Maribor, dne 15. novembra 1928. Posamezna številka stane Din 1.50. Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, fiolletno Din 16'—, četrt-etno Din 8*—, inozemstvo Din 64-— LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon interurban 115 Cena inseratom: cela stran Din 1400—, pol strani Din 700 -, četrt strani Din 350-—. Mali oglasi beseda Din i>, stalnim popust Franjo Žebot: Ofonovlfena trgovinska pogodba z Avslrifo. Za ohranitev ljubega miru in za gospodarski napredek naše države je velike važnosti, da smo si z našimi sosedi dobri in ostanemo ž njimi v prijateljskih, trgovskih in kupčijs-kih zvezah. Najbližji naš sosed, ki potrebuje največ naših kmetijskih pridelkov od nas, je gotovo sosedinja republika Avstrija. Nekaj časa po svetovni vojni so bile meje proti Avstriji več ali manj zaprte in od nas se je le s težavo spravilo živino, sadje in druge kmetijske proizvode čez mejo v Avstrijo. V letih 1920, 1921 in 1922 pa smo poslanci SLS, četudi nismo bili v vladi, s svojim pritiskom vendarle uspeli, da se je meja na severu odprla, in je naš kmet lahko zopet prodajal v to državo svoje pridelke po dokaj ugodnih cenah. Leta 1923 smo dosegli začasni trgovski in obmejni sporazum z republiko Avstrijo, a dne 3. septembra 1. 1925 je jugoslovanska vlada sklenila redni trgovski sporazum, ki je stopil v veljavo dne 16. septembra 1925. S tem sporazumom je bila odprta meja za skoro vse naše kmetijske pridelke, osobito pa za našo živino, sadje in deloma tudi vino. Iz Jugoslavije se je izvozilo na pod lagi te trgovske pogodbe (v Avstrijo) leta 1925 kmetijskih pridelkov za eno milijardo 651 milijonov Din. leta 1926 za 1 milijardo 609 milijonov Din in leta 1927 za 1 milijardo in 448 milijonov. V treh letih torej za ogromno svoto 4 milijarde 700 milijonov Din! To je bil velikanski uspeh naše pametne gospodarske politike napram sosedinji Avstriji. Avstrija je v tem času uvozila k nam večinoma same industrijske izdelke (železje, stroje, blago za obleko), v vrednosti 4 milijarde 500 milijonov Din. Torej je bil jugoslovanski izvoz v Avstrijo za o-kroglo 200 milijonov Din večji kakor avstrijski uvoz v Jugoslavijo. To je dobro znamenje za nas, da pride več denarja v deželo, kot pa ga gre ven. Avstrijski kmetje pa so začeli godrnjati, zakaj pusti avstrijska vlada po tako nizkih carinah uvažati iz Jugoslavije živino, meso, mleko in druge pridelke. Prirejali so celo velike protestne shode proti našemu uvozu. Tako je avstrijska vlada leta 1927 neprestano pošiljala nasi vladi v Bel grad poročila, da ne bo mogla še naprej ostati pri nizki carini na naše kmetijske proizvode. Avstrijski kmetje so posebno zahtevali, da se naj na našo živino, ki jo prodajamo v Avstrijo, naloži tako visoka carina, da bi bil naš uvoz v Avstrijo skoro popolnoma onemogočen. Reči moramo, da je naša vlada storila vse, da bi preprečila tako nesrečo. Zagrozila je Av striji, da bo v tem slučaju naša država naložila na avstrijske industrij ske izdelke tudi tako visoko carino, da ne bodo mogli avstrijski fabrikan ti k nam prodajati svoje robe. Med tem pa smo se že pogovarjali s Čehi in Nemčijo, da bi mi od njih kupovali, kar rabimo. Ko je avstrijska vlada videla, da s z našo državo ne more igrati, je postala popustljiva in ni stavila več tako pretiranih zahtev glede naših kmetijskih pridelkov. Koncem lanskega leta so se začeli zopet uradni pogovori na Dunaju med zastopniki naše in dunajske vla de. Vmes so avstrijski kmetje zopet začeli hudo pritiskati na svojo vlado in bati se je že bilo, da bodo pogajanja za sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo popolnoma prekinjena. Kake posledice bi imel prekid dogovorov? Dosedanje gospodarsko-trgo-vinsko prijateljstvo z Avstrijo bi bilo odpovedano in meja bi se za vse naše pridelke napram Avstriji zaprla. Začela bi se takozvana carinska vojna med nami in avstrijsko republiko. To bi bil hud udarec ne samo za nas, ampak tudi za Avstrijo. Poslanci SLS smo neštetokrat pritiskali na našo vlado, naj skuša najti izhod iz tega težkega položaja. Avstrijci so se nazadnje vendarle zbali zaprtja meje. In tako se je mučen položaj, ki je nastal spomladi 1928, v poletju spremenil mahoma na bolje. Obe vladi sta se sporazumeli, da se začne s pogajanji glede izpopolnitve trgovinske pogodbe in letos v poletju je na Dunaju tudi prišlo po daljših posvetovanjih do sporazuma. Avstrijci so sicer malo zvišali carino na živino, ali to povišanje ni posebno veliko. Minister za trgovino Spaho je izjavil, da ta zvišana carina nikakor ne bo omejila našega izvoza živine v Avstrijo. Na drugi strani pa nam je Avstrija dala veliko ugodnost pri izvozu sad- ja, žita, sočivja, žganja in olja. Minister Spaho je izjavil, da znašajo te ugodnosti za nas več kot malo povišanje carine na živino in mesne izdelke. Novo pogodbo so letos poleti podpisali naši in avstrijski zastopniki in avstrijski parlament jo je že odobril. Zanimivo je, da po mednarodnih določilih parlament trgovinskih pogodb ne sme prav nič spreminjati. Pogodbo mora ali v celotJ nespremenjeno sprejeti, ali pa v celoti odkloniti. V sredo, dne 7. novembra, je dobil odbor, ki ima v narodni skupščini nalogo, da pregleda trgovinski sporazum z Avstrijo, naročilo, da pogodbo z Avstrijo sprejme, ali pa jo zavrže. Od Jugoslov. kluba sva bila v odboru midva s poslancem Šku-ljem. Trgovinski minister dr. Spaho nam je podrobno raztolmačil besedilo sporazuma ter nam je opisal dobre in tudi slabe strani te pogodbe. Mi imamo samo odločati o tem, ali se pogodba sprejme ali pa popolnoma odkloni. Odločili smo se po daljšem posvetovanju, da jo sprejmemo. Slovenci smo pri tem zahtevaji razne olajšave za naše kraje. S poslancem Škuljem sva stavila,predlog, da naj vlada z ozirom na to, ker je Avstrija proti naši volji nekoliko zvišala carino na živino, odškoduje živinorejce v Sloveniji s tem, da bo naklonila vsako leto, dokler traja ta pogodba z Avstrijo, posebne podpore za napredek naše živinoreje. Trgov, minister dr. Spaho, kakor tudi poljedelski minister Andrič, sta podala izjavo, da sprejmeta naš predlog. Jaz sem nadalje pri odborovi seji stavil predlog, da se naj pri izvršilnih odredbah te pogodbe uredi izvoz naše živine na meji tako, da ne bode omejen izvoz samo po železnici, kakor do sedaj, ampak naj se na važnejših prehodnih točkah dovoli eks-port živine v Avstrijo tudi po cestah in potih, kjer vrši službo finančna kontrola. Zahteval sem tudi, naj se iz obmejnega ozemlja še naprej dovoli prevoz žita v mline ob Muri v Av striji. Glede železniškega prometa sem stavil v odboru predlog, da bi naši ljudje na črti Maribor—Pesnica —Cirknica—Št. IIj—Spielfeld smeli vstopati v avstrijske osebne vlake, ki vozijo po našem ozemlju na tej črti Nadalje sem opozoril ministra tudi na to, da se naj trgovce s konji ii Rusije pusti v naše kraje, da bod« mogli kupovati pri nas konje za Rusijo. Minister je izjavil, da bo skušal vse te predloge upoštevati. V petek, dne 9. novembra, je bila ogodba z Avstrijo v narodni skupini končnoveljavno sprejeta in si-r soglasno. Tudi nemški in srbski metski poslanci so glasovali za spre^ m pogodbe. Tako imamo napram Avstriji spet oročilo g.velikega župana. V pondeljek, 5. novembra, je otvo-i veliki župan dr. Fran Schaubach i I .redno zasedanje mariborske ob-.stntv skupščine. Ob tej priliki je po-al g. veliki župan obširno in izčrp-o poročilo o stanju uprave v marib. I>Iasti. Uprava prebaja v roke na-jua, ki jo izvaja po svojib oblastnih »slancih. S prenosom poslov od dr-ivne na oblastno samoupravo se je vžavna uprava občutno razbreme-ila v zdravstvenem, kmetijskem in aiitično upravnem oziru. aj je poročal g. predsednik DR. leskov AR? Temeljitemu poročilu g. velikega upana, katerega nismo mogli obja-iti v celoti, so sledile objasnitve ter ovajanja g. predsednika obl. skup-čine dr. Leskovarja. Izdatki za vzdrževanje starih cest. Na podlagi uredbe o organizaciji estnovzdrževalne uprave prevzame -hlastni odbor s 1. januarjem 1929 no četrtino vseh dosedanjih okrajih cest v svojo upravo. V svrho nad orstva se je pri oblastnem gradbenem oddelku otvoril praktični in teo etični tečaj za cestne nadzornike, zdado se je v letu 1928: za bivše dr-avne ceste v Slovenski Krajini Din 00.000; za komitatske ceste v Slov. Krajini Din 600.000; za bivšo držav-10 cesto Čakovec—Letinjski most v Medjimurju Din 50.000; za okrajne este v Medjimurju Din 300.000; za bivSo Podravsko cesto Din 150.000; za. deželne ceste v Mežiški dolini Din 100.000. — Tudi se je letos razdelil med okraje državni prispevek iz proračuna za leto 1928—1929 v skupnem iznosu Din 1,729.600. Razen tega so -o dovolile sledeče podpore: za most Čez Boljsko v celjskem okraju 10.000 Din; za most v Gornjemgradu in Rad jiirju Din 50.000; za popravilo ceste r.onjico—Oplotnica Din 40.000; za ob ežni zid ob Žičnici pri Špitaliču Din 1.000; za mostove na Radeljski cesti okraj Marenberg Din 15.000; za cesto 3oreci—Veržej In za most *v Pristavi Din 40.000; za most čez Dravo v Ptuju Din 90.000; za most v Pečkeh in 2a cesto Košnjica—Pekel Din 15.000; za velunsko cesto v šoštanj skem 0-kraju Din 5000; za most čez savinjsko strugo v Polzeli, za popravilo na cesti Marija Reka Din 20.000. — Kot podporo za odpravo vremenskih poškodb na nekaterih važnih občinskih cestah se Je v letih 1927 in 1928 izDlačala svota Din 150.000. urejene prijateljske trgovinske razmere. Prihodnjič bom opisal nekatere po drobnosti te pogodbe, katere posebej zanimajo naše kraje in naše kmetslco prebivalstvo. Koliko je izdal oblastni odbor za nove ceste in preložitve? Za nove cestne zgradbe in preložitve je izdal oblastni odbor te-le svote: za cesto Št. Jurij—Marija Dobje Din 100.000; za most čez Savinjo v Grižah Din 90.000; za cesto Ramožanci— Turnišče Din 400.000; te Loma- nože—Ščavnica—Sv. kfc Din 400.000; za cesto Lesiči evoffje— Sv. Urban Din 500.000; z.a esto Luče —Solčava Din 300.000; za cesto Savci —Rucman Din 40.000; za most čez Dravo v Dravogradu Din 400.000; za cesto Jurjevci—Stogovci Din 100.000; za cesto Stoprce—Čermožiše 12.000 Din; za cesto Hrastovci—Sv. Rupert —Zamarkova D 23.000; za cesto Belo —Zibika Din 270.000; za cesto Polzela —Št. Ilj pri Velenju Din 150.000; za cesto Št. Ilj—'Velka Din 200.000. Oblastni gradbeni urad je napravil veliko novih načrtov za ceste, ki se bodo vsi izpeljali in se bo pričelo z delom prihodnje leto. Zelo važna je tudi poprava mosta preko Drave v Dravogradu in mosta čez Savinjo v Grižah pri Celju. Oblastni odbor je reguliral reke in potoke. Že v letu 1927 so se pričela regulacijska dela na Mislinji, Meži, Hudi-nji, Muri, Dravi ter Lendavi in njenih pritokih; leta 1928 pa še na Pesnici, Zidnici in Trnavi v Medjimurju. Za vodne zgradbe so se trosili sledeči zneski: za delno regulacijo Mure od Dokležovja do Spodnje Mote Din 500.000; za delno regulacijo Drave pri Muretincih—Zabovcih in Vur-berku Din 200.000; za delno regulacijo Meže v Farni vasi pri Prevaljah Din 80.000; za regulacijo Mislinje od Sv. Jederti do Št. Janža Din 700.000; za regulacijo Hudmie od Škofje vasi do izliva v Voglajno D-n 300.000; za regulacijo Pesnice od Moškanjc do Mezgovcev Din 200.000; za regulacijo Žičnice od Žič do Špitaliča 100.000 Din; za regulacijo Lendave, Libine— Črni kotel Din 160.000. Regulacija Trnave v Midjimurju se prične s 5» novembrom. Ker je naknadni kredit za delno regulacijo Mure izčrpan, je oblastni odbor sklenil, da za nadaljevanje nujno potrebnih del na Muri najame posojilo od Din 1,000.000 in to na pod lagi zagotovila g. finančnega ministra, da bo v državni proračun za