahtevala odškodnino za izgubo življenj in uničenje lastnine. Prvi protest je Španija poslala Japonski 24. marca, ko Je bilo informirana, da so Japonci tik pred ameriško okupacijo Manilo umorili 250 španskih držo vi jo-nov. Med žrtvami so bili moški, ženske in otroci. Joponskl poslonik v Madridu Jakičiro Sumu je naznanil, da bo odpotoval v Lizbono, Portugal« ska. Španska vlada je potem izjavila, da mu ne bo dovolila odhoda, dokler ne ho aranžiran odhod španskega poslanika in članov njegovega štaba iz Tokija, Argentina odobrila ameriškega poslanika Buenos Aires, Argentino, 12 apr,- Vlado je no/.narillo odobritev Kpruillejo Hrodena kot orne-n škrga poslanika v Argentini. Bredcn Je bil doslej poslsnik no Kubi. On bo nosledll Normanu AnnourJo, ki Je bil Imenovan zo omcriškege poslonika v ftponiji. Argentinsko vlado je izdala odredbo, ki prepoveduje vse notranje politične aktivnosti. Angleii potopili nemško bojno ladjo Iy#ndon, 12 apr - Admlr al »teta poročo, do zo ongleški letalci napadli In potopili zadnjo imHiško okloptio ladjo Admiral Mcheer To se j« nahajala v Kie-1 lu, kamor je doepcla po begu If (¿dynije, pristanišč negs mesta ob Baltiškem morju, preden »o ga Rusi okupirsll. Rojns ladjo Admiral Hcheer Je bila zgrajena M. 1933. Ameriške čete prekoračile reko Elbo! Nadaljnja oklopna divizija devete ameriške armade prodrla do reke Elbe, zadnje vodne ovire pred Berlinom. Razdalja med ameriškimi in ruskimi silami se je skrčila na 117 milj. Zavezniki okupirali devet velikih nemških mest v ofenzivi.—Ruski tanki presekali zadnjo cesto pri Dunaju. Devet desetin avstrijskega glavnega mesta pod sovjetsko kontrolo. Berlin naznanil rusko invazijo Mora-vije.-^meriike leteče trdnjave bombardirale tokijske letalske tovarne PARIZ. IS. spr.—Oklopne kolona deveta ameriška armada so prekoračila reko Elbo ln prodirajo po odprti ravnini proti Berlinu, do katerega Ja fte 60 milj daljave, do ruake bojne črto pa 110 milj. WEIMAR, NEMČIJA. 12. apr. —Enojsts oklopna dlvlsllo gen. Pattona J« prodrlo do točke, ki Je manj ko 40 milj do čehoelo-vaške meja, ter prekoračila reko Saale Jušno od Jene. LONDON, 18. apr.—Moskvo javlja, da sa Ja no berlinski fronti sačela velika afanatva la da aa vrla ljute S|JU|» sa mostiščih sspadno od raka Odra. Ha* ska čete so sasedle maslo Klee- - icHemŠkn poro&U&~ prtaaaval^. do ao ruske ¿ete prodrle dolee sspsdno od Dunsja ln da Je na-clJskl odpor v JuAnl ^trljl odpovedal. • Psrl*. 12, aprila,—Nadaljnja oklopna kolona devete ameriške armade ja prodrla do reke Elbe, zadnje vodne ovire pred Berlinom, severno od Msgdeburga in 50 milj zspadno od nemške prestolnice. Druga oklopna divizija te armade je dospela do Mag-deburgu včeraj |>o|>oldne. To je v dvanajstih urah prodrlo 60 milj daleč. diranju proti Appeldornu, Amsterdamu in Rotterdamu. Veat is Londona pravi, da ao kanadsko Čete dospele do ozemlja, ki je oddaljeno deset milj od Severnega morja, v prodiranju proti Emdenu, lukl ob tem morju. Sedma oklopna kolona dtuge britske armade Je udrla v predmestja Bremena. Druge kolone te armade so okupirale Verden v prodiranju proti Hamburgu, drugemu največjemu nemškemu mestu in največji lukl. Odpor nemških sil aa krha v vaah krajih tapadne fronta pod udarci zavezniških armad. London. 12. apr.—Ruski tanki so presekali zadnjo cesto pri Du-jrtsju in s tam onemogočili beg Nemcem. Sovjetske napadalne čete so prekoračile Donavski ka-nul v mestu In okupirale devet desetin avstrijskega glavnega meNta na južnem bregu Donave. Moskva poroča, da Nemci ras-bijajo slovite dunajske epoma-nlke, da ustavijo prodiranja Rusov. Pognali ao več mostov na ' Donsvi z dlnamitom v irak. So-vjttthkc čete so okupirale električno centralo In psrk Prster. Nemci še drže dvs dunsjska dis-triktu, ostali pa so v ruskih rokah, Radio Berlin |>on>čo, da ao ru- Poročila s fronte omenjajo »»"'■ »«;■»• i""*«, «« ■» priprave za prekoračenje t« t ,5** ^i^a ke Razdalj; med ameriškimi < Ï d° ^"burg«, 31 Razdalj silami ob Klbi in ruskimi četami na vzhodni fronti se je skrčila na 117 milj. Nekateri napovedujejo, da bodo Američani navezali stike z Rusi v prihodnjih 72 urah. Ameriške čete so zdaj /.ovoje-Vane v bitki z Nemci /a |xi»< ozemlju med Krcmaoin ln Melkom. To Je oddaljeno II« milj od Berehtesgs-(leno, Hltleijevego skrivollščs v hovorskih Alpah. Kozaki armada maršala 2uko-va se prlprovljojo za naval proti Berlinu z mostišč ob reki Oder, .'10 mi I j od glavnega nemškega motita. Ncniei ao priznali evakuacijo civilistov Iz Klessins na berlinski strani te reke. Ouam. 12. apr,—Ameriške leteče trdnjove so ponovno no-podlo letalske tovorne v Tokiju in Korijomo, industrijsko in komunikacijsko središče, 110 milj severno «hI glavnega Joponskego mesto, I tonili« t »o porušile več vojošklh objektov Ift zanetile po-žare. Ljute bitke no otoku Okiriowl, .'<25 milj Ju/no <»«l joporiak" celine, m- notioljiijcjo. Ameriške čete (filogoina «Irobc od|ior Jopon-skili bil no oIh*Ii koncih otoke Petain-Lavalova grupa zapustila Sigmaringen Poriz, 12 opr —List L'Orde poročo, do so člonl Petoin-I^ovs-love kvl/luiške grupe /opustili Kigmorlngcn v Nemčiji in odpo-tovoli neznanokoni. Ta list po-i <0-4, «l.i je monMgnor Tiso, slovaški kvizling, pobegnil la Bratislave, pteden so Rual zasedli to meftto, v Ki emsmunstar v bližini Lines, Avstrija. Rumunski In bolger*ki kvisllngl ao v Kits-buhelu, so milj južnovzhodno od Monakova. PROSVETA PETEK, 13. APRILS PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I «I «ad published by Slovene National Benefit Society Naročnina m Zdrušene dršave (Uren Cbicoge) in Kanado ISMS ■a leto. S3-00 m pol lota. 91 JO « ¿.trt leta, ca CUesfo * Cook Co.. $7.40 >e celo leto. »3.75 sa pol lota; sa inosemstvo IS 00 Subecriptlon retess lor the United Statoe (e*cept Chlcago» and Canada SiOO per year. Chlcago sod Cook Couaty S7J0 por yoar. Glasovi iz* naselbin Cone oglato? po dogovoru.—Rokopisi dopisov In člankov se ne vratejo. Rokopisi literarne vsebino (¿rtiče. drSoTJ^lld.) sa vrnejo pošU|atelJ» le v slučaju, te Je pflloftU Advertising ratee on agreement, unsolicited articles will not bo returned, •uch ee stories, plays, poems. etc~ will be returned to sender only by sell -f Naslov na vse, kar ima stik s llstoau PROSVETA 2657-59 So. Lswndalo Ave« Chicago 23. Illinois MEMBER Or THE FEDERATED PRESS Dstum v oklepaju na primer (April 30, 1948), poleg vaSega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovila )o pravočasno, da se vam list n« ustavi. Grajenje miru na pesku Čez par tednov bo obrnjena velika pozornost vseh narodov v San Prancisco, kjer se bo 25. aprila pričela epohalna konferenca, ki bo dsla življenje novi zvezi narodov. Da je zanimanje za to konfe-tenco že danes veliko, je razumljivo, kajti od nje, od nove svetovne organizacije bo v veliki meri odvisno, ali po tej vojni res zavlada mir med narodi ali pu samo premirje pred novim, še straš-nejšlm svetovnim požarom. Da si ljudstva vseh narodov žele miru, je gotovo. Ta želja je univeisalna. Gotovo je tudi, da bo to hrepenenje po tej vojni še veliko večje. Ampak mir nI odvisen od ljudskih želja, marveč od številnih drugih faktorjev, ki usmerjajo politično in gospodarsko življenje vsakega naroda in medsebojne mednarodne odnošaje. Mir je predvsem odvisen od medsebojnih odnošajev velesil, ki s svojo gospodarsko močjo in političnim vplivom faktično domini-rajo svet. Mir bo tudi po tej vojni odvisen od tega, na kakšnih pogojih in pogodbah bo slonel. Ako bo slonel na imperialističnem načelu: "Gorje poraženim," tedaj bo tak mir le premirje pred novim viharjem. V tem primeru bo tudi vsaka nova svetovna organizacija že vnaprej obsojenu isti usodi kot Jc bilu Liga narodov. * * * Če premotrimo današnjo realno situacijo, nam ostane zelo malo upanja, da bo prišlo po tej vojni do kakšnega trajnega miru. Po vseh znakih bo bodoči mir še bolj Imperialističen kot je bil ver-sajski. Geslo "gorje poražencu" je zapisano z debelimi črkami na ptapotih zmagovalcev. Zapisala gu je tudi veliku trojica na svoji toliko opevani jaltski konferenci. Če se ne zgodi čudež, ki postavi vso zgodovino nu glavo, tedaj so v pravem oni kritiki politike velesil, ki že vidijo tretjo svetovno vojno na obzorju. Sigurno Je to, da vsa zgodovina pokazuje, da je bil vsak mir, ki je bil zgrajen na geslu "gorje poražencu," v realnosti le premirje, katetemu je sigurno sledilo novo klanje. Tudi po tej vojni ne bo diugače, ako se uresniči jo sedanji načrti zmagovitih velesil za teritorialno razkosanje In gospodursko uničenje Nemčije—največjega in najbolj dinamičnega naroda v Evropi. Kolikor nam Je znano, Je bil na jaltski konferenci položen temelj za prav tak "mir." V jaltski deklaraciji je odprto povedano, da bo Nemčija razkosana in tudi gospodarsko uničena. Nekaj podobnega se ima zgoditi tudi z Japonsko. Ta "mir" na eni strani diktira bojuzen pred novo imperialistično in militaristično Nemčijo, na drugi strani maščevulnost, na tretji težnja po uničenju gospodarskega tekmeca na mednarodnem trgu, na četrti struni pa politika zu čim večje razširjenje "sfer vpliva" s strani vsake zmagovite velesile. * * ★ Stiah pied novim nemškim militarizmom in novo nemško agre sijo ni pruzen. Ampak remcduru pred vstajenjem nove nacijske Nemčije ne leži v razkosanju dežele in njenem gospodarskem uničenju. Ta remedura je na eni strani v temeljiti socialni revoluciji, ki naj pomete in do korenin iztrebi vse junkerje, militariste in vele-kapitaiiste in iz Nemčije nupruv< demokratično socialistično drža vo. Na drugi strani pa bi bilu najboljša protekcija povezanje nove, resnično prerojene Nemčije v demokratično evropsko federa rtjo, sioneco na principih socializma in zadružništva. Vsako drugačno "reševanje" Nemčije ln Evrope bo le farsa, ki bi» ptej alt slej izbruhnila v novem konfliktu. Z realiziranjem tedanjih načrtov velike trojice bo faktično le pognojeno novemu nemškemu nacizmu, ki bo ob oivi nriliki izbruhnil na dan. Važno ni, če se to zgodi čet deset, dvajset ali petdeset let; sigurno je, da 49 bo to zgodilo, uko I*» nemški narod v reulnosti zasužnjen ln osrdlan s karUginskim mirom. In kar vel|a za Nemčijo, veliu tudi za Japonsko—sploh za vsak nsiod. Amerika in tudi vu« drut" narodi bodo varni pred poraže no Nemčijo In Japonsko le toliko časa, dokler jih luni o tiščali V tlom z vojaško silo Toda ta doba lx» prej uli slej minila, kajti ljudstva sedanjih zmagovalcev se IxkIo prej ali slej naveličala in tudi upila takemu zatiran|u. Važnejše je. kaj se takrat zgodi v po laženih državah—čez «leset. dvn|«et uli več let. Velika trojica je «»čtvidno za v»e to slepa. Mir si zamišlja in tudi gladi na povsem imperialističnih principih In metodah—'To vic-toia belong the »ooils . . (ki Churchilla in Rottsevelta, ki oba pri-regata na kapitalizem in ohiano kapitalističnega sistema, skoraj ni pt tlakovati kai dnine»!« Toda oči vidno je enako slep tudi Stalin, čeptav je bil tran'ran med najv«-čjimi revolucionarji, toda na stara leta je postal pravi iu»k* Imperialist. (O tem ne bomo tukaj razpravljali. toda dokazov kar mignit I Ruski imperializem se mogoče loči od iapadn«*Ku kapitalističnega imperializma, kakor se dane* na primer loč1 t ud' unglenki imperializem od nscijskega. Toda tudi ruski imperializem ne vodi v nur . . . S »ličnega vidika si te velika trojica zamislila tudi novo zvezo narodov. Konkretno obbko te» /vezi ie dsla v dumbarUmskem načrtu, ki bo shišil kot podla».'a konferenci združenih narodov v Han Prenosni Ta rvatrt te ns splošno zelo pomanjkljiv, dast ima tudi nekaj dobrih točk,. Če ta načrt ne bo drastično revidiran in irl>olišan. bo nova svetovna orjtam/seijs v bistvu le glorificirana •krinka nekakšne votaAka zveze treh, osiroms petih medsebojno konfliktnih velesil —O tem sa pogovorimo te jutri. PRIJATELJSKI POGOVOR Bollinghsm. Was h. — V Prosveti z dne 23. marca rojak Joseph Brown lepo opisuje današnji krivični sistem in na koncu pravi, da bodo še vojne. Prijatelj Brown mi naj oprosti, da podam nekaj mnenj o tej stvari. Ni moj namen žaliti kogar koli, temveč samo malo prijateljsko debatirati. Vedno so bili in bodo ljudje različnih mnenj in sodb. O vojni mislim, da je ne bo še tako "kmalu", vsaj prihodnjih 50 let ne, razen notranjih bojev v posameznih državah. Brown ima prav, ko pravi, da kapitalist ne more ustvariti dovolj nakupne moči, ampak le socializem je to v stanu napraviti. Vsled tega je teoretično in logično—vojna za trg ali trge. Kljub temu dejstvu ne verjamem, da bo vojna, in sicer vsled tega ne, ker bodo sovjeti razširili svoj vpliv in vsaka vojna proti njim znači samomor za one, ki bi se upali napasti Sovjetsko Rusijo. Anglija in Amerika bosta morebitni zapletljaj rešili z razgovori, mirnim potom in ne z vojno aH orožjem. A to bi pomenilo oslabitev kapitalističnega gospodarstva in ojačanje komunizma, kar koli že razumemo s to besedo. Drugo dejstvo, kakor ga vidim jaz, pa je, da t>o sicer kapital investiran pod sedanjimi imeni korporacij, ampak kupec in odjemalec bo vlada. Kongres bo potrdil ali nasprotoval kakršni koli pogodbi. Skratka: državni kapitalizem je tu in bo ostal tudi po vojni. Seve, kapitalisti bodo delali velike dobičke, kakor jih delajo tudi sedaj, toda to ni nič slabega, kakor pravi Stuart Chase, temveč gre za to, da dobe dobrine narodi, toda ne zastonj, kakor 1. 1929. Ta kriza ni zadela samo delavce, temveč tudi male kapitaliste in prav'tako je zelo trpel srednji sloj, ker ni bilo kupca, ker delavec ni imel dela. Tako je trpela vsa dežela. Roosevelt in drugi danes vedo, da delavec ni samo delavec, temveč tudi kupec. Po tej vojni pa bo vstala na evropskem ln azijskem kontinentu drugačna sila ... Ta sila pa ne bo odvisna od kapitalistov v drugih deželah, pač pa prav nasprotno —r kapitalisti bi brez sovjetov težko shujull, ker bodo oni naj brže zelo dober odjemalec. Tretje domnevanje, pravzaprav skoro gotovu stvar pa je, da bodo lehko sovjeti konkurirali z Ame riko in Anglijo v prihodnjih 20 letih, ko bodo razširili svojo industrijo in eksploatirali ogromne naravne zaklade. Pozabiti ne «nemo, da imajo sovjeti skupno gospodarstvo in skupno blagnj no. Iz tega lahko sklepamo, dn vojne ne bo! Svetovni kapitalizem je skušal s Hitlerjevo pomočjo uničiti skoro uničil samega sebe. Razdejana Evropa je danes bližje komunizmu kot pa kapitalizmu. Socializem je res lepa beseda, ki se lahko aplicira v urejenem gospodarstvu, v mirnih časih, ne pa v razmerah, kakor jih imamo danes. Delavske organizacije-Jaeseda se lepo sliši samo v teoriji — v praksi služijo današnjemu kapitalističnemu sistemu. Če bi bili res vsi organizirani delavci za odpravo profitnega sistema, bi to lahko dosegli, ako bi bili edini . . . Ampuk temu ni tako. Nekateri ameriški delavci so za odpravo izkoriščevalnega sistema, toda to dosti ne oomaga, ker delavske organizacije kot celote so za "American system" in proti "tujim aspiracijam" . . . George Gornik. so naročili, so mi pa povedali, daše niso videli slike, da naj počakam do 19. marca, da me bodo telefonično