Št. n (14.407) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 TOREK, 12. JANUARJA 1993 ITALIJA / TUDI DANES VRSTA ZAPOR V MESTNIH SREDIŠČIH KUVAJT / ZE DRUGI VDOR IRAŠKIH SIL Omejitve v prometu »na italijanski način« Prepovedi sprejemajo in preklicujejo, ne da bi ljudje prav razumeli, če je vsa zadeva res tako tragično resna RIM - Italija se v teh neh ubada s tragikome-ki se ji pravi »prepoved prometa na ita-!lJanski način«. V njej sodeluje dobršen del av-omobilistov od hladnega Bočna do sredozemsko temperamentnega eaplja, saj prepovedi sPrejemajo in preklinjajo na tak način, kot a bi bilo vse odvisno °d dalekovidnosti raz-mh občinskih odbornikov in ne na podlagi ban ali dva dni starih Podatkov (ko je bila v Veljavi prepoved vožnje) 0 koncentraciji strupe-plinov v ozračju. Tako bodo danes veljale omejitve samo v petih halijanskih mestih, Ce izvzamemo Neapelj in bari, kjer so omejitve že redne, medtem ko so jih za štiri druga mesta Preklicali. V Turinu, Bo-mgni, Modeni in Bocnu oodo pri časovnih omejitvah prometa upoštevali končne številke na evidenčnih tablicah (so-de-lihe), tako bo tudi v j^eaplju in Bariju, medtem ko bodo v Firencah Prizadeti vsi. Milan, Va-rese, Trst in Rim so se za danes rešili, kaj bo jutri ne ve nihče. Italijanski avtomobilisti so se tako prelevili v budne poslušalce večernih radijskih in televizijskih po-n°cil, ki jih seznanjajo, kako se bodo naslednji dan podali na delo. Mi-Jdster za okolje Ripa di vteana je včeraj spregovoril o »drastičnih in bo-ecih« ukrepih, ki jih ®°rajo ljudje razumeti. Mudje se seveda zavedajo resnosti, ne morejo Pa razumeti sedanje tra-Smomedije . Sodam izziva mirovne sile OZN Clinton podpira Bushevo politiko KUVAJT - Po spektakularni namestitvi raket SA-2 in SA-3 sovjetske proizvodnje ob meji območja, prepovedanega za iraške vojaške polete in polete vojaških letal, zaradi Cesar so Američani 27. decembra sestrelili iraško letalo, Bagdad spet izziva Organizacijo Združenih narodov in predvsem Američane. Ze drugič v 24 urah so IraCani vdrli na kuvajtsko ozemlje in iz svojih nekdanjih oporišč odpeljali vojaško opremo. V nedeljo je 500 Iračanov pred nemočnimi predstavniki opazovalne misije za Irak in Kuvajt odneslo orožje, štiri rakete silkvvorm kitajske proizvodnje in celo cisterne in električno napeljavo iz svojih šestih nekdanjih oporišč, ki so jih imeli med zalivsko vojno na kuvajtskem ozemlju. V ponedeljek pa je 150 Iračanov s tovornjaki izpraznilo še nekaj nekdanjih iraških oporišč na kuvajtskem ozemlju. Povsem očitno je, da Irak preizkuša svoje možnosti ob zamenjavi ameriške administracije. Bratranec predsednika Sada-ma Huseina, obrambni minister Ali Hasan al Majeed je tako v ponedeljek javno zagotovil, da Irak ne bo vec dolgo spoštoval omejitev, ki mu jih je po zalivski vojni vsilila zahodna vojaška koalicija z Združenimi državami na Čelu. Bill Clinton, ki bo 20. januarja v Beli hiši zamenjal Georga Busha, pa je v Little Rocku izjavil, da njegova administracija ne bo spreminjala politike do Iraka. ŽENEVA - »Sem optimist in upam, da bodo sprte strani v Bosni in Hercegovini izrabile priložnost, da zaustavijo neusmiljeno vojno,« je na ženevskem letališču pozval k sprejemu najnovejšega mirovnega načrta za Bosno in Hercegovino srbski predsednik Slobodan Miloševič, ki se prvič udeležuje mirovnih pogajanj. Mednarodna