leto 1929—30 unesel 1 in pol milijona Din za regulacijo Mure, Iz katerih sredstev se bo potom to posojilo vrnilo. Zelo važna Je postala tudi regulacija Savinje s pritoki s širšim in ož- jim gradbenim programom. Razven tega obstojajo za vodne zgradbe še drugi že izdelani načrti. Prispevki za zboljšanja na posestvih in za vodovode. Oblastni odbor je v letu 1927—1928 prispeval za namakanje in osušitev travnikov v Slivnici pri Mariboru 40 tisoč Din. Izvršila so se tudi razna melioracijska dela v Slov. Krajini. Vodni zadrugi v Dolnji Lendavi je izplačal oblastni odbor za razna dela 240.000 Din. V večjem obsegu se bodo mogle vršiti melioracije po izvršeni regulaciji Pesnice, Trnave, Ščavnice, Glabelke in Dravinje. Tudi se je v letu 1928 osušilo večje število plazov, za kar se je izdalo 60.000 Din. Za vodovode se je izdalo v 1.1927— 1928: za zgradbo novega vodovoda v Hočah 30.000 Din; za zgradbo novega vodovoda v Št. Petru pod Sv. gorami 50.000 Din; za izmenjavo cevi pri vodovodu v Ljubnem Din 20.000; za zgradbo vodovoda v Zavodni pri Celju 25.000 Din; za popravilo vodovoda v Razborju pri Slovenjgradcu 2000 Din; v Ribnici na Pohorju D 15.000, v Zavodni pri Šoštanju Din 5000. Razen tega čakajo izvršitve še razni že izdelani načrti za nove vodovode. Skrb oblastnega odbora za povzdigo kmetijstva in kmetijsko-natialjeval-no šolstvo. Na povzdigi poljedelstva se je delalo s tem, da se je napravilo čez 100 poizkusov z novimi vrstami pšenice in umetnimi gnojili; da je oblastni odbor podprl poljedelsko razstavo v Čakovcu z zneskom 10.000 Din; da je bilo dosedaj podeljenih 15 podpor v višini 50% nabavne cene trierjev raznim prošnjikom; da so se financirale nekatere melioracije za pospeševanje travništva itd. Tudi na povzdigi živinoreje se je delalo. Oblastni odbor je prispevaj za najvažnejše pospeševalne ukrepe že pred 1. aprilom približno 300.000 Din. Govedoreja številčno in kakovostno polagoma napreduje. Nadaljevalo se je z licenciranjem bikov. Ob priliki licenciranj so predavali strokovnjaki oblastnega odbora. Tudi podpira oblastni odbor rajska središča, ki imajo namen vzrejati prvovrstne bike. Vsako tretje leto se vrši premi* ranje govedi po okrajih, vsako drugo leto pa po rejskih središčih. Za vsa ta premovanja je prispeval oblastni odbor 132.000 Din. V vzhodnem delu oblasti je zelo razširjena svinj ereja, ki tudi prav razveseljivo napreduje. Tudi tukaj se opira delo na rejska središča. w Slovenski Krajini, Medjimurju in v Prlekiji je konjereja zelo važna panoga narodnega gospodarstva. Ko-njerejsko društvo za mariborsko oblast Je s sodelovanjem oblastnih stro kovnjakov ter prispevkom 45.000 Di priredilo konjska premovanja v ne* katerih okrajih. Sploh dela oblastni odbor na pospeševanju perutninarst-va, ovčjereje, čebelarstva, ribarstvai( zajčjereje, svilogojstva in mlekarst* lasedanje mariborske oblastne skupščine. va. Najvažnejša pa je brezdvomno akcija za ureditev gnojišč in gnojnlč nih jam. Dosedaj je dogotovljenlh 24 gnojišč, v deln je še okrog 40 gnojišč. Posebno veliko zanimanje za ta dela je v ljutomerskem in ormoškem okraju. Ravnotako se posveča velika pažnja razvoju vingradnlštva in sadjarstva (sadjarski, viničarskl, kletarskl tečaji itd). — Z veliko vnemo se je izvedla tudi organizacija potovalnih gospodinjskih tečajev, ki jih je bilo dosedaj šest in ki se jih Je udeležilo skupno 113 kmečkih deklet S L julijem se je osnoval oddelek za kmetijsko nadaljevalno šolstvo z namenom, da se poenoti in pospeši delo za kmefcsko nadaljevalne šole. Oblastni odbor je priredil uvodna tečaja za učitelje in učiteljice, ki naj seznanita učiteljstvo z duhom in delom na kmetsko nadaljevalcih šolah Tečaj za učitelje je trajal tri tedne; sprejetih je bilo ijl učiteljev. Tečaj za učiteljice pa je trajal štiri tedne, sprejetih je bilo 26 učiteljic. Ob koncu tečaja so delale učiteljice pred ko misijo teoretičen izpit iz gospodinjstva, mlekarstva in živiloznanstvain praktičen izpit iz kuhanja in šivanja. — Tudi je izvedel oddelek vse potrebne priprave za enotno organizacijo nadaljevalnih šol. Izdelal se je enoten pravilnik za kmetsko nadalje valne šole ter gospodinjsko nadaljevalne šole in predpisal tozadevne učne pripomočke. Kmetska nadaljevalna šola, ki je temelj vsem prizadevanjem za povzdigo kmetijstva, bo gotovo dosegla svoj namen, kakor je zamišljena po pravilniku in proračunu Din 434.580. Po proračunu je za prihodnje leto predvidenih 35 šol. Razen tega so predvideni za učiteljstvo trije tečaji, eden uvoden in dva strokovna. Gospodinjsko nadaljevalnih šol pa bo predvidoma v letu 1929 okoli 20. Z uspešnim razvojem nada- N ljevalnega šolstva pojde vzporedno dvig izobrazbe ter blagostanja našega kmetskega stanu. Skrb oblastnega zbora za bolnice in hiralnice. Zelo veliko je storil oblastni odbor za popravo ter opremo bolnic in hiralnic v oblasti. Nekatere bolnice so se prezidale, opremile z novimi aparati, dobile nove povečane oddelke in isto tako je tudi s hiralnicami. Mirno se lahko trdi, da so se zdravstvene razmere v mariborski oblasti znatno zboljšale, odkar je vzel oblastni odbor zdravstveno upravo v svoje roke. Po izborno sestavljenem poročilu g. predsednika dr. Leskovarja je prešla oblastna skupščina na obravnavo oblastnega proračuna za leto 1929. O proračunu bo poročal »Slovenski Gospodar« v prihodnji številki. Iz ravnokar v izvlečkih povedanega je razvidno, koliko koristnega je storil mariborski oblastni odbor pred vsem za vsestranski dobrobit našega dobrega, pomoči ter poduka potrebnega podeželskega naroda. (II. del prihodnjič.) »Kaj je novega?« so vprašali sosedje našega znanca, ki je bil pretekli teden v Ic iboru. V Mariboru pa se vedno kaj izve. In gospodar jim je razlagal: »Ko sem bil v Mariboru, me je moj prijatelj poslanec povabil, da sem šel malo v oblastno skupščino, ki je ravno zborovala. Tam sem r malo ogledal celo reč. Naših posla; v je v tej skupščini toliko, da se drugi kar izgubijo poleg njih. Čisto v zadnji vrsti so sedeli trije socijalisti, tam za zidom pa radičevci in demokrati. Pa so vsi bolj krotki! Če pa kateri začne kaj rogoviliti, pa ga naši prav kmalu ukrotijo.« »O čem pa so se razgovarjali«, je vprašal župan. »Govorili so o novih davkih, ki jih oblastna skupščina nalaga. »Nove davke?« je vprašal sosed. Oblastna skupščina je res sprejela nekaj novih davkov. Kdor samo to sliši, da so novi davki, r^e sliši pa tudi, kakšni so ti novi davki, potem bi res zabavljal zoper delo oblastne skupščine, ki nove davke nalaga!« »Kakšne davke je pa naložila?« je ponovno vprašal župan. In gospodar je razjasnil: »Davki na ponočevanje in veselice, ples, na lov in lovske karte, davki na visoke plače, na veliko industrijo, na inozemske nastavljence, ki domačim kruh proč jemljejo, davki na špirit, pivo in alkohol sploh — to so oblastni davki. Vse te davke plačuje ali tak, ki jih lahko, ali pa tak, ki jih sam hoče. Nikogar se ne sili plesati ali loviti, ali piti, ali ponočevati. če pa ima dosti denarja za ono, potem naj ga ima še nekaj za dobro stvar, za delo v naši oblasti!« »Ja, pa davek na vino so naložili, to pa nas zelo udari«, je ugovarjal sosed, ki je imel vinograd. In gospodar mu je odgovoril: »Res je ta davek 50 para od 1 litra vina sprejet. Tudi to je res, da -o gostilničarji rekli, da bodo vino -koj po^.-aSili v gostilnah. Ali vesta,, kako i ni. ko je oblastna skup ščina ii .... na vino davka 17 par? Gostilničarji, ne vsi, ali v večini, pa so vino podražili za en celi dinar! Če je sedaj oblastna skupščina sklenila, da bo pobirala 50 par od litra, se bo le »napitnina« gostilničarju znižala, katero si je do -—i*^ od 17 pa V NAŠI DRŽAVL Parlament dela -«- brca opozlcijal Narodna skupščina zopet zboruje. Radičevci niso prišli Delo gre kljub temu dalje, prav za prav še bolj gladko, kakor če bi bili oni doli in če bi zopet delali ovire kakor preje. Nekaj pa se je opoziciji zgodilo, česar ni niti od daleč pričakovala. Predsed- na 1 dinar. Ako bodo letos zaradi tel 50 par kaj zvišali cene, potem so sto rili krivico svojim gostom. No, če pr so gostje zadovoljni, da več plačajo pa tudi mi nimamo nič proti tem če Je vino še malo dražje.« »Jaz pa še vendar mislim, da to n-bno prav! Vinogradniki že itak težke prodamo vino, zdaj pa se ga nam šr obdači. Pa vse gre na vino: občina oblast in država!« »Ti imaš prav! Nekega reda bi pa v tem oziru res bilo treba. Določiti bi bilo treba, koliko smejo občine naložiti davka na vino in koliko oblast oziroma država, Zdaj pa je v vsak; vasi že skoro drugačen vinski davek. Tudi v tem oziru je oblastna skupščina sklepala in to na pobudo naših poslancev. Ta stvar se bo uredila. A v splošnem pa ti povem, dragi sosed vinogradnik, da si ti samo deloma prizadet pri tem davku. Danes se ne pije samo štajerskega vina po naš oblasti. Velike množine dalmatinc; in banačana je tu. Da bi tega posebe obdačili, ne gre, država ne dovoli, da bi že med oblastmi bile carinske meje. Prav pa je, da se uživanje tega v na obdači. To pa je samo na ta načii mogoče. Če bi oblastna skupščina nr sprejela tega davka, potem bi morala katerega drugega, ki bi nas kmete še bolj udaril: recimo zemljiški ds vek ali kaj drugega.« »No, potem je pa že bolje, če Fran ček-pijanček plačuje ta davek«, se ji vtaknil vmes šaljivec, ki ga bo pa tudi sam plačeval, ker ga rad cukne. »Kako pa so kaj drugi govorili o tem davku?« je vprašal župan. »Naši poslanci iz vinorodnih krajev so storili to, da ta davek ni višji. V ljubljanski oblasti znaša 1 dinar od litra, v zagrebški, kjer vladajo »seljaci«-radičevci, pa 78 par od litra. Drugo, kar so naši poslanci dosegli, je pa to, da se je od tega dohodka določil 1 milijon dinarjev za obnovo naših vinogradov, za katere bo oblast oddajala poceni sadike kot tudi brez obresti posodila denar z? regulanje. Vinogradniki bodo imeli od tega davka daleko večji hasek, kakor pa škodo. Ko sem pozneje govoril z nekaterimi radičevskimi po slanci, zakaj so glasovali proti, ko jp vendar ves proračun tak, da kmetu prinaša same koristi, pa so odgovorili: »Istina, znaš, brate, vaša je stranka prava seljačka stranka, ali mi moramo glasiti protiv toga, znaš, jer komanda je komanda!