obvestili. Toda do danes me še niso poklicali. Dne 25. marca pa sem se slučajno sestal z unijskem komitejem in dejal mi je, da je druga slika prav taka kot prva in da naj počakam še en teden. Kaj mislijo potem napraviti z menoj, ne vem, vem pa, da sem zdrav in bi lahko delal, ako bi me pustili. Jurij Pravic. ŽELI DELATI White Valley, Ps. — Najprvo sem izgubil delo paznika, sedaj me hočejo izpodriniti pa še z oskrbniškega dela. Dne 29. julija 1943 sem nastopil delo pri Eliott Co. v Jean-netti. Zdravnik me je preiskal in dejal, da sem sposoben za delo in tako sem delal 18 mesecev. Dne 8. februarja pa sem se malo prehladil, nakar sem šel h kompanijskemu zdravniku in mu povedal, da sem malo krvi izpljunil. Po pregledu mi je dejal, naj ostanem doma dva ali tri dni, nakar grem lahko zopet delat. Ko sem se vrnil na delo, so mi dali delo pometača in naročili, da moram drugi dan prinesti potrdilo od mojega zdravnika, da sem zdrav. Drugi dan sem prinesel potrdilo, toda delovodja se je izrazil, da je moj zdravnik zanič, nakar so me odpeljali v bolniš nico v Greensburg in me pre gledali z X-žarki. Dva dni zatem mi je sporočil delovodja, da sem ob delo in da naj pridem drugi dan po plačilo. Razumljivo, hotel sem vedeti, zakaj so me odslovili, nakar so dejali, da so X-žarki pokazali, da sem je-tičen. Nato sem (jih vprašal, če lahko fotografijo pljuč pregleda moj zdravnik, nakar so pristali, zaeno pa so mj povedali, da bom dgbival 13 tedpov plačo. Napotil sem se k zdravniku in mu vso zadevo pojasnil. On je nato poklical v bolnišnico, kjer so povedali, da ne morejo natančno ugotoviti, ali imam jetiko. Na priporočilo mojega zdravnika sem nato ostal doma, 8. marca pa me je {>onovno pregledal in dal izkazilo, da grem lahko na delo, To izkazilo sem 12. marca predložil pred unijski komitej, ta pa je odločil, da me bodo še enkrat peljali v bolnišnico v Greensburg, da me bodo ponovno pregledali, nakar so mi naročili naj pridem nazaj 16. marca »n bom izvedel, ali bom ______^ še nadalje delal ali ne. No, ko "komunizem", a vse "kaže, da bi sem prišel tja tisti dan, kakor "SOCIALISTU" V ALBUM Cleveland, O^-Neki tukajšnji dopisnik, ki misli, da je zastavonoša socialistov, nam dokazuje, kako je ameriški kapitalistični sistem najboljši in zaeno prikazuje, kako so nekateri obogateli pod tem sistemom. Zakaj pa tudi ne pove, koliko jih je ubo-žalo na račun tistih, ki so obogateli? On lahko hvali Hooverjeve čase, ker je ves čas delal in sploh ni vedel, kaj je depresija. Sicer pa je vse, kal- on piše, podobno pisanju Westbrooka Peg-lerja. Tega reakcionarja celo poseka. In on se naziva "socialista"! Bog nas varuj takih socialistov! Tudi noben kapitalistični plačane«? ne bi mogel biti boljši zagovornik kapitalizma. Seveda, on lahko hvali Hooverjeve čase, ne moremo pa jih mi, ki nismo bili tako srečni kot on. Toda mi nismo podpisali nobene izjave, da ne bomo napadali naše klerikalce. Na primer, jaz sem izgubil delo 3. aprila 1. 1930. Imel sem sedem otrok v starosti od sedmega do petnajstega leta. Meseca junija sem šel na dobrodelno ustanovo. Vse je šlo gladko, dokler nisem bil vprašan h kateri cerkvi pripadam in ko sem odgovoril, da k nobeni, ker nisem hotel uganjati hinavščine, nisem dobil nič. Ako bi bil dotični dopisnik kakšen mož, bi napadal načelne nasprotnike, ne pa delavce. Danes se trka na prsa in hvali, da je "socialist," jutri pa že na vse pretege hvali kapitalistični sistem. On prav malo ali pa nič ne ve o Rusiji. Jaz pa sem več pisem prejel od moje sestre in se je v vseh prav zadovoljno izražala. Pravilno je, da damo priznanje deželi, ki nas je sprejela, ne smemo pa pozabiti, da smo mi njo obogateli z našimi žulji in ne ona nas. Tudi jaz imam tri sinove v službi Strica Sama, katere sem vzgojil brez miloščine drugih. Vsi trije se zavedajo, da so sinovi proletarca in da je nekaj narobe s tem sistemom, kar pa naš "socialist" ne ve. To naj zadostuje. Anton Vehar. (ADF). Ob priliki 40-letnlce njegovega udojstvovanja v vrstah orgsnlsirsnsga dslsvstvs so mu njogovi tovsriši priredili banket v snsk priznanja, ns kstsrsm Js bil dalošan dosti laskavih besed V Imenu ADF mu Je čestital Willlam Green. ^^ sedaj se mu godi izvrstno in je pod protekcijo zaveznikov. To je zopet drug dokaz, ki priča, kakšna kazen bo zadela vojne zločince . . . Kaj misHte čitatelji, komu se ima zahvaliti bandit Mussolini, da se še vedno greje na soncu v Nemčiji ali severni Italiji, od-kjer bo zopet odnesel zdravo kožo, kakor hitro mu bo postalo prevroče? Prav tako se lahko vprašamo, kako je bilo mogoče pobegniti iz ječe banditu in človeškemu mesarju Roati? Zakaj ga niso izročili jugoslovanski o-svobodilni fronti? Če bi ga, ne bi nikoli pobegnil. Partizani b pošteno obračunali z njim za tiste zločine, ki jih je storil slovenskemu ljudstvu. Zaenkrat naj to zadostuje, ob priliki se bom pa zopet oglasil. Anton" Yskich. O VOJNIH ZLOČINCIH IN PAPEŽU Bsrberto*. O. — Ker se nihče ne oglasi iz naše naselbine, sem se namenil napisati nekaj vrstic, da ne bi kdo mislil, da smo že vsi pomrli. Najprvo se moram dotakniti svetovnih konferenc, ki se vršijo v raznih mestih. Kaj lahko pričakujemo od "velike trojice"? Po moji skromni pameti, dobrega ničesar. Zakaj ne? Dokler bodo vladarji pošiljali svoje zastopnike k papežu v Rim na posvetovanja, ne moremo ničesar dobrega pričakovati za delavski sloj, kajti vsi vemo, kaj prihaja iz vatikanske kovacnice. Iz moje mladosti se spominjam, kako so vedno trdili, da je rimski papež nezmotljiv, todu zadnje čase vidimo, da je vse drugače. Vsakdo se lahko še spominja, kako je bilo poprej, ko stu gospodarila (saj mislilu sla tako) v Evropi Mussolini in Hitler. Tedaj je papež ta dva bandita blagoslavljal in vse je šlo gludko. Kaj pa se dogaja sedaj? V akronskem dnevniku z dne 2» marca sem čital, kako isti papež blogoalovlja ameriško armado II) poveljnike. No, odkod naj pride sedanji blagoslov? Kdo so vojni zločinci? Vedno se poudarja, da je treba kaznovati vojne zločince in nekateri priporočajo ostro kazen. Kaj pa se bo na koncu zgodilo? To bo pokazala bodočnost in prav gotovo bo marsikateri razočaran. ZakoJ? Kaj p« se je zgodilo italijanskemu kralju? Ali ni on napovedal vnjno zaveznikom? Danes ie ta krsljtček. vojni t loči- Ruski viski čistilo Vrettalavo v Oom|l fttesijl. H. sliki »o vi- ZJSJT TJ* doli skupino vtekav. ki aasoto saboj. din—lla. d. potenco v T Í? Irak poalopio. v k.to™ so akrtvalo nad,ski s,rolet. ¿SÄ;! "L ! ^¿J?» ? trsk malega v rsivalinah. nič hudegs zgodilo. Bodo« Itn je tudi vehk vojni zločinec, toda PRISPEVKI ZA JUGOSLAVIJO West Allis. Wis.