mirovna posrednika Cyrus Vanče in lord Owen sta zato drugi dan drugega kroga pogajanj izrazila upanje, da bo Miloševič pomagal prepričati predstavnika bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, naj pozabi na samostojno srbsko državo v BiH. Po treh urah ponedeljkovih pogajanj je namreč KaradžiC vztrajal pri svojem predlogu, naj bi bila polovica BiH, ki so jo namenili Srbom, upravna celota s koridorjem, ki bi jo povezoval s Srbijo. Vanče in Owen pa si povojno Bosno predstavljata kot državo 10 provinc. Prav Karadzičevo vztrajanje pri samostojni srbski državi v BiH je najpomembnejši razlog za zastoj konference. V Sarajevu, ki so ga v ponedeljek spet brez milosti obstreljevali, pa je bosanska vlada zahtevala odpoklic francoskega poveljnika sil ZN Philippa Morillona in egiptovskega generala Razeka, ki naj bi bila zaradi malomarnosti pri zagotavljanju varnosti odgovorna za uboj Hakija TurajliCa. (Reuter) Karodžičeva trma onemogoča uspešnost ženevske konference 68 j . -8 ; ‘ • .. < ______ BUJE / ZAHTEVA ISTRSKIH ZUPANOV RIM / PREDSEDNIK AMATO IN MINISTER JERVOLINO Istra naj postane demilitarizirana BUJE - Istra naj bi bila v Pdhodnje demilitirizi-rano območje kar je v aaaki meri v interesu Urvaske in Slovenije. 0 so od oblasti v Za-§rebu in Ljubljani zahvali župani obmejnih lstrskih občin Buj, Bu-Zeta, Kopra, Izole in Pi-rana. p0 njihovem prepričanju, ki so ga danes Potrdili na sestanku v bajah, je meja med obe-državama preveč trda“, so pa tudi zna-j?enja, kot so poudarili, oa se bo režim na meji Se o°lj zaostril, istrske občine z obeh sfrani meje so aprila la-H v Umagu podpisale fdemorandum o spodbujanju in razvoju sode-0vanja na polotoku. Arat so povedali, da |Rma nobena od obeh držav ozemeljskih zah-ev in tudi ne "večjih odprtih vprašanj". Zah-evali so tudi, naj celotno Istro - demilitarizi-rai°- Prav ta zahteva, ki s° i° podprli hrvaški in slovenski župani, pa je rzzvala največ reakcij. Ne samo zaradi tega, ker so vsi župani zahtevali, naj bodo vojaški objekti nekdanje JLA v celoti na voljo občinam, ampak zato, ker so nekateri v Zagrebu oziroma v Ljubljani sklepali, da občinski uradniki niso pooblaščeni za razpravo o "državnih interesih". Na Hrvaškem so nekateri sklepali, da se s svojimi zahtevami po demilitarizaciji polotoka, Istra skuša uveljaviti kot - država. Podobno je reagiral, kot zatrjuje koprski župan Aurelio Juri, tudi slovenski minister Janez Janša. "Prisotnost orožja v Istri in neupoštevanje zahtev občin lahko pripelje do povečanja napetosti ob meji, celo do oboroženih incidentov, ki bi bili, Ce bi do njih prišlo, pogubni za slovenski, še bolj pa za hrvaški turizem" - pojasnjuje župan Juri in meni, da je "jastrebom" z obeh strani meje treba preprečiti, da bi še naprej zaostrovali odnose med državama. Kateri »jastrebi« pa so poskrbeli za najnovejša izzivanja v Piranskem zalivu, še ni znano. Ze v petek je namreč hrvaški policijski Čoln zaplul v Piranski zaliv, ki pa ga po dogovoru med Slovenijo in Hrvaško, nadzorujejo slovenski obmejni organi, čeprav so hrvaški policisti trdili drugače. Precej ogorčenja v slovenski javnosti pa je povzročil sobotni »izlet« hrvaške raketne topnjače v slovenskih teritorialnih vodah. Zato je slovensko zunanje ministrstvo že protestiralo pri hrvaškem veleposlaniku v Sloveniji Miljenku Žagarju in pri hrvaškem