« nik skupščine Ilja Mihajlovič je odločil, da dobijo le oni poslanci odškodnino, ki so res pri skupščinsken. delu. Savčičevo delo. Savčič še vedno po sreduje, da bi na katerikoli načir. došlo do sporazuma. Politične stran ke radičevcev in pribičevičevcev sc sicer izjavile, da Savčič ni z njimi v zvezi, vendar so se zadnji čas pokazale zelo vidne zveze. Sedanja vladna zveza je dala Savčiču odgovor, ki edini je bil mogoč. Razkol pride v njihove vrste, med adičevce in demokrate. To je dejstvo. Eden odločilnih radičevcev je re-tel te dni, da njihovo politično prijateljstvo nikakor ni večno in je s iem že napovedal, da bo kmalu mi-ailo prijateljstvo med radičevci in pribičevičevci. — Pa tudi med radi-tevci samimi vlada tekma, kdo bi bil oolj spredaj. Vsi »narnaprej« pa le pe bodo mogli. In tako je pričakovati razkola tudi med njimi. Hrvaški narod pa gleda vse to in se že vprašuje, ie je v tem sporu rešitev hrvaškega aaroda. Državno posojilo sprejeto. Narod-Da skupščina je odobrila veliko državno posojilo, ki ga je vlada sklenila g Švedsko. Posojilo je, kakor smo že poročali, zelo ugodno. Iz Zagreba so delali proti posojilu, kar so mogli. A vendar se jim ni posrečilo njihovo protidržavno delo. Sedaj so poslali Trumbiča iz Pariza, kjer ni ničesar opravil, na Švedsko, kjer je pa že vse eamudil, ko je denar že v Jugoslaviji. Maček in Pribičevič pred sodnijo! Za svoje veleizdajalske iziave, ki sta |ih podajala Maček in Pribičevič, pri deta oba pred redno sodišče. Je prav, če taki ljudje nimajo kakih predpra-vic, ampak enako kot mi odgovarjalo pred postavo. Gospodarski svet je bil pretekli teden pri ministrskem predsedniku g. dr. Korošcu zbran. Dr. Korošec vstra-ja na svojem stališču, da potrebuje država najpreje gospodarske ureditve in opore, potem pa se naj uredijo tudi politična vprašanja. Zato je skli cal v Beograd gospodarski svet, kjer bo zastopniki gospodarskih krogov iz vseh delov države, tudi iz Hrvatske, odobrili gospodarske načrte vlade dr. Korošca. * V DRUGIH DRŽAVAH. Rumunija ima novo vlado. Pretekli teden se je izpremenila vlada na Rumunskem. Prejšnja je nenadoma Ddstopila in novo je sestavil Maniu, vodja kmetske ljudske stranke. Maniu je za princa Karla, kar mu bode delalo malo neprilik. Ima pa oporo v ljudstvu, posebno še med katoličani, katerim je dal ministrstvo vere, kar je zopet napravilo odpor med — pravoslavnimi. Bolgarija se čisti. Makedonstvuju-či so bili za Bolgarijo samo tudi zelo nadležni. Sedaj pa jim je zmanjkalo denarja. To bo konec njihove moči in se bodo razšli po tem zadnjem prepiru, kdo je denar ukradel. Francoska dobila novo vlado. Celi teden je vladala vladina kriza na Francoskem. Poincare je odstopil, ker so socijalisti zahtevali, da se kat. Cerkvi ne sme dati nazaj onih pravic, ki jih je preje imela. Poincare pa je raje odstopil in je sedaj sestavil z drugimi novo vlado. V tej vladi seve socialistov ni. Poincare je močan dovolj, da bo izpeljal svoje načrte. Fran cija je bila do sedaj edina država v Evropi, ki je stala na sovražnem stališču proti katoliški Cerkvi. Brezver- ci so Combesu letos postavili spomenik. Toda že pri odkritju istega je prišlo do krvavih spopadov. Ti spopadi so bili nekak predznak, da bode prišlo tudi do političnih spopadov. Zmagalec je Poincare in to mora veseliti vse katoličane širom sveta. Isto časno pa je prav povdariti to, kako potrebno je, da se katoličani politično udejstvujejo, ker le tako morejo braniti svoje pravice v javnem življenju. Zoper vojno! Dne 11. novembra je ob 11. uri začelo ' . lato, kar je bilo podpisano premi o svetovni voj- Dobro veš, kako deluje kvas. Samo malo ga vmesi gospodinja med veliko množino moke. Pa ni dolgo in začnejo se kazati učinki. Moka nekako oživi, začne se gibati, dvigovati, kipeti, lahko se iz nje napravi u-žiten, dober kruh. Kvas, ki pa v naših dušah deluje slično, kakor kvas v moki, je po besedah Kristusovih krščanska vera, ali kakor jo Kristus imenuje, božje kraljestvo. Da, krščanska vera še niso oni verski nauki, ki jih imaš natiskane na mrtvem papirju notri v katekizmu. Ni krščanska vera rožen venec, ki ga vzameš raz žebelj, moliš na njem nekaj brez smisla, ga zopet obesiš na žrebelj, sam pa greš po svojih potih stari človek kot poprej. Ni še krščanstvo, če greš vsako nedeljo k službi božji, ker je pač v nedeljo tako navada, ker nočeš delati izjeme. Ni še krščanstvo, če greš vsako leto za veliko noč k zakramentom — ker pač to že od davnih časov spada k veliki noči, da, niti to še ni krščanstvo, če pristopaš velikokrat k sv. zakramentom, ker nočeš zaostajati za drugimi. In ni to krščanstvo, ko bi se kdo samo na zunaj bogve kako navduševal in potegoval za krščanska načela. Ne, vse to še dolgo ni pravo, živo krščanstvo. Znana je Kristusova beseda: »Ne vsak, ki mi pravi: »Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih,, tisti pojde v nebeško kraljestvo.« In še veliko več, kar nam mora dati misliti, je povdaril Gospod. »Mnogi oni poreko tisti dan: »Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hu dobne duhove in v tvojem imenu storili mnogo čudežev?« Tedaj jim bom izjavil: »Nikoli vas nisem poznal. Proč od mene, kateri delate krivico 1« To so njegove za nas tako resne besede. Pravo, živo krščanstvo je neka notranja moč, ki prešine in prevzame vso človekovo dušo. Ta moč prevzame in razgiblje dušo, da začne oprav ljati sama na sebi veliko delo pre-novljenja in preobrnjenja. Ta notranja moč začne dušo polagoma oči-ščevati, da se ji greh in strast ne zdita več tako lena. da se ii ne zdita več ni. Po vsem svetu se je to praznovalo na ta način, da so ob tej uri 2 minuti počivali in se zamislili, koliko gorja je prizadjala svetovna vojna. Posebt no slovesno so praznovali ta trenuji tek v Ameriki. Tudi v naši državi je bilo odrejeno, da se je po državnili] uradih in šolah opomnilo o tem, kaf ko zlo da je človeško krvoprelitje. Vedno bolj raste razumevanje o tem, da naj tudi spore med narodi in državami razsodi posebno sodišče in naj jih ne rešuje krvava vojska. Bog daj, da bi to spoznavanje vedno bolj prevladovalo! sreča, da se ju začne iz vse notranjosti bati in ju studiti, da^e začne izvijati iz njune moči, da začne človek opuščati grehe, velike, potem že tudi male, nazadnje še tudi slabosti in ne' popolnosti. In začne vera človeka prerajati tako, da postaja ponižen in krotek, potrpežljiv, čist, zmeren, u-smiljen, dobrotljiv. Se razume, da postane tak od živega krščanstva prešinjen človek navdušen za vero, za Cerkev, da vero in Cerkev ljubi, se za nje poteguje povsod. Tako ta notranja moč prevzame človeka, da* se trudi biti v vsem svojem življenju,, tudi v svojih mislih in nagnenjih božji človek, čisto usmerjen po božji volji. To je človek, o katerem je rekel Kristus: »Vsak torej, kdor posluša moje besede in jih spolnuje, bode podoben pametnemu možu, kateri si je hišo postavil na skalo. In vlila se je ploha in pridrli so nalivi in pri-vršali so vetrovi ter se zagnali v ono hišo: in ni padla.« Da, sredi življenja, sredi dela in kupčije, sredi^ težav, sredi skušnjav in bojev biti neomajno božji — to je živo krščanstvo. Seveda, če hočeš, da bo to sveto življenje in ta sveta moč živela ter delovala v tvoji duši, da jo bo očišče-vala, dvigala in posvečevala, moraš pustiti, da se ta božji kvas večkrat položi v tvojo dušo. Zato se oznanju-je beseda božja. Ni beseda božja samo za to, da se poučiš o krščanskih resnicah. Te resnice kolikor toliko tako poznaš, a treba je, da te resnice tvojo dušo vedno na novo primejo, jo ogrejejo in navdušijo. So trenutki, ko se polaga božji kvas v tvojo dušo, iskrena in pobožna molitev, služba božja, ki se je udeležujejo s srcem. Taki trenutki so posebno takrat, ko pristopiš poln vere, hrepenenja in svete ljubezni k sv. obhajilu, pa se začne prelivati iz Kristusa samega v tebe duh Kristusov, ki te hoče po sebi pre-foditi. Morebiti še živiš ti nekako dvojno življenje. Poznaš zapovedi in zahteve krščanske vere, a zdijo se ti čisto tuje, morebiti celo nespametne in neprijetne, spolnuješ jih le nerad, in nekako prisiljen. Glej, kvasa božjega Se imaš premalo v sebi, si mu še premalo izročil svojo dušo. Odpri svojo dušo temu božjemu kvasu pri besedi božji, pri resni molitvi, pri službi božji, pri sv. zakramentih, da boš res začel nositi v sebi božje kraljestvo, da boš iz vse svoje duše, iz vse svoje misli in iz vse svoje moči božji! Umestne besede. Ob lOletnici Čeho slovaške države so češki škofje izdali skupni pastirski list, v katerem po-vdarjajo, da je najtrdnejši temelj državam vera. In res, ali ne bi bilo življenje celih narodov in držav veliko lepše, srečnejše in mirnejše, ako bi v srcu vseh živela živa ve?:a? Isto misel je izrazil tudi voditelj češkega na roda, predsednik Masaryk, ko je izjavil: »Če ima življenje posameznika smisel le pod vidikom večnosti, velja to gotovo tudi o političnem sožitju tth posameznih ljudi. Jaz sem prepričan, da je tudi demokracija in življenje narodov od milosti božje.« To je dragocena življenjska skušnja moža, ki je imel veliko prilike gledati v zgodovino narodov. Spomenik Benediktu XV. 22. novembra bodo odkrili v cerkvi sv. Petra v Rimu spomenik papežu Benediktu XV., ki je vodil katoliško Cerkev med svetovno vojno in ki si je na vso moč prizadeval, da bi pospešil mir in ki je na razne načine skušal celiti težke rane, ki jih je vojska sekala evropskim narodom. Zlata maša Pija XI. Prihodnje leto obhaja papež Pij XI. 501etnico svojega mašništva. V Rimu se pričnejo meseca decembra, v katerem je bil Pij XI. posvečen v duhovnika, jubilejne slovesnosti, ki se bodo nadaljevale celo leto in ki se jih bo udeleževal z veseljem ves katoliški svet. Scper umazano berilo. Povsod, kjer so prepričani in celi katoličani, so otvorili pogumen in neizprosen boj proti berilu, ki hoče širiti blato nečistosti in umazanosti. Odlikujejo se v tem zlasti katoličani na Nemškem in v Avstriji. V zadnjih časih je postal ta boj krvava potreba tudi pri nas. V zadnjih tednih in mesecih so poplavile vso Slovenijo umazane cunje, ki so v stanu roditi v številnih življenjih našega ljudstva» ogromno zla. Saj je kvas nečistosti, če enkrat začne živeti v duši mladega človeka, tista ostudna žival, ki uniči in po-mandra v vrtu mlade duše vse, kar je tam lepega in plemenitega. Ogromna večina hiš po Slovenskem si še šteje v največjo čast, da so krščanske. Pokažite z vso odločnostjo kr-ščanski značaj svojih hiš zlasti ob ti priliki, ko vas iz tujine nadlegujejo s temi umazanostmi, kakor da bi bili vsi kaki propadli pokvarjenci, ki potrebujejo take dušne hrane. »Vsa nečistost pa in nesramnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim«, je odločna beseda sv. pisma. ■za, Xümm. Poročila SLS. Volitve v okrajne zastope in okrajne ceste odbore. Te dni so se okrajnim zastopom, oziroma srezkim poglavarstvom, kjer okrajni zastopi še ne obstojajo (Prevalje, Prekmrje ter Medjimurje) dostavili obrazci kandidatnih list za volitve v okrajne zastope (okrajne cestne odbore). Po u-redbi jih morajo okrajni zastopi (srezka poglavarstva) pred oddajo posameznim strankam opremiti s svojim uradnim pečatom ter na glavi napisati polni naslov okrajnega za stopa (sreskega poglavarstva). Obrazci za kandidatne liste se dobijo pri okrajnih zastopih (sreskih pogla-varstvih) proti določeni odškodnini. Kandidatno listo je vložiti v šestih, in ne v petih, kakor smo zadnjič pomotoma poročali, izvodih, in sicer 1 izvod v originalu, pet pa v prepisu. «jVsilej zaslužnega moža. Dne 11. t. m. je dan sv. Martina. Tiho in mirno v krogu svoje družine, se veseli svojega 71. imendana naš župan gospod Martin Volavšek pri Zg. Sv. Kungoti. Čestitamo mu iz srca, na mnoga sreč čna in zdrava leta! G. Martin Volavšek je prava slovenska korenina, ka-koršnih je danes malo, ter ima truda polno življenje za seboj. Večji del svo je življenjske dobe je posvetil občinskemu gospodarstvu. Rodil se je leta 1857 v Artičah pri Pišecah. Od leta 1880 do 1907 je vodil, odnosno deloval kot občinski tajnik, odbornik in župan občine Pišece. Koliko se je potrudil noč in dan za dobrobit te občine, kako vneto se je potegoval za slovensko stvar, svedočijo pač še danes Pišece same, ker sledovi njegovega plodonosnega delovanja so še danes vidni. Ko se je leta 1907 preselil v Zg. Sv. Kungoto, je kmalu prišel v občinski odbor kot namestnik, kljub temu, da je prevladovalo tukaj nemškutarsko ozračje, in on je bil e-dini, ki je pokojnemu svečinskemu sudmarkovcu Menhartu v obraz odločno povedal, »da je Slovenec in tudi ostane!« Takrat so kazali s prsti na g. Volavšeka, češ, le tega ne v obč. zastop, »das ist ein Ultra-Slovene!