—Da ne bi v drugih naselbinah mislili, da I smo tu že vrgli puško v koruzo, kar se tiče dela za SANS in re lifno akcijo, zato Äe zopet ogla I šam. Da, še smo živi in tudi bomo, dokler so v naši sredi na rodno zavedni rojaki in rojaki-! nje. Resnica je, da smo danes skoro vsi zaposleni, vendar pa se še vedno najdejo iskreni narodnjaki, ki so pripravljeni na ta ali oni način pomagati naši križani Jugoslaviji. V januarju, februarju in marcu smd zbrali in poslali na gl urad za pomožno akcijo WRF-SSD vsoto $421. Darovali so Federacija SNPJ $25, Christina Pugelj $10, Val. Vrtich in žena $5 in enako vsoto Joe Rodich in , žena namesto rož za pokojnim Josephom Kovačičem. I Joe Radelj je izročil $146. Da rovali so po $10: Matt Smole, Anton Ujčič, John in Rozi Mu-sich in Anton Yamnik; po $5: John Poklar, John Yartz, John Rovšek, John J. Gole ml., W. G Erman, Louis Bewitz, John Per-me, A. Grasch, Walter B. Dahl. Anton Erman, Joseph Mohar. Leo Mlinar st., John Zupan, Johr Evančič, Mike Chrnelich, Franl^ Kopušar, John Bachun, Loui: Chandek, Andrew Sedushak John Hrovat, Anton Sebunc. Ena oseba pu munjšo vsoto. Theresa Kaytna je izročili» $83. Darovali so: John Dragan* in žena $10; po $5: Frank Zaje John Ocvirk, Frank Yager in že na, Andy Kemp, Theresa. Kay t na, Mike Podjavoršok in žena ¡Antonia Slatinšek, John Tesov nlk, Vincent Tomcr.uk, Mary Hu daj, John Brophey in žena Osem oseb pa je darovalo manjše vsote. Mary V.isil j<> Uročila $15 Darovali so: John Jenko in žena $10, L Kovačič $.Y Anton Demshar je izročil $30. Darovali so: Društvo št. 104 SNPJ $25 in Rmlf#nger $5. Lovrenc Zavrl izročil $52. Darovali so: Mary Stanch $15; po $5: Joseph Prebil ich. Frank Žagar, Joe Lajk, John Yerman. Louis Barborich. «»stali, po številu onem, pa so darovali manjše vsote Mike Ruppe je izročil $34. Po $5 sta darovala Mike Ruppe in Valentin Medle, ostali pa manjše vsote. Joe Fritz je izročil $16. Frank Florjančič je daroval $5, ostali pa manjše vsote. Za SANS smo zbrali $100. Da-rovali so: Frank Ermec $10, John Klopčič $5, ostali pa manj^ še vsote, ki smo jih prejeli za članarino in partizanske zvezdo. V blagajni imamo še $39.50. V nedeljo, 22. aprila, priredi naša podružnica SANSa kartno zabavo v dvorani Mika Šoštari-ča. Začetek ob dveh popoldne. Vabimo rojake in rojakinje, da se zabave gotovo udeleže. Dobro nam bo delo, da se malo razveselimo v domači družbi. V nedeljo, 29. aprila, pa se bo vršila SANSova seja. Začetek ob treh popoldne v Šoštaričevi dvorani. Tudi seje se gotovo udeležite, kajti na dnevnem redu bo več interesantnih zadev. Sporočam tudi, da sem prejela iz gl. urada SANSa članske zna-ke za 1. 1944. Tudi tisti jih lahko dobe, kj, postanejo člani v tem letu. Znaki so lepi in naj ne bo Slovenca med nami, ki ne bi imel tega znaka. Vsem nabiralcem kakor tudi darovalcem za križano Jugoslavijo se najlepše zahvaljujem. Mary Musich. tajnica. NAROD SI BO PISAL SODBO SAM Puoblo, Colo.—V teh dneh po-kolja in nasilja v Evropi, smo bolj kot kdaj poprej prepričani, da bo slovenski narod zmajjal, dasiravno ga je morilo moderno italijansko in nemško orožje zadnja štiri leta. Z osvobodilno fronto bo narod rešil sebe, svojo kulturo in si izvojeval demokratično republiko, to jc za one, ki orjejo in sejejo, od zvonilo pa bo onim frakarjem, ki so ljudi samo zavajali in izkoriščali. Ko je bila debata med prejšnjim in sedanjim urednikom Prosvete, sem se najbolj začudil, ko je bivši urednik zapisal med drugimi tudi te-le besede: . . ako je Prosveta še kaj demokratična." Ne vem, kako je iedaj pri listu, vem pa, da pred tremi leti ni bilo demokracije v Prosveti. Koncem novembra 1. 11M2 J« bil priobčen v Prosveti dopis "d oodpisanega, toda iz njega je u-rednik črtal eno tretjin«», nam-leč vse, kar se je nanašalo na ljudovlado v Sloveniji in na u-. ednikove zmote. Dne 22. januarja 1943 nem poslal dopis, ki » e izključno nanašal na a(jitae»j« a slovensko republiko, u r d» mamo Slovenci, kot dobri ar^ iški državljani, pravico zaht gl^ujeJ* •a kakršno vlado hočejo Ta < -iis je prejšnji urednik u-bi i -neni nič, enostavno MpTcfflli a» .rg« I v kos. Taka jc demokt-' cija med nami . . . l)nJ«aiT , bilo. če bi kaj pisal, ki bi w grotipostavno. m še tedai mo« %lo človeka podučiti Pocukajte, niso se v iztekle v svoje kraje pride. Ko bo narod spo' |e njegov prijatelj in kdo f vrsžnik, bo znal eam hrr\}yt javk urediti svoje goapfla in tedaj bi» imel v r« ' liko. da se kulturno čim * * Vi** V* * v-d. kdo ^rric 13. APRILA francoska velika revolucija T«lp* francoska revolucij» (1789- * • _ nniirovnoi. 17951 je gotovo eden najvažnej ^diodkov v evropski zgodo-& novega veka. Njen pomen I v tem, da je zrušila preperili fevdalizem in ustvarila nov, ka-Lhstični družabni red; zato se «čenia v evropski gospodarski ¿politični zgodovini z njo nova ¡oba ki pomenja napram prej-Z višjo stopnjo v razvoju evropskih narodov. Uspehi fran-Se revolucije niso bili odlogi samo za Francijo, nego za 1 zapadno in srednjo Evropo, ro je zavladal v Franciji kapi-listični produkcijski način, je j fevdalizem tudi v ostalih evropskih deželah obsojen na unrt kajti dvoje različnih družnih redov ne more skupno eksistirati na gospodarsko [Ulturno tako tesno povezanem kontinentu, kakor je Evropa V boju med obema redoma je bila udi v drugih deželah zmaga že vnaprej prisojena modernej- emu. Prehod iz zastarelega v modernejši družabni red se izvrši redno le z revolucijo, v njej pa pa razredni boj odločilno vlogo. Ker se v vsaki revoluciji situacije kaj hitro menjajo, je razredni boj veliko bolj viden v ijej kakor pa v dobi evolucije: tedaj se bije mnogo manj prikrito in vse'bolj elementarno. Namen pričujočega članka je >redvsem prikazati ta razredni »j, pri čemer naj pripomnimo, je Karl Marx uprav na pod-»gi podrobnega študija zgodo-ine francoske revolucije spo-mal, da je razredni boj v vsaki izredni družbi gonilna sila raz->oja in napredka. 1. Gospodarska In politična zgradba prodrovolucijako Francije Pred revolucijo je vladal v 'ranciji fevdalizem. V fevda-izmu je imelo vso oblast plem-tvo, sam pa je temeljil na metskem suženjstvu; svojega vražnika ni imel samo v kme-nego predvsem v meščan-kem razredu, ki se je začel ločno razvijati v dobi po kri-irskih vojnah in se je pečal rokodelstvom in trgovino, fzroki antagonizma (nasprotja) led fevdalci in meščani so redvsem gospodarskega znača-Meščan je producent naj-fej rokodelskih, pozneje indus-ijskih produktov, a je v pro-ukciji navezan na plemiča, ki nu dobavlja sirovine, kakor les, folno, lan, živinske kože, itd.; iz različne funkcije v gospodarim izvira različnost interesov beh razredov; iz različnosti interesov pa razredni boj. V dobi zgodnjega kapitalizma zlasti od 16. stol. dalje) je bilo Meščanstvo še mnogo preslabotni, da bi moglo samo voditi raz-*dni boj proti plemstvu, zato je «rahljalo v svoj prid boj med barjem in plemstvom. Kako * je to zgodilo? v srednjem veku, ko je bil ve-k del Evrope še nekultiviran, > m bilo cest in so bilo pokra-lne kakor odrezane druga od lruRe. ie predstavljal fevdali-edino možno družabno in »'•avno ( »rganizacijo. Takrat je bila vsaka država razdeljena na nebroj pokrajin, ki so vladali v njih zemljiški gospodje povsem absolutno. Napredek trgovine in mest, zgradba prometnih žil — vse to je povzročalo, da so prišle posamezne pokrajine države med sabo v tesnejši stik s čimer so se pričela razvijati centralistična stremljenja: njihov zastopnik je bil vladar, ki si je skušal pridobiti čim več moči, zase, .pri čemer je začel omejevati plemiške predpravi-ce. V tem boju so se vladarji naslonili predvsem na meščanstvo, ki jih je podpiralo s kup-čijskim kapitalom. Skoro v vseh evropskih državah se je po nastopu novega veka tako kmalu izvršil prehod iz federativne v enotno, centralistično urejeno državo z absolutističnim kraljem na čelu. V Franciji je bil ta proces izvršen v prvi polovici 17. stoletja. Že zgoraj smo omenili, da je bilo meščanstvo v zgodnjem novem veku še preslabotno, da bi samo vodilo uspešen boj proti plemstvu; prav tako pa je imelp tudi plemstvo premalo moči, da bi si ohranilo vse nekdanje politične predpravice. Ravnotežje, ki sta ga vzdrževala oba nasprotna si razreda, je omogočilo kraljestvu, da se dvignilo kot absolutna sila nad oba. Vendar pa se je absolutistična monarhija spočetka odškodova-la meščanstvu za podporo, a tudi plemstvo ni odšlo praznih rok. Politične pravice so