zunanjem ministrstvu v Zagrebu. O najnovejših incidentih in o morebitnem bolj natačnem dogovoru, kdo in kako nadzorovati piranski zaliv, naj bi v kratkem razpravljali notranja in zunanja ministra Slovenije in Hrvaške. Boj proti rasizmu terja večjo didaktično svobodo RIM - Manj Manzonija in veC Prima Levija. V to geslo bi lahko strnili recept, ki ga predsednik italijanske vlade Giulio Amato ponuja šoli v boju proti rasizmu. Svoje poglede o rasizmu in narodnostni mržnji je italijanski premier obrazložil vCeraj opoldne, ko je na novinarski konferenci skupaj z ministrom za šolstvo Roso Russo Jervolino pred- stavil poziv, ki sta ga skupaj naslovila šolnikom, naj se angažirajo v boju zoper rasizem in antisemitizem. Po oceni Giuliana Amata »sovraštvo in mržnja proti različnosti ne sodita v naravno dediščino Človeka, paC pa sta posledica nekega kulturnega razpoloženja. Otrok namreč ne razlikuje barve kože in zanj je vseeno, Ce se igra z Črnimi, rumeni ali rdečimi vrstniki«. In Ce je ta diagnoza pravilna, je tudi terapija neizogibna. Kot vzgojna ustanova se mora šola neposredno angažirati v boju proti sovraštvu in mržnji do različnega. In to ni naloga samo profesorja zgodovine, paC pa k temu lahko prispevajo vsi vz-gojiteji, pa naj učijo literaturo ali matematiko, fiziko ali telesno kulturo. Kako jim to omogočiti? Osvoboditi jih je treba sužnosti programov. »Glede tega sem radikalen,« je dejal predsednik vlade in se na tiskovni konferenci pomenljivo ozrl k ministru za šolstvo: »Obravnavanje rasizma in antisemitizma terja veliko didaktično svobodo. Vzemimo na primer židovsko-ifalijansko, pa tudi tujo - literaturo. Tako je lepa in tako prevzame, da bi jo morali dijaki brati, namesto, da bi trikrat obdelali Manzonijeva Zaročenca. Z večjo svobodo pedagogov, bi najbrž rešili 3/4 tega problema.« In poseg je nujen, saj med italijansko mladino po Amatovi oceni ni veliko rasistov, »je pa preveč tistih, ki so zaprti v svoj mali zasebni svet. Prevec je mladih, ki so dobri samo' v svojem majhnem obzorju, vec kot si jih lahko neka družba privošči«. V pozivu, ki sta ga Amato in Jervolinova naslovila italijanskim pedagogom - in se na ta način odzvala pozivu sindikatov, naj se šola angažira v boju proti narodnostni mržnji - je med drugim rečeno, da bo »spoštovanje za kulture manjšin in drugih narodov postavilo naše mlade v stik s svetom tisočletnega dostojanstva, ki je zelo zanimiv in izredno lep«. Ministrstvo poziva šolnike, naj ukrepajo takoj, obenem pa se obvezuje, da«ho z drugačno razčlembo programov in drugimi prijemi omogočilo to novo vzgojno pot«. Poziv je naslovljen vsem, zdi pa se kot nalašč napisan za italijanske šolnike na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Kdo ve, ali bo v teh krogih naletel na pozorna ušesa in odprta srca? (VT) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Trst: že marca pokrajinske volitve? V Trstu bodo predčašne pokrajinske volitve morda 28. in 29. marca. Zakon je glede tega zelo jasen, vlada pa ima možnost, da upravne volitve združi z deželnimi, ki bodo 13. junija. Za to pa je potrebna politična odločitev. ....................stran 4. Osimo: Turello želi biti zaslišan Predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Vinico Turello želi povedati svoje mnenje vladi pred podpisom novega italijan-sko-slovenskega sporazuma in tudi