« Prišel je čas preobrata in g. Volav-šeku je bilo poverjeno gerentstvo občine Zg. Sv. Kungota, kot zavednemu narodnjaku in sposobnemu možu. V njem pač spoznamo neumorno delav nega človeka, ki deluje mirno, pravično in vztrajno doseže svoj cilj. V svojem prepričanju je g. Volavšek kakor skala, ki se ne umakne. Za dobrobit občine stori vse in radi tega je ponovno župan naše občine! — Na tem skromnem mestu se ga s tem spomnimo ob priliki njegovega 71. imendana! Zasluži pač kot Slovenec in zvest naročnik »Gospodarja« vso priznanje! Nesreča na brodu v Zg. Dupleku. Hlapec trgovca Topovšeka od Sv. Barbare v Slov. gor. je hotel v temin noči z močno obloženim dvovprežnirc vozom preko broda, ki pelje čez Dra vo pri Zg. Dupleku. Trhli brod se jt med prevažanjem zrušil, v Dravo j« padel voz s konjema ter hlapcem. Hlapca so izvlekli živega iz vode, po Dravi je odplaval voz z blagom vred ter s konji. Svoj 7Glevni rojstni dan obhaja dne 18. t, m. v Mariboru v vsej čvrstosti splošno priljubljena Mariborčanka g. Eliza Ivanuš, za-sebnica. Na mnoga leta! Velika poneverba. Trgovski potnik Engelbert Dornplatz kot zastopnik oblačilnice »Ilirija« v Ljubljani, je poneveril 100.000 Din in pobegnil iz Maribora proti Gradcu. Sledila mu je takoj mariborska policija, ki je u-gotovila, da je bil omenjeni v ponde-ljek, dne 5. novembra, res v Gradcu, a se je odpeljal takoj na Dunaj, kjer ima neko znanko iz Maribora. Dorn-platz namerava zbežati iz Dunaja v Argentinijo. Ugotovitev zločina. Na pokopališču v Dravogradu so pokopali pred kakimi tremi mesci žensko, katero je naplavila Drava. Sedaj so ugotovile oblasti, da je umoril neznanko njen ljubimec in jo vrgel v valove Drave. Zločinca že imajo pod ključem v ^e-likovcu. Požari v ljutomerski okolici. Zadnji čas se kar po vrsti vršijo požari, V začetku novembra je zgorela hiša posestnika Franca Sagaj v Noršin« cih, v kateri so bili najemniki, kojih otroci so si hoteli na škednju kuhati krompir. Ker ni bilo nikogar, ki bi v malem ogenj pogasil, se je ta razširil na poslopje. Starši, pazite na otroke in dobro skrivajte vžigalice! — Dne 8. t. m. je gorelo pri posestniku Tr-steniaku na Krapju. Zgorelo je vse, razen hiše. — V soboto, dne 10. t. m., ob 11. uri ponoči je nastal požar pri posestniku Francu Skrobar na Cve-nu. Zgorel je skedenj s krmo in ko-ruznjak s koruzo. Kako je nastal ta požar, se ne ve. K sreči ni bilo vetra, ki bi gotovo povzročil še večji požar. Sedaj se vidi, kako zelo je koristna motorna brizgalna! IZ RADOVEDNOSTI IN ZGODOVINSKA POSEBNOST. Podzemeljska grobnica. Lepa dekanijska cerkev na Zavrču ima na sredini notrajnščine štiriog-lato kamenito ploščo, ki da sklepati že koj na prvi pogled, da se skriva pod njo skrivnostna grobnica. Ta ploščo sem ogledoval vsako jutro po sv. maši. Radovednost me je podžigala, kaj neki prikriva. Prečital sem z vso natančnostjo župnijsko kroniko, vendar o kaki podzemeljski grob niči ni v njej niti omenka. Ker ni bilo nič zabeleženega, me je še bolj srbelo, saj je malodane tik pri cerkvi starinski ter zgodovinsko znani Ul-mov grad. Prosil sem gospoda dekana, naj ml dovoli, da pogledam pod ploščo, bomo odkrili gotovo kake doslej nepo-znate zgodovinske znamenitosti. Dobrodušni gospod dekan je pokimal in hajdi na delo. Ulmovi 4 hlapci in organist so se pošteno trudili, predno so omajali z zvodi trdovratno ploščo. Dvignili so , pred nami je zazijal vhod v pro-orno — precej globoko grobnico, o stopnicah navzdol in že smo bili a dnu. Grobnica je lepo obokana. Dolga ikih 8 m, široka 3 in visoka 8 in pol metra. Dno je začetkom tlakano, a proti koncu je ilovica. Nekdo je pred nami razkapal po ilovici. Na naše veliko začudenje smo na-U tolikanj zgodovinsko zanimivega letajoči prostor čisto prazen. O ka-iih krstah nobene sledi, niti človeške koščice nismo izsledili. Radovednosti je bilo zadoščeno kmalu. Na papir smo napisali, da $mo odprli grobnico, se podpisali, ([pravili dokument v leseno škatljico In jo položili na grobniško stopnico. Ko bo ugriznila po desetletjih kakega neugnanega radovedneža zgodovinska osa, bo odprl grobnico in pašel vsaj to škatljico z imeni razo-fiarancev. Najstarejša Marijina slika na Slovenskem. Slabih 10 minut od župne cerkve na Zavrču je prijazni po celih Slovenskih goricah in po hrvatskem Zagorju razgledni griček. Na nepopisno prikupljivem ter vabljivem hrib-Čeku je pozidana stara podružna cer kev v čast Mariji Devici. Cerkvica je božja pot, katero obiskujejo Slovenci In Hrvati. Ni moj namen v teh vrstah, da bi opozarjal na zgodovinsko važnost te stavbe, hočem le omeniti v njej najstarejšo Marijino podobo v Sloveniji. Za glavnim Marijinim oltarjem je na platno slikana Marijina podoba, ki predstavlja Nebeško mater z Detetom in nosi letnico 1552. Slika je žalibog precej zabrisana, in bi jo bilo treba osnažiti. Radi za-temnelosti jo je pred neznano koliko leti neuka kmetska roka skušala ob noviti toliko, da bi se videle natančneje Marijine, Jezuškove in poteze angeljev ob straneh. Popravilo je bilo izvršeno grdo šušmarsko in je to znamenito in v Sloveniji najbolj staro Marijino podobo pokvarilo. Priporočljivo bi bilo, da bi se ta zgodovinska znamenitost prenesla v kak večji muzej ter temeljito osna-lila. Res škoda, da take stare slike propadajo zapuščene za altarji! — (Januš Goleč.) Bik — vrtnar in kuhar. Mnogo strahu in smeha je povzročil v soboto, dne 10. t. m., v Ormožu nek hudomušen bik, ki je všel mesarju Dogši. iajprej se je poizkusil v vrtnarski imetnosti in je pohodil sosedov vrt cer prevrnil ograjo. Nato je na begu pred smrtjo smuknil v hišo gospe Pe tovarjeve in šel po stopnicah v prvo nadstropje. Vse je kazalo, da hoče v pisarno finančnega oddelka, pa gospodje v pisarni so naglo zabarika-dirali vrata z mizami in stoli in splezali po lestvi na cesto. Takega revizorja bi se vsakdo prestrašili Pogumni bik je šel nato povohat v kuhi-nio »osne Petovarjeve, pa k sreči ni ničesar razbil. Zatem si je privoščil sprehod po hodniku, pa pokukal zdaj skozi eno zdaj skozi drugo okno. Spo daj pa vedno večja gruča radovednežev, ki so se vselej z velikanskim hruščem razpršili, kadar je bik dostojanstveno pogledal skozi okno. Par pogumnih moških je prislonilo lestvo, da bi zadeli žival s sekiro ali jo ustrelili z revolverjem, pa junak se je spretno odmikal. Končno se je le posrečilo vjeti ga in vsega speha-nega izvleči iz hiše. Pismo, katero je pripeljal iz Amerike v Evropo »Zeppelin«. Prijatelj in naročnik našega lista nam je poslal pismo, ki je došlo po »Zeppelinu« iz Amerike v Rečico ob Savinji. Pismo se glasi: »Oktober 26. 1928. Dragi starši! Tukaj le Vam pošljem eno pismo z nemškim »Zeppelinom«. To je pravi »luftbalon«, ki bode nesel pošto po luftu čez morje. Je dolg 165 »fusov«, se lahko pelja na njem 25 ljudi. Vas lepo pozdravim Anton Kre fel 199 Reed St. Millwaukee Wis USA. Pa branite to pismo za spomin. Odpišite mi, če ga boste dobili.« Vino je nakupovala in pzi tem dobro živela. Za konzum v Zagorju je nakupovala po Bizeljskem vino komaj 201etna goljufica, doma nekje iz Litije na Kranjskem. Nakupila je 150 hektov vina brez are in seve po dobrih cenah. Pri sklepanju kupčij se je godilo mladi prefriganki prav dobro, ker so jo veseli vinogradniki pogoščali z vsem mogočim. Ko jej je bilo dovolj jedi in pijače, se je odpravila na kolodvor v Dobovo, kjer se je spomnila, da nima niti toliko denarja pri sebi, da bi si kupila vozno karto. Pomagala si je iz zadrege z obupnim jokom, češ, da jej je izmaknil neznanec denarnico s 300 Din. Ženske solze so ganile usmiljenega mo ža, ki je posodil navihani ženski 100 Din, katerih najbrž ne bo videl več! Zadevo z nakupom bizeljskega vina preiskuje orožništvo, ki je goljufico že izsledilo. Mladeniška podivjanost. Dne 7. t. m. se je doigral v Bregah pri Krškem ta-le vse obsodbe vredni slučaj, ki kaže podivjanost naše mladine: Na paši sta se sprla med seboj 151etni in 171etni fantin. 151etnik je potegnil nož in ga zasadil tovarišu Jožefu Barbiču naravnost v srce, da je obležal zabodeni pri priči mrtev. Žrtev mladinske podivjanosti je bil še povrh dober fant in iz obče spoštovane hiše. Junaške samostanske sestre. Pr! Novem Sadu je ženski samostan Ho-pov, v katerem je 50 nun. Te dni sta se hotela lotiti samostanske blagajne dva krepka lopova k sekirama. Potrkala sta na samostanska vrata ravno med večerno molitvijo. Vrata-rica je spustila tolovaja skozi vrata. Lopova sta zahtevala pred vsem jedi ter pijače. Nune so nasilnežema postregle in med tem telefonirale po orožnike. Ko sta se razbojnika najedla do sitega in pošteno napila, sta se spravljala ravno nad blagajno, ko so vstopili žandarji in ju odvedli na odgovor. Živa zgorela. Pred dnevi se je pripetila na vlaku, ki vozi iz Bečkereka v Subotico, grozna nesreča. Kmet M. Barbič se je peljal s svojo ženo v domačo vas Bočar. Žena se je vsedla v tretjem razredu poleg okna, v naročju pa je držala dvolitersko steklenico, polno čistega alkohola. Blizu po* staje Kuman je padla na steklenico iskra iz lokomotive. Steklenica je eksplodirala, vnela pa se je tudi obleka kmetice. V groznem strahu je kmetica dirjala od kupe j a do kupe-ja, ne da bi se ji posrečilo pogasiti o-genj na lastnem telesu, temveč je z gibanjem ogenj še bolj razplamtela. Tudi sopotniki so izgubili razsodnost ter bežali pred nesrečno žensko, ki se je končno zgrudila nezavestna na tla Šele na postaji Kuman se je posrečilo ljudem, pogasiti ogenj. Hudo ranjeno žensko so z večernim vlakom prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu umrla. Letalska nesreča v Novem Sadu. V četrtek, dne 8. novembra, nekaj minut pred poldnevom, se je pripetila v Novem Sadu usodepolna letalska nesreča. Vojaškemu letalu sta se polomili med poletom nad mestom iz neznanega vzroka obe krili. Letalo je treščilo iz zračnih višin na sredino mesta. Pri padcu se je pilot podnarednik Sirovič užgal ter priletel na trdi tlak kot goreča kepa. Pri padcu je ostanek letala močno poškodoval dve hiši, električne napeljave in ranil smrtno nevarno neko učenko III. gimnazije. Človek brez rok, ki dela vse. Na Češkem se je rodil leta 1904 otrok František Filip brez rok. Fant je danes star 24 let in kaže po Pragi svojo življenslco umetnost brez rok. Kmalu po sedmem letu se je naučil pisati z nogo. Z 9. letom je bil oddan v zavod za pohabljeno deco, kjer se je na učil: mizarske, kovaške in klesarske obrti. Vse te obrti zna opravljati z nogami. Z nogami piše na pisaln* stroj, z nogo se umiva, brije, oblači šiva ter nosi hrano v usta. Celo kra< vato si zaveže sam z nogama. Ima celo svoj lastni avtomobil, katerega šofira z vso spretnostjo in je gotovo na celem svetu edini šofer brez obeh rok. Mladi mož ima danes dobro ido-čo trgovino z umetnostnimi predmeti. Ženske pregnale roparje. Vsled neprestanih bojev in pobojev se je po celi Kitajski močno razpaslo razboj-nlštvo. Tolovajske tolpe nastopajo v takih množinah, da so začele junaške ženske s samoobrambo. V kitajski pokrajini Kiangsu se je oborožilo 800 žensk, ki so se spustile v srdite boje z roparji. V pravih bitkah so i-mele Ženske čete 9 mrtvih in več ranjenih. Po končanih bojih so moral! pobegniti tolovaji. Vsem cenjenim naročnikom katerim je že potekla naročnina smo danes priložili položnice po katerih blagovolite takoj poravnati naročnino, da ne bo treba ustaviti lista. ITALIJANSKI OGNJENIK ETNA ZOPET BRUHA. Na znanem italijanskem otoku Sicilija je veliki ognjenik Etna, ki je s svojimi strahovitimi izbruhi leta |908 uničil sicilijansko glavno mesto Messino. Ta ognjenik se dviga 3279 metrov nad morjem. Etna je od 2800 metrov višine dalje pokrit s snegom. Ognjeni izbruhi se ponavljajo tako pogosto, da je v glavnem žrelu, ki je široko 3 km, hlad le od 6 do 10 stop. pod ničlo. Na ognjeni gori je 200 že ugaslih žreL Pri glavnih izbruhih se vedno odpre katero od ugaslih žrel in ti izbruhi postanejo usodepolni za celo okolico in to na več 10 km