prišle sicer docela na kralja, pač pa si je ohranilo plemstvo vse gospodarske predpravice na svojih zemljiščih in uprav prestol je postal njihov najboljši zaščitnik; razen tega je bilo višje plemstvo poklicano na dvor, kjer je dobilo mastne službe bodisi v življenju na dvoru, bodisi kot višje uradništvo centralistično urejene države. Meščanstvo je bilo z novim stanjem spočetka dokaj zadovoljno. Centralistično urejena država je predpogoj za kapitalistični razvoj, kajti le taka država, ki vladajo v njej enotni zakoni, pospešuje v industriji produkcijo v masah, za blago po ustvarja široke trge. — Toda ab-solutična monarhija je še na drug način koristila meščanstvu. Izgradnja centralistične države, ki zahteva veliko množico urad-ništva, potrebuje mnogo denarja, ki so ga posojali vladarju zopet meščani, za kar so dobivali kot poroštvo razne koncesije, državne in vojaške dobave. Absolutistična monarhija je postala za meščanski razred dobička-nosno podjetje. „ Kakor hitro pa je bila absolutistična monarhija dodobra utrjena, je obrnila svoje orožje proti meščanom. Drugače tudi ni moglo biti, kajti fevdalci so v njej še zmeraj zavzemali najvišja mesta. Začela se je tako nova faza boja meščanskega razreda za njegovo emancipacijo. Absolutistična monarhija, ki je zahtevala — kakor smo že omenili — ogromno število u-radništva, dalje rastoči luksus na dvoru, kajti absolutistični vladar se je moral obdati z vsem sijajem, končno pa neprestane1 1 • t • . a . R^tS Aretacija argentinskega tovarnarja nec moči in slave" — vse to je povzročilo, da so se državne finance že v dobi Ludvika XIV. (1643—1715) močno omajale. Da bi preprečil finančni polom, je uvedel tedanji finančni minister Colbert takozvani merkantilni sistem. Bistvo tega sistema je, da skuša država čim bolj zadovoljiti samo sebe, zato skuša čim več izvažati in čim manj uvažati. Prav zato pa je prisiljena voditi najstrožjo kontrolo nad celotno produkcijo. Posebni zakoni so natančno določali delovne metode, obenem pa je ta sistem napovedal boj srednjeveškemu cehovstvu. Z vmešavanjem države v produkcijo se je slednja docela zbirokratizirala. Z uvedbo merkantilnega sistema je Colbert sam ustvaril kapitalistično meščanstvo, ki je bilo sicer pri produkciji še močno utesnjeno v zakoni. Toda kakor hitro je bil kapitalistični razred ustvarjen, se njegov razvoj ni dal zaustaviti in kmalu se je moralo zgoditi: absolutistič-ito-fevdalna monarhija je poata-la napredujočemu kapitalizmu oVira. Absolutistična samopaš-nost, luksuzno življenje in zapravljanje na dvoru, nadzor nad celotno produkcijo — vse to je oviralo kapitalista. Pogled mu je začel čim dalje bolj uhajati v sosedno Anglijo, kjer si je meščanstvo ustvarilo ustavo, ki je bilo po njej samo nositelj vse gospodarske in politične sile; kralj je imel tam samo še nalogo, da vzdržuje ravnotežje med nasprotujočimi si silami, bil je avtoriteta, ki jo potrebuje meščanstvo za varstvo zasebne las- Napisal Stanley Ross Fritz Mandl, magnat argentinske industrije orožja, je baje prišel pod ključ v Buenos Airesu. Po mojem mnenju pa se temu bivšemu avatrijskemu magnatu industrije orožja ne godi ravno slabo v ravnateljstvu argentinske policije—ako ga sploh drže tam. Mandl preveč ve. Dobro st bodo premislili stvar, predno ga bodo trdo prijeli. Argentinska vlada je naznanila, da je konfiscirala Mandlnov delež v tovarnah IMPA, ki so bile že dolgo časa paralizlrane in skoro zaprte radi pomanjkanja surovin. Nobenega govora pa ni bilo o drugih velikanskih tovarnah, ki delajo noč In dan — v katerih je poleg Mandla udeležena tudi argentinska vlada sama. " «>'' Mandlove investicije v argentinski industriji presegajo danes svoto 25 milijonov dolarjev. Kar ima skritega in pritajenega, pa iznosi najmanj dvakrat toliko. Kar so mu zaplenili, ni niti dva milijona dolarjev. Udarec najbrže ni ravno težak zanj — posebno ako pomislimo, da bi mu tovarna, ki je parsllzirsna, prizadevala čedalje več nepotrebnih atroškov. Zadnji razgovor sem imel z Mandlom lani v septembru. Bilo mi je takrat popolnoma jasno, da je ta bivši organizator avstrijskih Heimwehrovih oddelkov velik in važen mož v argentinski politiki. Sam je priznal, da je svetovalec argentinake vlade v vprašanjih industrije — in v vprašanjih ravnanja z delavstvom. , V tem pogledu je Mandl seveda iskušen strokovnjak. Po- tnine in svojih pridobitnih in-'^*1 anan^e v tcr(?gov krth na Dunaju, meaeca febru- Tudi v Franciji so začeli po- «rJa IJH ko K «tarhem-stajati klici po prosti poti za ka- ki je zdaj tudi vBuenosj pitalizem zmeraj glasnejši. To-1 Airesu skupaj z Mandlom trt da pri svojih zahtevah je naletel ^vave dni zgranatami kapitalizem na odnor absolutis- «^ljal na delavske hiše pri Du-tičnega vladarja, fevdalnega Ko.aejn stavi,11tfandlu plemstva in pa cerkve, ki je vprašanje kako se masa kri skla-predstavljala ideološko nadstav- **)o zdemoki^jo, o kateri bo fevdalnega reda. Meščan- *daJ tol*ko govori Jt obrisal ms- stvo je bilo prisiljeno proti vsem 8VOftj. " i «vol hol. I poudaril: "TI socialdemokrati ao bili oboroženi do zob. Vsaka trem silam naperiti svoj boj. Kakšen pa je bil položaj P©-, . sameznih razredov pred revolu- ", cijo? ■ (Dalje prihodnjič.) Nov otok tf Kolumbiji Bogota. (ONA)—V zalivu Kar tagena se je dvignil iz morja, J^* • Hltlor v škrlprth .. "loporeko hrano." pokasulo ta slika, ki jo btte poalona v Amorlko is Snota jo bila baje o. v.hodnl fronti In kale velobaodlS. HltUrla. ko trn tU. nokomu IÏ m «•niWim kl )• Ml tinskim vladnim krogom, nakar sem se poglobil v obsežno raz-motrivsnje o dedih in pradedih argentinskih vladnih uradnikov in o tem, kam spadajo . . . Nekaj dni pozneje Sem bil aretiran, Argentinska policija me je iz-praševala sedem dolgih ur in le intervenciji nekega poslanika, ki Je imel prijatelje v argentinski vladi, se imam zahvaliti, da sem se ji Izmuznil iz krempljev. Mandl se nahaja na črni liati zedinjenih narodov. Na aumu je, da je ena ključnih oaebnosti nemškega načrta, da se ustanovi podtalno gibanje, ki naj bi prepletalo ves svet — z glavnim stanom v Buenos Aireau — toda Mandl je vendar "državljan so-vražne države." Gospod Mandl je argentinski državljan. „-, V Argentini je treb« najmanj dveh let, predno more priseljenec poslati drtevljan. Toda Mandl Je bil argentinski državljan komaj tri tedne po svojem prihodu v Argentino. In Se par tednov nato je te zopet odhajal nazaj v Evropo. Te je bilo v letu 1937. Mamil se je vračal ne le kot srgentjnski državljan, temveč tudi kot "generalni Iton-zul Paraguaja" v Monsco, oz. Monte Carto! "To je bilo zelo ugodno," ml je iejal. fltvtr Je namteč ta, de vžlvajo generalni konzuli — tudi Ofti. ki seetopujo ParaguaJ — diplomatske predpravice in so zatcgsdol) oproščeni vaeh težav ne cfctinarnah. Mandl je bil torej baje aretiran, ker je Argentmla napove- Šču, kateremu je napovedala vojno. Malo je ljudi na svetu, ki znajo izdelovati %takc vrste kolesa, da streljajo po 600 krogelj na minuto . . . Mandl pa ima tvor-nico za take "blciklje" v mostu Quilmes v Argentini.