pred sklenitvijo dogovora med ES in Slovenijo, če bi diskusijo o teh sporazumih prenesli z rimske na krajevno raven pa bi to zaradi znanih tržaških apetitov in z njimi povezanih polemik nedvomno pomenilo dodatno odlašanje, vsaj do deželnih volitev. ....................stran 4. Velike težave Amatove vlade Amatova vlada je v škripcih. Poleg opozicijske DSL, ki ji napoveduje nezaupnico, jo zdaj napada tudi demokristjan Segni, medtem ko socialist Formica meni, da je izčrpala svojo vlogo. ....................stran 4. Danes v Trstu prost promet V Trstu bodo lahko danes avtomobili prosto vozili, brez vsake omejitve. Tako je odločil tržaški občinski odbor po spodbudnih nedeljskih podatkih o stopnji onesnaženosti zraka v mestnem središču. Tržaški mestni redarji so tudi včeraj stavkali zato, ker se ne strinjajo z ukrepi, ki jih je občinska uprava sprejela za omejitev zračne onesnaženosti. Redarji zahtevajo večjo zdravstveno zaščito pa tudi in predvsem boljšo opremo za izvajanje zapore mestnega središča. Stavko so oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL. Občinski odbor medtem za danes obljublja nove, strožje varnostne ukrepe. ....................stran 6. KZE v Gorici deli nalepke KZE v Gorici je včeraj z velikimi težavami začela z razdeljevanjem nalepk upravičencem, ki so vsaj za 16 receptov letno oproščeni plačila ticketov na zdravila. Teh je v Gorici 6 tisoč, prvi dan pa jih je nalepke lahko prevzelo komaj nekaj desetin. ............!.......stran 8. Bodo tudi v Gorici zaprli center? Avtomobilski izpušni plini so tudi v Gorici že nasičili zrak z ogljikovim monoksidom. KZE zaenkrat še zbira podatke, če se stanje v prihodnjih dneh ne bo izboljšalo pa bi lahko vzeli v poštev možnost omejitev prometa. ....................stran 8. Neurje onemogoča konkretno ukrepanje Prebivalci Shetlandskih otokov so po ekološki katastrofi tankerja Brear prepuščeni na milost in nemilost naravnim elementom, ki preprečujejo korenitejše sanacijske ukrepe proti razliti nafti. ...................stran 16. Drugi smuk dobil Švicar Mahrer Švicar Daniel Mahrer je včeraj zmagal na smuku za svetovni pokal v Garmisch Par-tenkirchnu. Odlično je smučal tudi avstrijski Luksemburžan Marc Girardelli, ki je osvojil peto mesto in s tem še bolj utrdil svoje vodtsvo v skupnem seštevku za svetovni pokal, v katerem najbrž za končno zmago nima več resnega tekmeca. ...................stran 19. ^m O čem se pogajajo v Ženevi Tone Hočevar Ob Ženevskem jezeru, v razkošnem hotelu, spet sedijo Izetbegovič, Boban, Karadžič in Miloševič, Tudman in Cosič. Z njimi svetovni pogajalci, zastopniki jasnih statik: razvitega sveta, ki na svojem obrobju noče imeti sitnosti in zahteva urejenost po svoji podobi. Nadaljevanka je za svetovno javnost vse manj zanimiva, vse bolj spominja na čase vietnamske vojne, ko smo vsak dan poročali o bojih za Quang Tri, in je nekdo pripomnil, naj vendar že omenimo tudi Quang Štiri. V resnici je zgodba vsak dan bolj zanimiva in zapletena, saj gre za prihodnje evropske meje, Se bolj morda za zgodovinsko mejo med Evropo in Jutrovim, ki se je pomaknila v osrčje Evrope, ko se je razvnela vojna v Bosni in je nihče ni ustavil. Če prav premislimo, se je morda začela pomikati že tedaj, ko se je na Balkanu porajal narod, ki so ga na hitro poimenovan Muslimani. Tedaj sta se najbrž hkrati začela dva