v obsegu. Na vrh ognjenika se pride preko ledenikov, sicer pelje na goro Etna žična železnica. Koj pod glavnimi žreli so človeške naselbine, ki grozno trpijo ob izbruhih. Letos je pričel Etna z izbruhi na dan sv. Lenarta 6. nov. Skraja ni pripisoval nikdo nesreči kakega večjega obsega, ki povzroča še danes nepregledno visoko škodo. V krajih, ki so po tem izbruhu opustošeni od goreče lave, je veljal hektar zemlje 100—150 tisoč lir. Posestniki, ki so bili pred enim tednom bogataši, so danes reveži brez zemlje ter strehe. Lava je dosegla od sedaj bruhajočega žrela oddaljenost 16 km. Mak» mesto Mas-cali, kojega prebivalstvo je bilo imo-vito, leži pokopano pod 10 m debelo ognjeno plastjo. Ljudje so zbežali pred grozno nesrečo, katero je mogoče opazovati le iz aeroplanov. Vsa reševalna dela s osmerjena v ta cilj: iz peljati množine valoveče lave v — morje. Dosedaj še ni nobenih znamenj, da bi bilo izbruhov kmalu konec. POTRDILO. Podpisani Jurij Fregl lastnoročno potrjujem, da mi je g. Poljšak resnično mojo roko ozdravil, na kateri sem bolehal že nad 3 leta in 7 mescev. Dosedaj sem iskal že pri vseh zdravnikih pomoči, tudi v mariborski bolnici sem bil, ali vsako zdravljenje je bilo brezuspešno. Bil sem trikrat pri primariju g. dr. černiču, a on mi je rekel, da ni druge pomoči, kakor roko odrezati. Gospod Poljšak mi je pa mojo roko eu-'dežno ozdravil v teku štirih tednov tako, 'da lahko opravljam že vsa lažja dela. Tudi ¡podpisani občinski odbor se čudi, da je bilo g. Poljšaku sploh mogoče, tako težki slučaj sploh ozdraviti. Pri meni je zdravilo učinkovalo, katerega sem sprejel od g. Poljšaka, jako dobro in sploh ni govora o kaki mogočnosti zastrupi j enj a, kakor to trdijo nekateri gospodje zdravniki. Ni mi mogoče molčati o zdravljenju gospoda Poljšaka, ker je meni resnično njegovo mazilo pomagalo, kar se tudi lahko prepričajo vsi zdravniki naše države in sem pripravljen tudi vsakemu interesentu pokazati. F ram, dne 10. oktobra 1928. JnriJ Fregl 1. r. Tuuradno se potrjuje, da je bil tukajšnji posestnik Jurij Fregl resnično težko bolan na svoji desni roki dalje časa, da je poskusil pomoči in zdravljenja pri večih zdravnikih, kakor tudi pri primariju dr. Černiču mariborske bolnice, in vso zdravljenje je bilo brez uspeha, in mu je dal nalog, priti v bolnico, da se mu roka odvzame. Ker je pa izvedel za uspehe gospoda Poljšaka in da je on v bolnici, se je podal k njemu, da mu tudi on da svoje mnenje, ali se naj roka odvzame, ali je še za ozdraviti. Gospod Poljšak ga je vzel v zdravljenje in resnično, kar se tu uradno potrjuje, je možak v i tednih zopet ozdravel, tako da danes lahko zopet vsa svoja dela kot kmetovalec opravlja, kar mu nobeden izkušeni zdravnik ni moral in razumel pomagati. Torej vsa čast gospodu Poljšakul F ram, dne 11. oktobra'1928. Potočnik 1. r., župan; občinski odborniki: (sledijo še podpisi 12 odbornikov). (Pripomba: V gornjem gre za slučaj kostne tuberkuloze na roki.) Dr. F. Kelterer, zdraviliški zdravnik, ordinira tudi preko zime v Rogaški Slatini (Ljubljanski dom). Ordinacije in pregledi na rentgenove žarke (pregledi na elektriko) dnevno od 9. do 12. ure, razven ob nedeljah in praznikih. 1370 Slava mrtvimi Da dostojno proslavimo spomin v svetovni vojni padlih re akov, priredi slovensko pevsko društvo »Maribor« v sredo, dne 21. novembra, ob 8. uri zvečer slavnostni koncert v frančiškanski cerkvi v Mariboru — kjer izvaja veličasten Mozartov: „Msquie.ni". Okoliška društva in drugi, ki bi se v skupinah udeležili koncerta in bi želeli kakih navodil, se naj obrnejo na Slov. pevsko društvo »Maribor«. Zanimivosti. ZANESLJIVA VREMENSKA PREROKA. V Varaždinu sem se čudil, ker ima jo skoro v vsaki uradni sobi za motvoz navezano električno hruško, ki visi na žreblju in spodaj je pritrjena deščica. Radovednost me je premagala in sem vprašal, kaj neki značijo te hruške. Dali so mi pojasnilo, da so to najbolj zanesljivi in najbolj po ceni vremenski preroki. Dobrih 6 ur pred spremembo vremena prerokuje taka električna hruška dež ali sneg. S tem priprostim vremenskim prerokom je treba ravnati tako-le: Vzemi električno hruško, ki je že dogorela in ni več za drugo, nego da jo pože-neš proč. Najlažje se dajo pretvoriti v vremenskega preroka one hruške, ki imajo ob koncu buciko. To izrastek (buciko) je treba z navadno pilo toliko odpiliti, da odpade in nastane na hruški majhna luknjica. Skozi to luknjico je treba naliti v hruško do polovice potom papirnatega škrnica navadne mrzle vode. Nato obesi z vodo do polovice napolnjeno hruško v sobo in spodaj pritrdi deščico. Ako bo vreme lepo, ne bo premočila skozi luknjico niti ena kapljica vode. Prt lepem vremenu bo ostala deščica pod hruško vedno suha. Kakor hitro so začne vreme spreminjati in s tem tudi tlak zraka, bo začela šest ur pred dežjem ali snegom kapljati voda skozi luknjico na deščico. Soba, v kateri opazuješ tega najdbo! j cenega vremenskega preroka, ne sme biti preveč zakurjena, mora biti v njej navadna toplota. Varaždinci so slavili ta barometer kot enega najbolj sigurnih in ga vidiš povsod po mestu. Hrošč govnjač. Z zavrčkim gospodom kaplanom sva se mudila v goricah mariborskega stolnega kap iti j a v Lovrenčanu na Hrvatskem. Na trgatev je šlo, a vreme je bilo krmižljavo ter kazalo na dež. Gospoda kaplana je skrbelo bližajoče se deževje, kapiteljski viničar Tuna ga je pa tolažil z vso sigurnostjo, da bo lepo in to precej časa. Razlagal nama je: »Glejta, tukaj pred viničarijo je težko staro bruno ravno pred kapom. V to bruno je izvrtanih več za palec debelih lukenj. Eno izmed teh lukenj si je zbral kot nočno zavetišče hrošč, kateremu pravimo tukaj na Hrvatskem govnjač. Hrošč je precej velik, črn in ga je najti v živinskih odpadkih. Ako je deževje in ne vemo, kedaj se bo zvedrilo ter zjasnilo, potem pazimo skrbno proti večni luči na govnjača. Ako se bo napravilo v najhujšem deževju drugi dan na lepo, potem pribrenči govnjač v mraku proti svojemu bivališču v hrastovem brunu. Predno najde svojo luknjo, se zažene ob zid viničarije z vso in glasno slišno močjo. Butanje in brenčanje govnjača nam je najbolj sigurni prerok, da bo drugi dan najlepše vreme. Po vrnitvi govnjača gremo prosit težaka Družinska pratika za leto 1929 je izšla in se dobiva po vseh knjigarnah in trgovinah po celi Sloveniji v izredno lepi opremi in z zelo bogato vsebino. Cena komadu Din 5.— brez poštnine. ZahfevajtB povsod I* to edino našo Jružinsfco pratifio". 2348482348534848535353530102020100020102010153230102015300020100000100014801000153000101020101010101000201 za vinogradno delo, pa četudi zvečer še lije dež. Ta vremenski prerok je že bogznaj koliko let v hrastovi bruni kapiteljske viničarije in za dolgoletnega vi-ničarja — dobrodušnega Tuneta edini — res sigurni vremenski prerok.« Tako je nama z gospodom kaplanom razkladal viničar Tuna in čakal v onem nesigurnem vremenu na vrnitev govnjača. Ob »Ave Mariji« je res nekaj pribrenčalo po zraku in se zagnalo ob steno viničarije. Črni hrošč se je odbil na trdem zidu, padel na hrastovo bruno in zlezel v svo Jo luknjo ritanski. Ne samo drugi dan, da, celo vinsko trgatev je bilo po Halozah najlepše — večkrat naravnost poletno gorko vreme. Oba opisana vremenska preroka sta priznana po izkušnji. Porinil sem oba priprosta barometra v javnost z namenom, da si osvojijo čitatelji »Slov. Gospodarja« enega ali drugega. (Januš Goleč.) KDO VLADA SVET? Na celem svetu je 70 držav in med temi: 42 republik in 28 monarhij. Leta 1918 je propadlo 27 vladarskih prestolov in med temi tri cesarstva: rusko, nemško in avstrijsko; pet kraljestev: bavarsko, virtemberško, saško, grško in črnogorsko; en sulta-nat: turški; ostalo so bili veliki vojvode, vojvode in knezi. Sedaj je še pet cesarstev: japonsko, indijsko, perzijsko, abesinsko in siamsko. Kraljestev je 15, in to večinoma v Evropi: Anglija (Jurij V.), Špansko -Alfonz III.), Italija (Viktor Emanuel), Švedsko (Gustav V.), Norveško (Hakon VIL), Dansko (Kristian X.), Belgija (Albert I.), Jugoslavija (Aleksander I.), Bolgarija (Boris III.) in Nizozemsko (Viljemina); na Rumunskem imajo regentstvo, v Egi ptu vlada pod angleškim pokrovitelj gtvom Fuad I., v Afganistanu Aman Ullah in v Albaniji Ahmed; kralja imajo tudi v Anamu. Velika vojvodina je samo še ena: Luksemburška, ki jo vlada Charlot-ta; kneževini sta dve: Monaco (Albert) in Liechtenstein (Johann II.). V afriškem Maroku in arabskem Omnau vladata sultana, v Tunisu beg. Ogrska zavzema posebno stališče, kjer imajo kraljevega namestnika, dokler jim mirovne pogodbe branijo proglasiti lastnega kralja. V Ameriki, Avstraliji in južnomor-skem otočju so same republike. Nove knjige. V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru so izšle zadnji čas sledeče nove knjige in sicer: Meško: »Na Poljani.« To je gotovo Meškova najboljša povest. Pisatelj jo je na novo predelal. Knjiga stane Din 25 broš. in Din 38 vez. »Snubitev kneza šamila«, povest iz grozne rusko-turške vojske. Po svoiih živahnih dogodkih in obsežni vsebini bode gotovo vsakemu bralcu ugajala. Knjiga stane broš. Din 32 in vezana celoplatno Din 42. Sadar: »Hmeljarstvo.« Da je v sedaj v hmeljski kupčiji taka kriza, je krivda tudi v tem, ker mnogi hmeljarji ne vedo prav ravnati z hmeljem. Zato je Tiskarna sv. Cirila izdala knjigo »Hmeljarstvo«, ki obsega zelo praktičen pouk in ga ponazoruje s številnimi slikami. Knjiga stane broš Din 50 in vez Din 60. Hmeljarji, naročajte to knjigo! VRLA DEKLETA so pred desetimi leti s svojo zavednostjo pomagala do sijajne majniške deklaracije z 200.000 podpisov. Pridite v velikem številu k slovesni proslavi desetletnice dne 1. dec. 1928! Naj ne zaostane nobena dekliška zveza; vsaka naj pošlje vsaj tri zastopnice! Združili bomo s to slavnostjo tudi prosvetni tečaj in občni zbor dekliških zvez na predvečer, dne 30. novembra, od 4. do 7. ure popoldne v telovadnici čč. šolskih sester v Mariboru. Ker je omogočena četrtinska vož nja na vseh vlakih, bo udeležba tem ložja. Tiste, ki nimajo znancev v Mariboru, bodo skupno prenočile v zgoraj imenovani telovadnici. Ker bo ta dan velik naval, si naj vzamejo »strošek« s seboj. Javite osrednjemu vodstvu (Maribor, Aleksandrova cesta 6) število udeleženk radi izkaznic za četr-tinsko vožnjo in prenočišča. Ko bomo prejeli prijave udeleženk, pošljemo vodstvom DZ legitimacije v svrho četrtinske vožnje. Legitimacije pokažite na vstopni postaji in prosite, da se železniška vozovnica žigosa z mokrim žigom. — Marija Štupca, predsednica. Spored prosvetnega tečaja DZ dne 30. nov. 1928, od štirih do sedmih popoldne v telovadnici čč. šolskih'sester v Mariboru: I. Občni zbor Dekliških zvez: 1. poročilo predsednice, tajnice, blagajničarke; 2. volitev osrednjega vodstva. II. Predavanja: 1. Ženska poklicna naobraz-ba. Marija Štupca. 2. Kako sodelujejo naša dekleta pri iztreznjenju našega naroda. Ski-optično predavanje. Ravnateljica Ant. Štupca. 3. Gojimo narodno pesem! Gdč. Ida Pečnik. 4. Predavanje o poslovanju DZ N. Činžarjeva. 