—ONA. Imenitne misli o iznajdbah Leta 1670 je tedanji guverner Virginlje. Berkley, izjavil: "Hvalim Boga, da nimamo ne pro8tlh šol ne tiska. Zakaj znanje je prineslo na svet nepokorščino in krivoverstvo, tisk pa ju Je razodel." Zdi se, da je na svetu še nekaj ljudi, ki sodijo enako o znanju in se boje vsake novotarije, ker bi bilo lahko kaj nevarnega v vsem, česar nismo poznali včeraj in predvčeranjem. Večinoma bi nas pa tudi oni prav grdo pogledali, če bi jim hoteli vzeti reči, ki so kdaj bile novotarije. Zakaj če bi mogli storiti kaj ta kuga, bi pravzaprav oatall brez vsega, razen kar so prinesli ob rojstvu na svet. In vendar hočejo stanovati v hišah, se odevati po modi, ae voziti v avtomobilih, či-tati borzna poročila, če so bolni, pokličejo zdravnika, če je telefon pokvarjen, zabavljajo na žive in mrtve, in če bržola nI prav tako opražena, kajtor jo imajo radi, ozmerjajo natakarja, ki nič ni kriv. Pa nam celo aveto pismo lahko potrdi, da vsega tega ni bilo v Adamovem raju. Vae je prišlo na avet z "novotarl-jaml." Ko se je Robert Fulton ukvarjal s svojim parnlkom, je potreboval denarja. Tisti, ki so mu ga poaodlll, ao zahtevali, da oata-nejo njih Imena tajna, ker so se bali, da se Jim bodo ljudje sme-jali, ko podpirajo tako "prismo-darijo." V času prvih železnic so ï Ameriki ljudje v mestnih in državnih zbornicah protestirali ln navajali neštete argumente za svojo opozicijo. Deaet milj na uro so imenovali "nezaslišano hitrost, Icatere Človek nikdar n« bo mogel kontrolirati." Neki duhovnik se je upiral novosti, češ da bodo, ako jo sprejmejo, morali zidati po vaeh Zedinjenih državah nove umobolnice, kar bodo ljudje noreli od atrahu, če bodo videli lokomotive dirjati po deželi. V Nemčiji ao pa "Izvedenci" trdili in "dokazali," da bo potnikom brizgala kri Is noaa, če se bodo vor.il! s strašno hitrostjo potnajatih milj na uro, in če pri« dejo v tunel, da ae bodo zadušili. V Angliji ao se upirali svetilnemu plinu Iz posebno globoko-umnih razlogov. "Olje za sveti 1Jke dobivamo največ od kitov. Lov na kite je velika angleška industrija. Ce ne bomo več lovili kitov, bomo imeli le Še malo mornarjev, bojna mornarica ne bo imala apoaobnih novincev in Anglija Izgubi vlado nad mor j;." ... Ca angleški Imperij propada, ne bo tega kriva plinska svetloba, ampak morda pomanjkanje luči v nekaterih glavah .., Tudi v Phiiadelpniji so ae leta 1833 upirali plinu, n« zaradi kitov, ampak zaradi rib. Trdili ae, da preženejo odpadki iz plinarn ribe iz vode. v katero jih bodo apuščall. Načrta za prve železne ladje ao odklanjali, prvič, k»r Moto ne moro plavati; drugič, kor so bo železne barka hitreje poškodovala od lesen«, če nasede; tr« t Jlč, ker bo žolozno dno za rja vehi; četrtič ao no bo nihče mopH dala vojno Nemčiji. Mandl se zanašati na kompaa, če bo tako nahaja na črni llsft) zavesnišk.h blizu Motu narodov. Toda ijtldje, ki pozns- j To Jo nekam podobno vtlpu, ki Jo Krttza Mandla ao prepričani,' fe pripovedujejo žldje o Irlgu in da spletk* trga naslednika Hir(Aronu. Irtp Je poaodil Aronu sto Baalla Ha ha rov a ne bodo ostale Notarjev. Ko Jih nI pa nI moy I dolgo brezuspešne Ako nI že danes na prostom, bo Jutri. Dolgo na noben način ne bo ostal v zaporu. Unt je mnogo preveč dragocen za argentlnakl vojni napor. Ko to pravim, no mislim na argentinski vojnt napor proti osl- Mobtti nazal, ge jo tožil. Sodni* > vprašal Arona. če ae nun» za «foverjeti. Ta pa je odgovoril: ftajpada. LawnduK' l.awncUlr l.«wnilnli> LawndsU- LMWIKUIU Liwndal« l^iwndalv Ave. Chicago 13. III Ava., rt t trago S3. Ill Cltiraao U. Ill Chicago U. 111. Chicago U. Ill Av».. Chicago S3. Ill Ava . Chicago S3. III. Ave., Chicago IS, ill Ave Ave Av.- GLAVNI ODBOR lavrial odaah V1NCENT CAtNKAH. gl predhodnih J.iai h*» A. V1DEH, gl. umik mm nu ANTON TROJAN, gl. pnmotnl talnlk mi Ho MIRKO O KUIIEL. g: Mggajnlk Ma7 So LAWRKNCK URAUISIIKK. tajnik hol udd. Ml ko MU HAH VRHOVNIK dlrekl mlad oddH mi So PIIILIP OODINA. upravitelj glatlla »1A7 *o ANTON OAKDKN. urednik glaalla mi »o Rodp red t *dn t a a MtCHAKt. R KUMKH. prvi pod|>r*d»rdnlk CAMILUM ZARN1CK. drugI |Xidpred»ednlh Ml» Disttiaini po 'r—iiitiaUrt K!lMU!iloT'irir.V0-i,0,J,L 4,1 Woodland Ave, J«hnalown. Pa J A M K.s M AOl.lt 11, drugo okroije R O No i 11.1,4.1. RAVUONO TRAVNIK. treUe okroije ,m MiddleiM.inlV 11 u JOHN HPILLKR. detrto okrulje T^ ¿TO atrija m URŠULA AMURO/.ICH, pelo ok.ofcje OS Ptoro« ki Kvl-1«>tli Mitin EDWAKD TOMSIC, *eeto oSrolje ... s« W {J"^ Va&SSfc, cX Ooapodartkl odaek .....-........M«x «4. Universal. Pa. W. «tih SI , Cleveland t. Ohio MATH PETHOVICH predsednik VINCENT CA1NKAR ............ F, A. V1UBR ........................... MIRKO O. KUHEL .. JACOH EUPAN ........ LONAU) J. 1.0 r HU II ....... RUDOLPH USCH ........».......... ANTON SHULAR. predaednlk EHANK VHATAHICH PRANK UARH1Č ............ ANDREW VlOHtCII .......... JOSEPHINE MOČNIK ....... PRANK ZA ITS, pi «davita 1 k JOSEPH riPOLT ........ ANDREW UHUM ............... JOHN OLIP ................. ERED MAI.(JAI ....... DR JOHN J. EAVEKTN1K MS S. ISIat at.. Cleveland 10, Ohio — MSI So. Lawndale Ave,, Chicago SS. HI. mi 80. Lawndale Ave, Chicago IS. III. ........ iW*' ^ki Lawndak' Ave . Chicago 18. HI. 1400 Ho Uimbard Ave. th^i wyn. Ill ....... IW ao. Tmmhull Ave, Chicago 13. III. "»«> S. Math Nt. Euclid IT. O. Porvini odaea .......—............. • Bo* 17, Anna. Kansas 31« Tensr st, Lusern», Pa ISOII Musk ok a Ave., Clvveland IS. Ohio 70« rorest Ave,, Johnstown, Pa. .77» E. ISOth Mtivvt. Cleveland 1». Ohio Madaornl odseb S30I So tJiwitdale Ave . Chlvagu 13, III. E SOth St, Cleveland 3. Ohio I7IS3 Hnowdcu. Detroit 11, Mkh. >31 So. I'rtiapect Ave , tysivndoii ItiU^. HI. I >8 Wrktclo* Ampvrd. Ill Olaval sdravnlk -..... UIS So. Rldgeway, Chicago 13. 111. Ameriški način poprave krivic Proti koncu leta 1H44 Je postojank» Ameriške legije v Hood Ri-verju, Ore., glusovala, da se odstrani iz spominske plošče v okraju 16 imen vojakov japonako-amerlškega izvora, Ta postopek legije je povzročil precej šuma širom dežele,- Eden od najznačilnejših protestov proti postopanju omenjene skupine je bil izražati v uvodniku Usta New York Times. Uvodnik je podal portret Fran ka T. Hachiya, enega od onih šestnajstih, katerih imena so bila odatranjena. "Japonska /avratnost pri Pearl Uarborju Je tako vplivala na Franka Hachiyu, kot na ka Je dobil. Zato mora nazaj . , . mora .,, In apet ae je dvignil ter i muko lezel in ae vlekel is doline nazaj proti višini, KrVavti sled je šla za njim akozi visoko travo in grmičevje, strašne bolečino ao mu ovirale pot navzgor teregakoli drugega Američana," 'TZZ T.ZZ ^ je pisal NYA. Res, njegove »čl|wL k ^ * > so bile poševne, ¿ftpE koža k°V' K°nČn0 V*"nn žolta in njegovo ime drugačno. Toda Hachiya Jo bil Američan, Takoj Je prostovoljno vstopil v ameriško armado nedvomno je bi! dramatičen trenotek, ko je povedal svojemu Japonskemu očetu, kakšen je njegov načrt. Sin je odšel na fronto, oče je bil poslan z mnogimi drugimi v voj* no taborišče. (War Relocation Authority Camp.)1 " '" ' "Kot vojak se Je boril prostak Haehlyii no Kwajaleinu, Eniwe-toku in na Leyteju. Na tem zadnjem Je ležal na tleh v majhni dolinici, pod točo Japonskega ognja. Izatrelki so trgali zemljo, jo rili na vseh straneh. Možjo so padali. Ranjeni so stokali okrog nJega. Napad je bil ustavljen. In treba je bilo dobiti informacije o aovražnlkovl moči. Poveljujoči Častnik je vprašal za prostovoljca, ki bi šel in pregledal sovražne pozicije. Prostak Hachiya se Je Javil, Plezal Je naprej po trebuhu skozi visoko travo, se dvignil in brzo stekel preko odprto planote ml enega kritja do drugega Možje njegove čete ao gledali za njim in paz-no sledili njegovemu napredovanju, Videli so, kako se je srečno splazil preko pobočja hriba v dolino ... in potem si> nenadoma videli, kako Jo padel vznak. Ja-porihkl zaaednl streljač ga jo pogodil. "Toda prostuk Hachiya, četudi smrtno ranjen, nI mogel obležati v miru na mestu, kjer