procesa - vsaj navidezno združevanje treh narodov v BiH v nekakšne Bosance, na drugi strani pa odpor, ki se je precej kasneje z razpadanjem večnacionalnih tvorb dvajsetega stoletja in z zahodnim odporom proti islamizmu v Evropi spremenil v bosansko vojno. Bosno ta trenutek, ob ženevskih pogajanjih, spremljamo z dveh čisto različnih strani. Z ene vidimo vojno, mrtve, posiljene, prezeble, z druge pa visoko politiko, ki se nikoli ni zmenila za to, če je nekje nekdo umiral. Ženevska pogajanja so se izrazito prevesila v zgodbo o visoki politiki, ko je Alija Izetbegovič v nedeljo odhitel v Senegal po pomoč bratov muslimanov. Vsakršno pomoč, tudi morebitni naftni embargo proti vsemu svetu, ki naj bi ga udarec po žepu prisilil k ukrepanju proti Srbom. Cisto mogoče je, da bo bosanski predsednik po Senegalu pogajalsko močnejši, vendar si je že s kratkim skokom iz Ženeve v Afriko nakopal nasprotovanje razvitega sveta, ki se bodo braniti pred muslimani in jim utegne ire v Sarajevu, ponudili trem navijanje Bosne in nekakšnega bosanskega ljudstva, kar je v osnovi blizu muslimanskim stališčem. Izet-begovičevo iskanje podpore na Jutrovem utegne spodbuditi dniei dve strani, srbsko in hrvaško, da bosta Se bolj trmasto in premeteno poskušati dobiti vsaka svoj košček, umirajoči muslimani pa tako ali tako niso nikomur mar. Potem ko je zakon o lastninjenju podjetij oblikoval instrumentarij, ki naj bi postopoma dokončno omogočil preobrazbo družbene lastnine v pretežno zasebno, pa tudi državno in zadružno, bi navaden državljan sodil, da bo naslednja leta glavno vprašanje lastninjenja - joj, kam bi del? Tisti del lastnine namreč, ki ne bo po zakonu pripadel ne zaposlenim ne preostalim državljanom, niti raznim skladom, začasno pa Razvojnemu skladu. Komu to prodati, ko ni domače akumulacije; ko je tuji kapital zaradi naše nedodelane strategije do tujih vlaganj nezaupljiv; ko zaradi pomanjkanja kapitala nimajo možnosti odločneje poseči po kreditih za odkupe podjetij podjetni zasebniki. Žal ni tako. Prekletstvo duha družbene lastnine blodi po slovenski deželi in sproža v političnih glavah odvijanje programov na disketah lastninjenja samo z vidika boja za politično moč; gospodarska funkcija lastnine znova ostaja pozabljena, tako kot vsa zadnja štiri desetletja. Da so nove stranke obsedene s starim dojemanjem lastnine, je bilo jasno takoj ob javnem nastopu nekdanjega pravosodnega ministra (v vlogi enega izmed vodilnih v Demosu), ki je zahteval tektonski, povsem boljševistični premik (bolje reče- LASTNIN JEN JE ' Lastnina ostaja področje norosti Tone Krašovec no, prenos); po osvojitvi politične oblasti še gospodarstvo v last. Temu so sledile peripetije in odrivanje Mencingerjevega zakona o privatizaciji, ki je skušal zadevo zasnovati bolj na gospodarskih in manj na političnih ciljih. Po ustavnem konceptu lastninjenja in novem kompromisnem zakonu bi državljan pričakoval, da je že čas za prehod od besed k dejanjem. Žal še ne, ker predstavniki nekaterih desno usmerjenih strank znova kličejo na svetlo stare duhove, češ da bo lastninjenje izvedeno »po levičarsko«. Skratka, lastnina še vedno ostaja področje norosti. Pri lastninjenju bomo šli skozi dolg proces, a bo vendarle morala postati odločilna njena gospodarska funkcija v socialni državi. Prevladala bo zasebna lastnina, ki se je skozi tok zgodovine