5. Skioptično predavanje: Zgodovina Lurda in Bernardke. M. Štupca. III. Ob osmi uri zvečer v gledališču svečana proslava desetletnice države Nastop Orlic, pevskega zbora, vojaške godbe in drugo. Osrednje vodstvo DZ v Mariboru. »Frančišek Asiški«, prvič na slovenskem odru. To krasno igro v petih dejanjih ponovi na splošno željo mladeniška Marijina družba frančiškanske župnije v Mariboru v nedeljo, dne 18. novembra, ob pol petih popoldne v Narodnem domu. Krčeviirc. pri Mariboru. Kat. izobraževalno društvo v Krčevini pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 18. t. m., igro »Večna mladost in večna lepota« v svojem društvenem domu. Začetek ob treh popoldne. Godba Kat. Omladine. K obilni udeležbi vabi — odbor. Vurberg. Gospodarsko izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo v Župnijskem domu dve igri. Ena je silno ganljiva, vzeta iz rimskih časov »Sv. Neža«; druga nam pa slika razne nadloge, zato se imenuje »Zakonska nadloga«. Vsi prijatelji prave omike so prijazno vabljeni! Sv. Lenart v Slov. gor. Orlovski odsek vprizori dramo »Mlinar in njegova hči« v nedeljo, dne 18. t. m. ob treh popoldne v dvorani Narodnega doma. Najiskrenejši so vabljeni vsi! Bogživi! Sv. Benedikt v Slov. gor. Naša mladina se živahno giblje. Dekliška zveza je dostojno proslavila 251etnico obstoja z dekliškim te-' čajem in z dekliško akademijo. Iskrena za-' hvala gdč. Mariji Štupca in g. dr. Kramber-gerju za prezanimiva predavanja! — Isto slavnost obhaja naša Mladeniška zveza v nedeljo, dne 19. novembra. Od pol 8. do pol 11. ure se vrši mladeniški tečaj, ki ga bode vodil profesor dr. Jože Jeraj iz Maribora, popoldne po večernicah pa bo mladeniška akademija z izbranim sporedom v dvorani. Mladeniči domači in sosednji, na veselo svidenje v največjem številu! Ptuj. Telovadni lsek Orel v Ptuju vprizori igro »Krivoprisežnik« v mestnem gledališču v Ptuju v nedeljo, dne 18. novembra, ob treh popoldne. Prijatelji vesele in poštene zabave, ne ostanite doma za pečjo. Naj ne ostane noben fant in nobeno dekle ta dan doma. Ne bodite mevže, ampak se postavite kot fantje od fare ter pridite vsi od prvega do zadnjega v mestno gledališče. Ptuj. Na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra t. 1., obhaja naša dekliška Marijina družba 301etnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev nove družbene zastave. Načrt te zastave je nrjnovejše delo gospe H. Vurnikove. Pred praznikom bode tridnevnica, a na praznik popoldan pa slavnostna akademija. Že selaj vabimo vse o-koliške sestrske družbe na to našo proslavo! Natančni spore J objavimo pozneje. Novacerkev. Kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 18. t. m., dve veseloigri in sicer: »Županova Micka« in »Vse naše«. Med odmori je na sporedu tudi narodno petje, katerega proizvaja cerkveni pevski zbor. Prijatelji poštene zabave pridite! Sv. Jurij ob južni žel. V nedeljo, dne 18. novembra, popoldne po večernicah, se vrši v dvorani Katoliškega doma občni zbor Kat. slov. prosvetnega društva. Ob enem se vrši spevoigra »Kovačev študent« in petje pod vodstvom g. organista Raztočnika. Iskreno vabimo vse prijatelje našega društva! Piištanj. Kat. prosvetno društvo Slomšek skliče za nedeljo, dne 18. novembra, svoj redni občni zbor in sicer popoldne po večernicah v društveni čitalnici. Društvo si je v preteklem letu lepo uredilo in opremilo lastno čitalnico, kjer nudi članom vse naše časopise in revije, in si s pomočjo dobrotnikov ustanovilo knjižnico s 331 knjigami. Po zadnji dobro uspeli tomboli pa si je na-! bavilo še lasten radijo-aparat, ki nam prav dobro služi in sredi »Urvvalda« poslušamo kaj se godi po svetu, zlasti radi pa našo Ljubljano. Za svoje članice je društvo iz-poslovalo lOtedenski gospodinjski tečaj, ki se začne v drugi polovici novembra in muj ga je blagohotno dovolil oblastni odbor. Zato pa vabljeni vsi, zlasti mladeniči, da po-! kažete veselje do napredka! Listnica uredništva. Dopis Sv. A n to n v Slov. gor., katerega; Je prinesel zadnji »Gospodar«, bi moral biti pravilno pod zaglavjem: Sv. Anton na Pohorju. — Prevalje, Sv. Miklavž pri Ormožu Vurberg, Sv. Urban pri Ptuju, Kupetinci, Ptuj, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, ti dopisi bodo objavljeni radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Prage (švelerje) borove, hrastove in bukove' kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu Rudolf Dergan, trg., Laško. 1352 Suhe gobe, fižol in jabolka kupuje po naj* višjih cenah Anton Fazarinc, Celje. 1276 C^P7 Cene in se]mska poročila. Vrednost denarja. 1 dolar je 56.94 Din, 1 lira 2.98 Din, 1 šiling 8.05 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 nemška marka 13.55 Din, 1 ogrski pengo 9.91 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 francoski frank 2.22 Din. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 13. novembra 1928. Prignanih je bilo: 15 konj, 10 bikov, 140 volov, 474 krav in 15 telet, skupaj 654 komadov. Povprečne cene za razli-ne živalske sorte so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8.25 do 8.50 Din, poldebeli voli 7 do 8 Din, plemenski voli 5.50 do 6.75 Din, biki za klanje od 6 do 7.50 Din, klavne krave debele 7.50 do 8 Din, plemenske krave 6 do 7 Din, krave za klobasarje 4 do 5.50 Din, molzne krave 6 do 7.25 Din, breje krave 6 do 7.25 Din, mlada živna 6 do 8 Din. Prodalo se je 297 komadov, od teh za izvoz v Italijo 15 komadov, v Avstrijo 56 komadov. Mariborski svinjski trg. Na svinjski sejm dne 9. t. m. je bilo pripeljanih 464 svinj, 4 ovc in 2 kozi, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 80 do 100 Din, 7 do 9 tednov stari 225 do 250 Din, 3 do 4 mesece stari 360 do 450 Din, 5 do 7 mesecev 480 do 500 Din, 8 do 10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din, ovce komad 70 do 125 Din, koza komad 112 Din. Prodanih je bilo 260 svinj, 3 ovce in 1 koza. Gsne lesu in deželnim pridelkom. Ljublj. blagovna borza dne 12. novembra 1928. Les: Zaključeni 3 vagoni bukovih hlodov. Tendenca živahna. — Deželni pridelki: Tenden ca nespremenjena. Brez zaključkov. Cene pšenici malo popustile. Notirajo: pšenica: baška nova 2 odst. primesi, mlevska voz-nina, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh promptna 297.50 do 300 Din; baška nova, u-zančno blago, brez doplačila, mlevska tarifa, slovenska postaja, november, plač. 30 dni 300 do ¿(02.50 Din; turščica: popolnoma suha, zdrava, rešetana, navadna voznina, slovenska postaja, promptna plač. 30 dni 365.50 do 370 Din; La Plata, promptna, za-carinjeno Ljubljana 315.50 do 317; moka: Og, nova, franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo po prejemu 430 do 435 Din. Gospodarska obvestila. Doklade k državni trošarini na mašno in zbirčno vino. Ker še vedno prihajajo vprašanja v tej zadevi, podajamo sledeče pojasnilo: 1. Državna trošarina se plačuje slejkoprej; 2. oblastna doklada k državni trošarini na zbirčno vino se v letu 1928 plačuje, v letu 1929 pa bo to vino o-proščeno oblastnih doklad; 3. občin-Bkih doklad je zbirčno vino v 1. 1928 prosto, za, leto 1929 pa je občinskim uradom na prosto dano, da pri se-Btavljanju proračunov sklenejo, ali naj bo v dotični občini zbirčno vino oproščeno občinskih doklad ali ne. Živinorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. vabi svoje člane na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. novembra, ob 9. uri dopoldne v prostorih Karola Aubl pri Sv. Lenartu v Slov. gor. z običajnim dnevnim redom. Člani se obveščajo, da si je nabavila živinorejska zadruga plemenskega mrjasca in ga postavila v Radehovo hišna št. 5. Naj se ga člani pridno poslužujejo. Čistimo si defeljno seme sami! Po lanski izredno dobri letini deteljne-ga semena smo doživeli letos slabo. Zato si bo moral marsikateri posestnik kupiti deteljno seme in ne bode shajal s pridelanim. Neobhodno potrebno pa je, da se vsak potrudi, da bo sejal prihodnjo pomlad le čisto seme, ker le s tem bo pridelal koristno rastlino in dobro živalsko krmo. Prilika pa je vsakemu dana, da si iz-čisti pridelano ali kupljeno deteljno seme na oblastni kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vr-banova ulica 33, in sicer takorekoč brezplačno, če se pomisli, da mu se obdrži le 1% izčiščenega semena kot merico za vzdrževanje čistilne naprave. Sam mora le gnati stroj, ali pa postaviti delavca k stroju. Ne potrebuje k temu nobenih vlog, nobenih kolkov in nobenih pisarij in sitnosti, ki so drugače y navadi in potrebne pri takih zavodih. Čisti se seme lahko vsak delavnik od 8. ure dopoldne do 4. ure popoldne v lepem prostoru, tako da nima nihče nobenega jalovega izgovora, kakor n. pr.: da ni vedel, da je mogoče čistiti deteljno seme; da ni vedel, da imamo v mariborski oblasti tak stroj in ker se je zbal vremena, ker se da čistiti v najlabšem vremenu. Pa ni niti neobhodno potrebno, da pride vsak sam v Maribor, kajti seme pošlje lahko tudi po železnici na gornji naslov in se mu bo seme tudi izčistilo, a tudi vrnilo po železnici. Seveda pa mora tedaj nositi lastnik stroške za prevoz semena po železnici sem in nazaj in za dovoz in odvoz, za tovorni list in za najetega delavca, ki mu bo čistil seme. Torej tudi nima nihče vzroka se pritoževati, da ne more poslati semena po železnici, ker nima sredstev za prevoz, kajti če bi prodal le del izčiščenega semena trgovcu ali kmetijski družbi, bo boljše cene dosegel, kakor da bi prodal seme v neočiščenem stanju. — Inž. Henrik Mo-horčič. SLEPI KONJ. (Narodna pripovedka.) Pred davnim, davnim časom je vel v starem mestu Vineta bogat trgovec, ki je imel na morju več ladij ter je kupoval in prodajal mnogo bia ga. Vse v njegovi hiši je bilo izredno lepo. Po stenah so visele dragocene preproge, take so bile tudi na tleh; gospodar in gospa pa sta se oblačila v sam baržun in svilo. V hlevu so stali štirje vranci za kočijo in belec za jahanje. Ta belec je bil najhitrejši konj v vsej Vineti in gospodar ga je zval le svojega ljubega skoči-veter. Nekega dne je jezdil trgovec iz mesta daleč po veliki ccsti. da bi videl, če že ne dospe kmalu blago, ki ga je pričakoval. Cesta je držala skozi visok, temen gozd. Naenkrat je skočilo šest roparjev izza grmovja in zastavili so trgovcu pot. Eden je prijel konja za uzdo, drugi pa je držal dolg drog čez cesto. Belec se je krepko pognal čez drog, tako da se je otresel moža, ki ga je držal za uzdo. Preden so se roparji zavedli, ni bilo ne kon-nja, ne jezdeca. Zvesta žival je bila prek in prek pokrita s peno, ko se je vrnila v divjem teku z gospodarjem v Vineto, in ta si je obljubil, da ne bo belca nikoli prodal in tudi ne odstranil. Vsak dan mu je začel dajati po tri velike merice ovsa in tako naj bi ostalo do konca dni. Ali polagoma je trgovec pozabil, da mu je belec rešil življenje, dajal mu je odslej samo dve mali merici ovsa za hrano, Belec se je bil namreč tistega dne, ko je rešil gospodarja, zelo razgrel, obolel je močno in ostal hrom. Nazadnje je celo o-slepel. Gospodar ni mogel več na njem jahati in kupil si je drugega konja. Ker pa belec še ni bil star, zato je živel še mnogo let. Nazadnje mu je dajal gospodar samo še eno mernico ovsa na dan. Pa tudi to mu je postajalo preveč in ker nihče ni hotel za konja nič dati, je naročil hlapcu, naj žival iztira iz hleva. Ta je vzel v roke palico in je konja res pognal — čez prag. Belec je stal sedem ur pred hlevom in vsikdar dvignil glavo, če se je kaj v hiši genilo. Naposled je pregnal žival glad, tako da je začela tavati po ulicah. Ker je bila slepa, se je morala zanašati na svoj vonj, da bi dobila kje kako slamico, a tega živeža je bilo zelo malo najti. V tistem mestu je bila hiša z zvoncem, ki je bila odprta noč in dan. Postavili so jo, da bi zabranili krivico. Če je kdo mislil, da se mu dela krivica, je tam pozvonil, da je močno potegnil za vrv pri zvoncu. Takoj so se zbrali mestni sodniki in so v zadevi razsodili. Slučajno je prišel belec v to hišico. Ker je z gobcem vse poskusil, kar mu je bilo na potu, je zadel tudi ob vrv, prijel jo je z zobmi in je začel prav krepko zvoniti. Prišli so sodniki in so našli konja kot tožilca. Ker so vedeli, kako veliko uslugo je storil svojemu gospodarju, jih je zadeva ganila. Poklicali so trgovca, ki se je močno začudil, ko je spoznal ob tožnem zvoncu svojega belca. Hotel se je opravičevati, ali sodniki so izjavili strogo: »Pravičnik se usmili tudi svoj.e živine, le srce brezboščevo je neusmiljeno!