je padel. Vedel Je, da čaka njegov bataljon na informacijo, *ki Jih svoj cilj. Medtem, ko ao gu obvezovali, je povedal, kar je dognal na avojl Izvldniški poti. In potem, nekako moaec dni po odstranitvi njegovega imena s spominske table, je prostak Ha-chtya podlegel ranam . . . "Prostak Hachlya nI morda niti vedel, da so odstranili njegovo Ime, da je tako odločila postojanka Ameriške legije .v njegovem domačem kiaju. In morda bodo nekega dne njegovi oatankl pripeljani nazaj v to deželo ter pokopapi častno meri onimi, ki ho tudi dali svoje vse za domovino ., Ta Članek v Timasu priča, kako je mogoče potom javnegu pritiska v časopisju in potom organizacij popraviti krivice, kajti posledica javnegu mnenja je bila, da je Ameriška legija naznanila i/, svojega glavnega urada v Indianapoliau, da bo njena postopanja v llood Hi verju, Oro,, zopet vpiaala na spominsko ploščo Imena Hi juponsko-ameriških vojakov . . . Izpuščeno bo lo ono ime, in to je ime vojaka, ki je bil nečuslno odouščen iz vejuško službe Tu slučaj predstavlja to, kar imenujemo ameriški način poprave krivice in p o s t o j n n k i Ameriške legije v llood «iverju je treba dati priznanje, ker je priznulu svojo zmoto in pristala na to, du storjeno krivico |>opra-vi, In to v kraju na severnem zapadu, kjet prevladuje ptrcvj huda mržnju proti (aitonskemu pri'hivulstvu ■ FLIK v KUHARSKA KNJIGA i Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00 Knjig« Je trdo vezana in ima 821 Ntrani i ftoeoptl ao noptaanl v anylaAkom Jaslau; ponekod pa ao tudi v loslka. naroda, ki mu jo kska lad posobno v navadi. Ta knjiga je nekaj jmaehrtvgo ta one, ki se zanimajo sa kuhanje In si* hočejo y nJem čimbolj izvožbati ln Izpopolnili. Natočite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. SI« Wool I Ith Siroot How York 11. N. Y. * ji.it v. ji ¿à* «¿.a u. ¿i V-i. -i. ^. PROSVETA RDEČA KOKARDA ¡toman iz velike francoska revolucije > STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) DVAINDVAJSETO POGLAVJE Noblese oblige Vendar pa ni bil on tisti, ki ae je prvi oglasil. Eden njegovih spremljevalcev je stopil naprej in za vpil: "On je! Vidite, mušketo ima še v roki!" "Nu, primite ga," je odvrnil gospod de Saint-Alais, "in odvedite ga iz sobe! Kdorkoli. ste, gospod/' se je okrutno obrnil k meni, "ko ste se lotili vohunskega posla, ste menda tudi mislili na posledice? Odvedite ga, prijatelj!" Dva moža sta pristopila in sta me zgrábila za komolce. V svoji osuplosti nad pojavljenjem gospoda de Saint-Alaisa in nad njegovimi besedami nisem niti pomislil na to, da bi se bil branil. A v takih primerih se človek naglo osveti. "Gospod de Saint-Alais," sem izpregovoril, "to je abotno. Nihče ne ve bolje od vas, da nisem vohun. Tudi to veste, zakaj sem prišel. In kar se tiče mdje preobleke .. ." "Ničesar nočem vedeti," me je zavrnil. "Ali ..." "Ničesar nočem vedeti, pravim!" je ponovil in porogljivo mahnil z roko. "Zadošča mi, da amo vas našli tu preoblečenega v meniha, kar očividno niste. Bolje bi bilo za vas, da ste po-izkusil preplavati Rhono, kadar najbolj naraste, nego da ste se nocoj vtihotapili v to hišo—verjemite mi! . . . Odvedite ga vendar že! Spodaj naj ga sodijo in obsodijo." Nisem ae mogel več premagovati. Otresel sem se mož, ki sta me držala, in odskočil. "Lažete!" sem kriknil. "Vi veste, kdo sem in zakaj sam tu!" "Ne poznam yas," je odvrnil, ne da bi trenil s očmi. "Ne poznam vas in neznano mi je, zakaj ste prišli. Rea, da sem nekoč poznal človeka, ki vam je bil podoben. A tisti je bil plemič in bi bil rajši umrl, nego da bi se bil poizkusil roŠiti a tako očividno prevaro in lažjo. Odvedite ga. Za itak je na amrt prestraiil gospodično Denlzo. Bržkone je nalel vrata odprta in se je splasil notar, meneč, da bo tukaj varen." Uganil Mm, kaj namerava: v svoji togoti j« hotel žrtvovati mene, da bi očuvsl de več: s okrutno radostjo Jf uživ me je spravljal vanjo. Četo se mi .. _ .......... 1 zbegano sem gledal okoli sebe, trudeč se, da bi našel jasno misel. Hrup pouličnega boja mi je še polnil ušesa; vedel sem, da ljudje, ki tvegajo svoje življenje v taki borbi, j\e poznajo ne pomislekov ne uamiljenja. Ta moj je bil mirni) tega ie iz uma zaradi izgut) in po^ML jSiS ga biU zadele, in jaz sem nasprotoyal njihovim načrtom. Njegove besede niso bile podobne navadni grožnji. Samo velikoduije more pripraviti Človeka, da vzame tako nevarnoat nase. In vendar sem se obotavljal. Se branil sem se, ko so me jeli vleči proti vratom; a tedajci ae je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče Izmed nas. Deniza, ki je med mojim razgovorom s njenim bratom vsa bleda alonela ob zidu in se borila z omedlevico, je z glasnim vzklikom planila naprej in ga zgrabila za roko. "Ne, nočem tega!" Je viknila z duiečim sc glasom. "Me, tega ne boate storili! Milost! Usmiljenje! Jaz . . "Gospodična!" Je rekel markiz in gnev mu Je bltsnil v očeh. "Utrujeni ate tako, da aami ne veste, kaj delate. Ta prizor je izčrpal vaše moči. Brž," ae je obrnil k apletlčnl, "goapodična je potrebna vala akrb. Ta človek pa Je vohun In ne zaaluži njenega aočutja." Toda Deniza ae ga je oklenila "Ni vohun!" je vzkliknila z glasom, ki mi je segel do dna srca. "Ni vohun, sami veste, da ni!" "Dovolj, dekle! Molčite!" jo je srdito zavrnil. Toda markiz ni bil pripravljen na izpremem-bo, ki se je bila izvršiU v njej. "Nočem," je klicala, "nočem tega!" In v moje presenečenje je zdajci izpustila njegov komolec, vrgla z naglo kretnjo glave lase nazaj ter se izzivajoče vzravnala pred bratom. "Nočem!" je ponovila. "Ni vohun, in vi, gospod, to dobro veste. Ljubi me," je nadaljevala ponosno, "in priiel je, da me vidi. Slišite? Po-setil me je kot moj zaročenec." "Ali blazni*, dekle?" je zaikrtal gospod de Saint-Alais sredi občega molčanja. In v tej tišini so se vse oči uprle vanjo. "Ne blaznim," je odvrnila Deniza vsa bleda in s plamenečimi očmi. "Sramota vam ne gre do živega—ali bo tudi strah zaman?" Je z groznim glasom zarohnel markiz. "Strah? Ko pravim, da ljubim! Ljubim ga, ki stoji tu pred vami!" Težko bi popisal čuvstva, s katerimi me je navdalo to priznanje, le dotlej je bil moj srd tolikšen, da sem komaj ie vedel zase; kakšen je šele postal, ko je markiz po teh besedah surovo prijel deklico okoli pasu ter jo vzlic njenemu vpitju in ustavljanju neusmiljeno odvlekel v drugi konee sobe. To je bilo znamenje za prizor, ki mu ne pomnim enakega. Hotel sem ji planiti na pomoč; toda markizevi spremljevalci so se vrgli name in so me jeli z združenimi močmi pehati proti vratom. Peneč se od besnosti je kričal Saint-Alais, naj me odvedejo, med tem ko sem ga jaz psoval s podležem in strahopetcem, na vse načine se trudeč, da bi ga spravil ob pamet. Nekaj trenutkov sem se upiral napadalcem vzlic njihovi premoči. Kriki uboge Denize so delali hrup še neznosnejši. Nato ae je zgodilo, česar nisem mogel preprečiti: potisnili so me iz sobe, vrata so se zaprla in Deniza mi je izginila izpred oči. j Blaznel sem in drgetal, kakor da me trese božjast; toliko da sem ie dihal. A kakor hitro so bila vrata «aprta in boj končan, smo se vsi itifje nekam pomirili. MoJi čuvaji so odnehali ln so me Jeli molče ogledovati. Slonel sem ob zidu in divje zavijal oči. Nato mi je rekel eden izmed njih ie dokaj vljudno: "Dajte, gospod, ne razgrajajte. Če boste mirni, bomo lepo ravnali z vami; če ne . .." "Lopov je, strahopetec, človek brez Časti!" sem kriknil z ihtečim glasom. iuTJHo, gospod, le tiho!" Z dvema drugima vred, ki sta bila ostala nd