« Obsodili so trgovca, da mora svojega belca prehraniti do njegovega konca. In določili so tudi moža, ki se je moral često prepričati, ali trpi belec pomanjkanje. Na hišici z zvoncem pa so spomin vklesali ves dogodek v kamen. * OTROŠKE IGRE. 1. Potovanje v Ljubljano. Dve klopi postavimo tako, da se dotikata z naslonjali. Potem sedejo otroci na klop, eden izmed otrok pa vzame v roko majhno zastavico in hodi neprestano okoli klopi. Pri tem poje: »Vozimo se v Ljubljano, kdo hoče z nami?« Vsak otrok, ki se ga dotakne z zastavico, mu mora slediti. Prime se prvega za obleko in tudi poje. To gre toliko časa, da tečejo vsi otroci o-koli klopi ali dokler ni vrsta predolga. Potem zopet sedejo in igra se začne od početka. 2. Iskanje. Eden išče. Drugi otroci nekaj skrijejo, kar je treba potem iskati. Če pride iščoči otrok blizu kraja, kjer je predmet skrit, poje eden ali vsi: »Grm že gori, grm že gori!« Ko pride še bliže, pojejo: »V polnem je plamenu, v polnem je plamenu!« Ako se pa zopet oddaljuje, se glasi pesem: »Zdaj pa nastopa mraz, zdaj pa nastopa mraz!« 3. Vidim, česar ti ne vidiš! Igrata dva otroka, kvečjemu trije. Eden pogleda na neko stvar v sobi ali zunaj in reče: »Vidim, česar ti ne vidiš!« Drugi vprašajo: »Kje je in kakšno je?« Po odgovoru zdaj ugibajo toliko časa, dokler ne zadenejo pravega predmeta. Kdor je nrvi zadel, sme zdaj od svoje strani dati ugibati kak drug predmet. 4. Vsi ptički letijo. Otroci sedejo o-koli mize in vsak položi kazalec desne roke na mizo. Eden začne: »Vse ptičke letijo!« in dvigne svoj prst v zrak. Nato pove tudi kaj takega, kar ne leti, n. pr.: »Vse mize letijo, vsa drevesa letijo . . .«, vmes p« zopet kaj takega, kar res leti, n. pr.: »Vsi golobčki letijo, vsi metuljčki letijo.« Ko pove kaj takega, kar leti, morajo vsi otroci dvigniti prst. Ako pa imenuje kaj takega, kar ne leti, ne sme nihče dvigniti prsta. — Kdor ne dvigne prsta, ko se^pove kaj takega, kar leti, mora kaj dati v jamstvo in potem izvršiti kako nalogo. Isto se zgodi s tistim, ki dvigne prst pri predmetu, ki ne leti. Otrok, ki narekuje, sme prste dvigniti, kadar hoče, da druge preizkuša, če znajo hitro misliti. REŠITEV PREJŠNJIH UGANE: Čebula; jezdec; kolesa pri vozu; nič. NOVE UGANKE: 1. Zunaj črn in notri svetel, zunaj topel, notri vroč, brez srca in brez čutil je. Ljubijo ga vsi ljudje, oče, mati in otroci, vsi stoje kaj radi tam. Samo dekla ni vesela, ker ima pač dosti dela. da prehrani tisto stvar Kaj je to? 2. Če pridejo, ne pride, če pa ne pridejo, pride. 3. Čeprav se sprehaja, je vedno doma. • 4. Pet rovov v eni dolbini, kaj je to? SMEŠNIGE: Ne zaupa mu. Oče učencu-novin-cu: »Kako je v šoli?« — Sinček: »Bi že bilo, ali zdi se mi, da gospod učitelj včasi sam nič ne zna!« — Oče: »K? o n'> — Sinček: »Včerai re- kel, da je tri in ena štiri, danes pa smo morali reči, da je dve in dve štiri.« Ne ve natančno. Mati: »Tu imaš 20 Din. Kupi za 10 Din sira in za 10 Din klobase!« — Sinček gre, pa se kmalu vrne z denarjem v roki: »Mar ti, niste mi povedali, katerih 10 Din je za sir in kateri so za klobaso!« Ve si pomagati! Matijček lovi ribe na prepovedanem prostoru. Brž priteče občinski paznik in zakriči: »Ali ne veš, da je tu prepovedano loviti ribe?« — Matijček: »Saj ne lovim ribe, jaz samo učim črvičke plavatil« Kamrica. Za dne 11. t. m. javljeno blago-slovljenje in otvoritev nove okrajne ceste v Kamnico se mora preložiti na nedeljo, dne 18. t. m., ob dveh popoldne od gostilne Lo-renčič. Če bo slabo vreme, pa v nedeljo, dne 25. t. m. Vabi občinski odbor. Sv. Marjeta ob Pesnici, Pretekli četrtek smo spremili k zadnjemu počitku nenadoma umrlega Antoiia Roškar, bivšega posestnika v Vukovju ter mnogoletnega naročnika »Slovenskega Gospodarja« domači gospod župnik Frangež, g. Kraner, župnik pri Sv. Kungoti ter gospod nadučitelj Vauda ob obilni udeležbi sorodnikov ter sosedov. Ob tej priliki so pogrebci nabrali 150 Din za novo bogoslovje, ker vsem darovalcem Bog stotero plati, dragemu pokojniku pa dodeli večni mir! Velika Nedelja. Tukaj smo v sredo, dne 7. t. m., z največjo slovesnostjo in ob veliki udeležbi ljudstva spremili k zadnjemu počitku dobro znano in preblago kmetico-vdo-vo Marijo Sova, roj. Horvat, sestro veliko-nedeljskega dekana Friderika Horvat. Dne 26. oktobra je sprejela še v cerkvi sv. zakramente, dne 27. oktobra se je podala v ormoško bolnico, da bi se pripravila ne nevarno operacijo, a dne 5. novembra, ob 11.20 dopoldne je še pred operacijo vsled oslabelosti srca nepričakovano omahnila in izdihnila svojo dušo v roke božjega sodnika. Zapustila je vsem najlepši vzgled bogoljubne žene, ki se je vestno in požrtvovalno trudila celo svoje življenje, izpolnjevati največji božji zapovedi ljubezni: ljubiti Boga in bližnjega; to izpričuje njeno življenje in njena duša; bila je prava mati ubogih in dijakov in bogoslovcev. Spremilo jo je 11 duhovnikov. Naj v miru počiva! Sv. Andraž v Slov. gor. Celi pretekli teden je pel tukajšnji mrtvaški zvon in oznanjal: Čujte, ker ne veste ne dneva ne ure smrti. Tri mrliče smo imeli in vsi trije so morali neprevideni v večnost in sicer: Jakob Toš, posestnik v Rjavcih; Marija Čeh, posestni-ca v Vitomarcih: in. žena tukajšnjega moleča v cerkvi Matilda Toš. Zadnji dve smrtni žrtvi sta bili pa, hvala Bogu, tri dni pred smrtjo v cerkvi pri sv. zakramentih, tako da torej nista bili povsem nepripravljeni. Pet nepreskrbljenih otročičev zapušča Matilda Toš. V srce segajoči prizori so se dogajali ob pogrebu, ko so osiroteli otroci se morali posloviti od ljube mamice. Počivajte v miru, dragi pokojniki! — Na ptujskem pokopališču je izvršil samomor tukajšnji domačin Doki iz Slaptinc. Ko se je o tem zvedelo, je šel po celi župniji glas: »KaJjorš-no življenje, takšna smrt. Bog mu bodi mi-lostljiv!« — Naša dekleta so na delu, da raz širimo kar najbolje naš »Slovenski Gospoda] %« in že prve dni fjjo imele lepe uspehe. Pridobile so žs nekaj novih naročnikov. Le nrproi za do'.o misijonsko, za razširjenje kr>'r>'!5kf"ra čnFopisja! Šmartno v Rožni dolini. Naša cerkev je pa sedaj res lepa. Kakor biser na kraljevski kroni, tako se sveti. Veselje imamo ž njo, pa tudi sosedi in tujci se pohvalno izražajo o njenem prenovljenju. Bog plačaj stotero vsem, ki so za njo žrtvovali. Kar se nam manjka, upamo še doseči, saj ima naša cep kvica že od nekdaj res velikodušne in mno-, ge dobrotnike. Prvi je naš veliki svetniškij škof Slomšek, ki je tukaj velikokrat pridi-goval, kakor sam pravi, ki je na svoje stroške naročil prekrasno, res umetno altarno sliko sv. Martina ter je gmotno in moralno sodeloval, ko se je stavila ta lepa cerkev* K svojim dobrotnikom štejemo nadalje nekatere vrle kmete iz Drešinjevasi, Arjevasi, Petrovč itd., ki nam brezplačno pripeljejo peska, gramoza, in česar treba za olepšavo cerkvenega prostora. Za dobrotnike naše cerkve pa imao tudi vse sosede, ki so se že od nekdaj radi zatekali k sv. Martinu, tako da so naredili celo slovesne obljube, nekateri kakor »Poljanci«, da pridejo vsako leto na »Poljsko nedeljo« s posebnimi procesijami k sv. Martinu, drugi pa so se zaobljubili, da bodo letno prispevali k tej cerkvi tako-imenovane živinske obresti. Zato najdemo v tukajšnjih cerkvenih knjigah poleg domačinov zapisano blizu 300 sosednih posestnikov, ki so se ze morda njihovi pradedje zavezali, da bodo v Šmartno plačevali »živinske obresti«, da bi jih Bog po priproš-nji sv. Martina varoval kuge in nesreče pri živini ter jim dal svoj blagoslov, in ki so te obresti tudi redno plačevali. Zal so nekateri sedanji posestniki postali, kakor za sv. vero in cerkvene potrebe sploh, tudi za to svojo dolžnost mrzli in brezskrbni, bodisi da ne ljubijo več sv. Martina kot njihovi o-četje, bodisi da ne potrebujejo več njegovega varstva in božjega blagoslova. V vsako šmartinsko hišo pa letos prekrasno Slomškovo podobo, ki se lahko naroči v župnišču, da bomo tudi s tem pokazali, da smo vsi hvaležni dobrotnikom naše lepe cerkve! Rečica ob Sav" ji. Dne 7. t. m. je umrl povsod znani in priljubljeni Fran Štiglic, po domače Prislan, star 67 let. Bil je zvest pristaš SLS, večletni župan trga Rečica, odbornik gasilnega društva, okrajnega odbora, ustanovitelj ljudske hranilnice ter kmet. društva. Naj v miru počiva! Solčava. Za občinske volitve, ki bodo dne 12. decembra, vlada veliko zanimanje. Posebno, ker se je bivšemu srezkemu poglavarju po svojih klijentih posrečilo sestaviti še eno kandidatno listo (ki si je baje nadela ime SLS II) proti že potrjeni kandidatni listi SLS. Toda mi poznamo basen o volku in o ovčjem oblačilu! Solčava. Z letošnjim letom smo Solčavani precej zadovoljni. Živeža ne bo treba veliko kupovati, razen koruze in pšenice nekaterim. Cerkev imamo lepo poslikano, oziroma prenovljeno. Stare imenitne slike, prej zakajene in zabrisane, so kar nanovo poživel« pod spretno roko slikarja Grzina Miloša ii Kozjega. Pri prenavljanju velikega altarja je gospod Grzina odkril dozdaj neznano lepo omarico s steklenim vraticami, polno dragocenih ostankov sv. mučencev, okrog 80 po številu. Vse je v svili in zlatu. Največje so relikvije sv. Viktorina, Florijanai ter Boštjana. Omarica je postavljena sedat' zadaj za velikim altarjem, kjer jih doms^ čini in tujci radi poljubtijejo, ko po stari romarski navadi hodijo okoli Marijinega! altarja. Da so relikvije pristne, priča listina! iz leta 432, ki smo jo našli v skrivnem predalčku omarice. Krasno donijo tudi spopoK njene orgle 23 piščal, ki nam jih je vojna vzela, smo zopet dobili nazaj. Izdelata jit» je tvrdka Brandl iz Maribora, orgije uglasil in izpražil je pa g. Janko iz 3t. Vida na "5" «-« 89 O O s X n c C 0) POZOR I Din Din Din 3Z0'-300"- Moške obleke že za HratNi površniki.. . Dolgi površniki .., (zimski dubl) Usnjate suknje.. . Hratki površniki s kožuhom Din Otroške iepe štofas. oliieke Din kupite u rnsnufatifurni 1289 in konfekcijski trgojini Ivan Mastnak IS Hraljf Mresta IS 700-7ÖÖ'- 135- as t s M S* S o o (9 Ul tH- G fc 3 o N 8) cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupo-valce. 566 Pletene veste iz lepe in trpežne volne za ženske 75 Din, za moške 95 Din, 85 cm dolge jopice 135 D, veste rožaste s svilo 100 Din, bluze za zve-zati 55 Din, debeli in topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenine kupite najceneje v pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinj-ska ulica 17. 1025 ^■Rvi® Suhe gobe : plačuje najvišje M. Geršak & Co. Ljubljana, Prečna ul.4 (poleg mestne ljudske kopeli). Telefon 2329. 1226 Vse čevljarske potrebščine najbolje v trgovini F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 1331 Gospodinje! Kuhinjska posoda, železna, emajlira-na, došla. Priporoča trgo-vinaF. Senčar, Mala Nedelja. 1332 Učenko z dobro šolsko izobrazbo, pošteno, zdravo, močno se sprejme v večjo trgovino. Prednost imajo hčere trgovcev, z meščansko šolo. Naslov v upravi lista. 1373 Zahvala. Globoko presunjeni vsled smrti naše pre-blage sestre Marije Sova roj. Horvat kmetice-vdove v Trgovišču, se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo vsem skupaj in vsakemu posebej, ki so ž njo sočutili in njeno truplo spremili k zadnjemu počitku iz ormoške bolnice na njeni dom v Trgovišče in od tam na pokopališče v Veliki Nedelji. Posebno zahvala pa bodi izrečena gosp. Alojziju Skuhala, župniku hajdinskemu, za sprevod in nagrobni govor, kot tudi sprem-ljujočim 10 duhovnim sobratom in cerkvenim pevcem za žalostinke pri hiši in ob odprtem grobu. Vsem še enkrat tisočera zahvala! Velika Nedelja, dne 7. nov. 1928, t. j. na dan pogreba. Žalujoča rodbina Horvat-Sova-Žitnik. m Zakaj kupite V Celju manuiakturno blago ¡g = ---!---najceneje edino pri ¡¡g | Franc Dobovicniti, Celje, Gospod IS | Ker ima veliko tovarniško skladišče vsakovrstnega blaga. n§ Ker ima trgovino v lastni hiši in ne plačuje ¡II g najemnine. HI Ker ima veliki promet, vsled tega sveže blago. §§f Ker ima lastno tovarno odej (koltrov). §y Ker ima lastno Izdelovanje različnega periia. |g Ker ima poštene mere, dobro blago in n>zke cene. ¡¡jj Ker ima zamisel »mali zaslužek, a veliki progi met«. 961 : Vsakomur se izplača, da obišče pa če tudi cd || ¡H daleč strogo solidno in pošteno trgovino jj | Franc Dotaičnife, Celje, Gosposko 15 j Za trgovce poseben oddelek na debelo. dar križajo pota ter hodijo ljudje tam mimo,« vpraša sodnik resno. »Vzela sem burkle, s katerimi je dekla postavljala piskre v peč, jih namazala z mazilom, napravljenim iz mesa umrlih nekrščenih otrok In pomešanim z beljakom jajca črne kure, ki ga ni mogla zvaliti. Burkle so dobile perje in dvignila sem se skoz okno ter zletela črez gozdove in bila v trenutku na vrhu hriba.« »Vidite,« vzklikne graščakinja glasno, da se obrnejo oči vseh nanjo, »to je najlepši dokaz, da je svoje dete zaradi tega umorila, da bi iz tega napravila mazilo, da bi mogla pobegniti. To me le bolj potrjuje v mojem sklepu, da vzdržujem Dbtožbo zaradi nameravanega detomora.« Agata jo pogleda prezirljivo, a nič ne reče na to obdolžitev. »Pa kaj ste počenjali na Preski gori,« izpra-Buje dalje Trenak, ki je postajal vedno bolj nemiren. »Zlodej je imel več mladih spremljevalcev, ki so piskali na piščalke ter udarjali na boben, on sam pa je plesal z nami, da nismo čutile tal. Ko smo pa že bile vse utrujene, smo se vsedle po trati ter pile vino, ki smo ga pričarale iz hrastov- ških kleti; pripeljali so ga črni kozli na žarečem vozu po zraku na hrib.« »Neverjetno, to ni mogoče, Agati Nürnberger se je omračila pamet,« zakliče Maks Pernhard, »ne mučite nje, njej se je zmešalo, saj ne ve, kaj govori.« »Ni res«, ugovarja graščakinja, »popolnoma se zaveda tega, kar govori.« Zopet povzame besedo Trenak ter vpraša Agato: »Če ste v zvezi z zlodejem, dal je vam tudi znamenje?« »Tega ne vem,« reče Agata mirno. Tedaj se dvigne graščakinja ter jezno veli: »Krvnik, preiščite jo natančno, razgalite ji prsa, gotovo ima takšno znamenje.« Krvnik Haller pristopi, da bi izvršil povelje, že hoče odpreti Agati obleko na prsih. Ko se ona temu brani, on naenkrat vzklikne: »Ni treba, tukaj je že znamenje, poglejte no,« ter pokaže črno piko zadaj za levim ušesom na tilniku. Sodnik, graščakinja in vsi drugi prisotni pristopijo ter se prepričajo o istinitosti krvni-kove ugotovitve. »Nič ii ne comasa taienie.« nravi erašča- Najboljše in najvarnejše naložite svoj denar pri Posojilnici v Gornji Radgoni. 1373 Obrestna mera za navadne vloge ©%» za vezane po dogovor«. Nalagajte svoj odvišen denar pri domačem zavodu (6 it a j te „Slov. (gospodarja' Fridmanoiia sreča je mM\ Šest milijonov dinarjev, Š. 750.000 lahko zadenete z edino srečko. Priporočam Vam sortirane srečke po 10 če-trtink, 10 polovic, 10 celih iz raznih serij. Najugodnejša loterija sveta. 200.000 srečk. 50.000 dobitkov. Žrebanje I. razreda 28. in 29. novembra 1928. Cene srečk: ^ X _ po razredu D 70.— D 140.— D 280.— Naročite takoj. Po prejemu naročila pošljemo Vam originalne srečke z uradnim igralnim načrtom. Plača se po prejemu srečk. 3129 Naročila se naslovijo na LudKig Frisdmann, Wien ]., Saizgries ¡Z/j. Denar naložite najboljše in najsigurnejše pri 3užnošta|EPshi hranilnici i Celja t lastni hiši Cankarjeva ulica it. 11, nasproti poŠte — pupilarno varni zavod. Ustanovljen leta 1889 od okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje pri Jelish, Šoštanj in Vransko, kateri jamčijo za polno varnost vlog. Znaten rezervni zaklad. Vsakovrstna posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Velika izbira modnega žameta Zahvala. Podpisani se zahvaljujem tem potom neprecenljivemu društvu »LJUDSKA SAMO-POMOČ« v Mariboru za znatno podporo, katera se mi je takoj po smrti moje matere Marije Čneek v polni mi pripadajoči izmeri izplačala. Radi tega je moja prijetna dolžnost, da priporočam to prekoristno društvo vsakomur, ki še ni član tega človekoljubnega društva v takojšnji pristop. 1390 Sv. Anton v Slov. gor., 12. X. 1928. Jožef čuček, pos. se dobi že od 22 Din naprej samo pri i. TRPINU Maribor, Glavni trg 17 CENENO CESKO PERJE! 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, na-pol-belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 Din in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljat-ve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej, poštnine prosto. Vzorec za-Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzama Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobea pri Plznn, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno deset dni. 1259 stonj. nazaj, št. 16 rabijo FRAN STRUPI, Celje Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ln porcelanaste posode, svetlljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov Itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolldnejše cene ln točna postrežba. Na drobno in na debelo. Na drobno in na debelo. kinja zaničljivo, »tukaj je jasen dokaz, da ji je dal zlodej znamenje, ko se je njemu zapisala.« Agata je hotela še ugovarjati, češ, da ima to že od rojstva, a ko jo je graščakinja strupeno pogledala, je molčala. Sodnik Trenak se je vrnil na svoj sedež, se pogladil po čelu ter nekaj časa premišljeval. Graščakinjo je to razkačilo, zato vstane in razburjena reče: »Naj se pospeši zasliševanje, kaj je z deto-morom, ali mogoče to tudi taji, vprašajte vendar, gospod sodnik!« »Agata Nürnberger,« reče Trenak z zateg-njenim glasom, »slišali ste vprašanje, odgovorite!« »Težkega zločina me dolžite, povedala sem že, da kaj takega nisem zmožna.« »Agata Nürnberger, govorite jasno, ker graščakinja kot obtožiteljica tako zahteva.« Zdajci vstane zagovornik Pernhard, dvigne roke proti graščakinji ter pravi: »Mogočna gospa, vidite tukaj obdolženko, ali morete reči. da je to nežno bitje zmožno storiti takšen zločin?« »Maks Pernhard, vi Rte. moj podložnik in trški sodnik, ne osrr-iite se. mi delati očitke. Vzdržujem svojo obtožbo, ta ženska ni samo čarovnica, ampak tudi detomorilka, smrt si je zaslužila.« »Agata Nürnberger, slišali ste obtožbo,« reče sodnik Trenak z nemirnim glasom, »odgovorite na to.« »Agata,« vzklikne Pernhard, »bodite stanovitna, če ste nedolžni, ne priznajte!« »Maks Pernhard, te pravice nimate,« sikne jezno graščakinja, »kriva je, saj je dokazov dovolj. Je drugo priznala, je storila tudi to; če pa ne prizna, je pripravljena še trlica.« Agata prebledi, prime se za glavo, bridko za-ihti in tresoč se na celem telesu vzdihne: »Da, morilka sem, ker tako hoče imeti graščakinja, mora biti tako, saj vem, da sem že sojena.« Nemir nastane v dvorani, sodnik zamahne z roko, ki težko pade na mizo, in prsa se mu dvigajo od notranje razburjenosti, katero komaj prikriva. »Ste slišali,« reče graščakinja, ter zmagoslavno pogleda po navzočih, »vse priznala, evo. eosnod sodnik, stvar je zrela za sodbo.« 530202020201000102020200060101535300015300 ©X®) m Najvarneje In najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu ki obstoja že 64 let STN9 HRANILNICA v Celju, Krekov trg(v lastni paiagi pri k°iodv°ru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega In občinskega denarja posveča posebno pažnjo. ■HMnMHanui Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnja rešuje brezplačno. 4 mm m Svetovnoznano fosfornokislo klajno apno katero se je uporabljalo 1. 1901 do 1914 v naših krajih zelo pohvalno v vsakem gospodarstvu, priporočamo danes ta neprecenljiv preparat ponovno v nakup in uporabo, katerega bi se naj opetovano z uspehom posluževali vsi naši ekonomi in kmetovalci. Fosfornokislo klajno apno ima tri dobre lastnosti: 1. V prvi vrsti služi posebno pri svinjah proti rdečici. Je prvorazredno krmilno sredstvo, ki vpliva na rast pri reji konj, goved, telič^ kov, svinj in drobnice, posebno pri prašičkih. 8. Pridobljen gnoj je znatno boljši, ker pridobi 100% na fosfornem zadržaju in se je izkazal že nekdaj kot zelo uporaben. Pri vprežni živini, katera je po zimi izpostavljena mrazu in mokroti, je klajno apno posebno pri konjih relo dobro sredstvo proti prehlajenju in proti drugim boleznim. Pri prvem obroku se da na dan in glavo polno jedilno žlico iosfornoklslega klajnega apna, na narahlo namočeni krmi. Pozneje preko dneva navadno hrano. 1290 Dobi se v zalogi moke I. MESTNEGA MLINA V CELJU z najboljšimi In najbolj poznanimi mlinskimi izdelki. Maks Gmeinski, Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi) PERJE um iisftie, algijeniČDs SišSaio, mešano Din 48.—. boljše Din 74,—, iinc belo Din 110.—, najfinejše belo Din 360.—, puh sivi Din 130.—, žima Din 34.—, __________________55.—, 100.—, cvilh za iimnice Din 30.—, 46.—, 58.—, platno za prttče Din 30.—, 38.—, 51___ gotove žimnice Din 390.—, pernice Din 460.—, 670.—. zglavniki Din 138.—, klot odeje Din 200.—, 290.—, 370.—, flanel odeje Dni 47.—, 97.—, zastori madras Din 78.—, 89—, 102.—, posteljne garniture Din- 290-, 420.-, preproge m Din 22.50, 36-, 48-, ra:pošil» amo v solidni <1obr Kvalitet. veletrgovina B.STHRMECKI, CELJE, Slev. 24 Slov. Pri or^dtu -«lih. hotalov,zaiod > t® i Po reklamnih cenah prodaja tvrdka F.Konig,Celje igrače, blago iz usnja in J galanterijo. Velika izbi-j ra gramofonov in plošč | 1365 V Mariboru si nabavite manufakiurno blago po zelo nizki ceni pri tvrdkl FRANJO MAJER na Glavnem trgu St. 9 Din Tam dobite: Cajgaste odeje že od 100.— naprej klot ode,e od D 150.— naprej belo piatno za rjuhe 150 cm po Din 21.— itd. molinos (žolto platno) 156 cm po Din 22.— itd. hlačevino 120 cm po Din 27.— itd. ševijot hlačevino 124 cm po Din 42.— moško sukno 140 cm po Din 58.—, 70.—, 90.— itd. barhente po D 9.—, 12,— itd. ilanele po Din 9.50 1310 in Se vso ostalo manufakiurno blago (samo češki Izdelki) po zmernih cenah S s a a s ® lil Z9DRUZN9 605P0DiM5Kfl BHHHH d.d. Podružnica Maribor V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najku-lantneje. — Najvišje obrestovanje vlog na vknjižbo in v tekočem računu. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije ilustrovani CENIK dobite zastonj! Zahtevajte ga od Skladišča Meine? in BS er ol ti Tovarna glasbil, gramofonov In harmonik R. LOHGER Jftat ihor it. 106 Violine od Din 95"-. Ročne harmonike od Din 85'-. Tamburice od Din 98.-. Gramofoni od 345'- dalje. 1286 v Slov. Gospodarfu ima največji uspeh BBBBBBBBflfiflflBflBflflBBBflBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBB Najvarnejše in najboljša naložite denar pri udshi posojilnici v Celju ■ reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo ■■ * v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene. Stanje hranilnih vlog nad 60,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Kmetlski posestniki — Ljudska posojilnica je Vaš zavod. Poslužujte se ga! 'r m |Ü^BBBBBBflBB ¡5i«i «ni^sfcaBBžKaBajaaažr* ■.«xwxsBmBBx mmmmmi^u^nHu^^Kmm^^^mmmmmmm&timmmmm^mmma^mmmii^Ba Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v v Mariboru. — Urednik: novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Golea novina» Januš Goleč, * Mariboru»