hodniku, jih Je bilo zdaj pet. Hodnik Je bil temen, toda Imeli so leičerbo s seboj ln tako smo nekaj minut molče čakali. Nato so vrata ozko zazijala; Uiti, ki je bil videti poveljnik, je stopil k odprtini, da silil navodila za nadaljnje ravnanje. "Naprej!" je rekel, ko se je vrnil k nam. "Na itevilko 8. Stopi po ključ, Petitot." Tisti, ki mu Je bilo ime Petitot, je naglo odšel in mi ostdli smo počasi krenili za nJim po hodniku; čuvarji so me obkolili z vseh strani in njih težki koraki so budili glasne odmeve, ki so ae razlegali po vsem poslopju. V rumenkasti svetlobi leičerbe sem videl obakraj hodnika surovo pobeljene zidove; v desnem zidu sem opazil turobno vrsto vrat, ki so nalikovala vhodom jetnlikih celic. Pred enim izmed njih amo ae* ustavili ln mislil sem, da me bodo tu zaprli; nov pogum me je navdal, zakaj k Denizi odtod ni bilo daleč. (Dalje prihodnjič.) Ce itudent m rajžo gre (Nadaljevanje.) Ker je Tilčarjev Jakec bil dober latinec, mu je šlo vae po ure-čl, kakor ae to po aebi razume v tlatih čaaih in pri Zagorčanih. ki so takrat radi ie po latlnako govorili. Namreč zagorski serenls-aimi, reverendiaalmi In illustris-stari. Ves teden ae je maatil naš Jakec. pa ne morda a plobejsko pe-čenko ali celo s kašo In krompirjem, kaj ie — a purami in piš-kami, ki ao bile ad uaum delphi-nI vae dobro pitane. In po g<»po-ako je sedel v krogu illustrissi. mov in reverendiaaimov, ki ao ga vsi nasivali: dilecte amice' Joj, kako Jo Je pogodil! Toda večno nI mogel ostati v pri jasnam Zagorju. In tako vidimo, kako spet koračl po ravni cesti v prahu in tnoju, od vasi do vaai, od koče do koče. 2e zdavnaj Je njegova prej tako nabrekla cula dobila euiu . Kar ni ae mogla opotnoči — Ve-tcrilo se Je ie in le vedno nt dospel do zaželjene večerje in prenočišča. Glad, žeja in utru-Jenoaf ao neprijetni spremljevalci; posebno Jakec Jih ni mogel prenašati. Kruleči želodec ga je venomer opominjal, da Je zadnji zalogaj šel že davno pot vsega minljivega in noge ao se name ob aebi uatavljale, da jih je moral bodriti, kakor mati ne-bogljenca: pojdi, no pojdi arček, boš prej prišel do cukrčka! J«kce je tudi to pot imel več sreče, nego pameti. V pozni uri jc dospel do zapuščene bajte, kjer ni našel n<* čotveronožnih, no dvonoinih bitij. Vaaj zdelo se je tako. Strumno je stopil, kakor je to po sebi uml^yo za človeka, ki •ma čiato veatln mu godrnja po >H<»dcu, v izbo kar tako na vrat na no«. Bajta namreč aploh ni imela vrat. pač pa je v izbi stala velika peč Na to peč Je zlezel Jakec in precej trdno zaapal Pravijo sicer, da v spanju telo počiva In da na duša tronotno preaell v Ntrvano ali kamoral-bodi že. Toda pri Jakcu pa telo vendar ni moglo počivati, ka kor to naravni zakon in ljudska govorica zahtevata, zakaj njegov želodec je po goltancu in slednji zopet po vonju prišel do prepričanja, da mora v izbi biti nekaj prijetno-užitnega. Tako dolgo je onegavil želodec, da se je Jakec zbudil. Ob sušilno napravo okrog peči« kakršno najdemo še dandanes po kmečkih oitarijah in hišah, so bila prialonjena sneta vrata, najbrže, da bi ae auilla, ka-li. Jakec al Je nekaj časa mel krmežljave oči ter globoko vsesava! vonj, ki mu je iz globino puhtel v noa in dražil želodec. Medtem ko Je Jakec apal, je v kočo vatopU mlad parček, ki Je aedel že nekaj čaaa pri medli petrolejki za veliko mizo ter ae labaval, kakor ae to dogaja, če ata si dva zaljubljenca svesU. da se nimata bati preže. Pa je bila že smola, da jo Jakec tako nemirno apal na peči. Pa da ne pozabim Na mizi Je ftal velik krožnik in na njem Mo rumeno zapečen velikanaki purgh. Ta Je prav za prav obudil Jakca k življenju. Ko ata ae zaljubljenca ob peči raznešila na vao moč. se je Jakca polotila silna radovednost THE END OF THE LINE FOR THESE NAZIS Vojna sa te ln tlaoča drugih naci j ar Je končana. Anglo-ameriške sila ao v marcu zajela več kot 300,000 nemških vojakov ln Jih odvedle v ujetništvo. Mnogi ao ae radi podali, ko so sprevldelL da Je sa Nemčijo*vse Izgubljeno. cc Vstal je, pokleknil in se naslonil na vrata, ki so slonela ob peči, da bi videl, kaj mu prav za prav drami želodec. Pa je bila že smola. Naslonil se je namreč preveč, vrata so izgubila ravnotežje in ž njimi vred tudi Jakec. Obadva sta padla kakor deus ex machina na nežno razpoloženi parček, ki v prvem hipu niti do sape ni mogel. Jakcu sc ni nič zgodilo, pač pa je v svoji prisebnosti hitro popadel purana in bil v naslednjem trenotku s tolstim plenom že izven ižbe — v temi in svobodi. O tem, kako je bilo zaljubljencema v, sobi pri srcu po tem Čudnem dogodku, zgodovina ne ve povedati nič točnega, zdi se mi, da sta morala gledati kakor ;ele v nova vrata.-- Zgodba le-resnična ter je tisti Jakec Še tranes prav ugledna o-seba v naši bistriški prestolici. Rajtguznqve zakonske neprilike i. V tistih časih, pred približno lestdesetimi leti, so na kamniš-cem placu posedali meksikaj-narjl, črnobradi možje, ki so se >red letom dni vrnili s krvavih X)ljan daljne Meksike. Hudokrajnikov Blažck je bil akrat valpet na kriški graščini baronov Apfaltern, uro hoda oddaljeni od Kamnika. Bil jc šc >recej postaven človek. Goste črne brčice so se mu ponosno vihale navzgor, kot bi hotele klicati na korajžo. Leta so sicer že precej zredčila lase, tembolj so >a zrcalile'živahne oči njegov emperamentnl značaj. Skratka, 31ažek je bil prikupna, posebno itenskam priljubljena osebnost. Saj pa stvar tudi ni bila tako enostavna: biti valpet v kriški graščini, gospodar nad živimi in mrtvimi stvarmi, da, skoraj diktator, despot. Ker je posest baronov Apfaltern bila precej razsežna, je Bla-v:ek, recite gospod Blažek, več sedel v sedlu, nego na klopi ali za mizo. Zato so mu ljudje na deli priimek "Rajtguzen." Ime se ga je prijelo, čeprav se je tega nespoštljivega priimka od ločno branil. Toda ljudski glas je muhast in trdoživ. Rajtguzen, kakor ga bomo i-menovali odslej, je bil takrat še "ledik in frej." Marsikatero žensko oko se je zagledalo vanj to se pravi, predvsem v njegovo lepo plačico in zbog penzijona. Naneslo je, da se je nekega dopoldneva pri Krištofu na Šut-ni seznanil z Mokrančevo Kat-rico, dobro ohranjeno in lepo rejeno vdovo v najboljših letih, ki je bila polna temperamenta in — kar je glavno — prav pe-tična ženska. Na Grabnu je stala njena precej velika hiša in tu je vodila tudi svojo špecerijsko štacuno. Rajtguzen in Katrica sta kmalu postala zakonski par. Sicer so mu dobri prijatelji odsvetovali, češ, naj bo pameten ter naj nikar ne jemlje živega vraga in naj ne hodi v zanko ženski, ki ima dva hudiča v sebi, enega zunaj, enega pa v notranjosti, — pa vse skupaj ni nič zaleglo in Rajtgunzen je vzel Katrico. Komaj dober mesec po ohceti STRIC SAM BO IZDAL 44,200,050 EXTRA RDEČIH TOČK Največja razdalja extra rdečih točk kot kdaj ponrej bo ta mesec In vsak naslednji mesec «meriiklm gospodinjam no celi deteti. 44 milijonov «xtra rdečih točk prlblllno bodo razdelllt mesarji kupcem. ki jim bodo prinesli porabljeno mast v Victory kampanji ca to bistveno snov za zdravila, smodnik, umetni gumij, mila. barve In za več sto druffth potreMčln na bojnem polju In na domači fronti. Za vsak funt porabljene marftl, ki jo izroči gospodinja, bo dobila dve rdeči točki. Totreba po porabljenih maščobah je Se vedno nujna. Pozlvlla-mo trne. da shranijo vsako kaplio. vsako tllco maAčobe In hranit« dalje do končne zmajre nad Nemčllo In Japonsko. * > = « JMK ■■HHppmm • Burlap sàlrta. lattes* of real pant*. and na «Wr atórame« or underwear t« the' H ar Imponed «yle for thU homeleaa