dokazala kot najuspešnejša pri družbenem napredku: z vlogo države, ki je deloma solastnik in predvsem mehanizem, ki zagotavlja uveljavljanje Honerjevega načela, da zasebna lastnina ni le praivca, ampak tudi odgovorna dolžnost do drugih, do vse družbe. V prvi fazi je že lastninski zakon opredelil za delavce, prebivalstvo, sklade in državo Lookovo pravico prvega priposestvovanja in lastninjenja sedanje družbene »nelastnine«. V naslednji se bo to prenašalo (proti plačilu seveda) na podjetne in ekonomsko prodorne ljudi. V tej fazi je odločila strategija države, da - ob upoštevanju ekonomskih koristi - ohrani pred tujim kapitalom našo nacionalno identiteto.Ta ni tako krhko in lomljivo blago, kot vpijejo razni brambovci slovenstva, sicer razvite evropske dežele ne bi imele v povprečju vknjiženega v premoženju svojih podjetij 30 do 50 odstotkov tujega kapitala, ne da bi njihova nacionalna identiteta zato zbledela. Ravno v tem obdobju bo morala odločilno zaživeti socialna vloga države glede razumnega usmerjanja moči lastninskega utilitarizma v splošno družbeno blaginjo. Poprej tudi posebnih koristi od lastninjenja kot vzgona za izhod iz gospodarske krize ne gre pričakovati. Glavni instrumentarij omenjene vloge državnega mehanizma bo moral biti na gospodarsko-družbenem področju premišljen, sodoben davčni sistem; na moralno-etni-čnem pa razumno soupravljanje delavcev. Vsekakor se bo treba sprijazniti z resnico, da bodo nekateri živeli od svojega dela in znanja, nekateri od kapitala, mnogi od obojega, marsikdo pa tudi od socialne skrbi države. Do tega bomo prišli, če bo v dolgotrajnem procesu lastninjenja dejansko dopuščena ekonomsko-tržna logika, občutljivo in občutno korigirana s socialno razvojnim instrumentira-njem države. Potem se bo ta tudi sama odločala za drugo denacionalizacijo; denacionalizacijo lastnine, ki ji bo (tudi po zakonski siti razmer) pripadla v prvi etapi procesa lastninjenja. Za zdaj pa je veliko bolj pametno zagotoviti (namesto klicanja duha preteklosti o lastnini kot izključnem temelju politične moči, brez upoštevanja njene ekonomske funkcije) nekatere povsem preproste ali celo banalne zadeve. Na primer, da noben poslanec, minister, direktor ah strankarski funkcionar ne bo imel zaradi svojega družbenega položaja prav nobene možnosti za pripose-stvovanje večjega kosa sedanje družbene »nelastnine« kot po zakonu vsi drugi državljani. Znova nagla-šamo - podjetje mora postati blago na trgu. GLOSA Svetla rihodnost Boštjan Horvat Kaj je to: majhno je, črno je in trka na vrata? Svetla prihodnost! Zgornja šala je iz osemdesetih let in je izvirno slovenska. Skeptičnost, ki je zaznamovala prejšnje desetletje slovenskega življenja, je kljub osamosvojitvi postala zopet aktualna. Ne samo naraščajoče število brezposlenih, tudi patološka nesposobnost ge-neriranja ustvarjalnih potencialov slovenske družbe vedno bolj demi-stificira narcisoidno podobo slovenske prihodnosti. Je že tako, da se bomo morali Slovenci najprej naučiti gledati sebe brez olepšav. Probleme je treba najprej definirati in potem reševati. Za takšno početje je potrebna pamet: pamet je v človeških možganih, v človekovi osebnosti, v inteligentnih strojih, v kulturi podjetij, ki želijo biti najboljša. Razlog za kakršen koli neuspeh je v pomanjkanju informacij. Definiranje tega dejstva je začetek reševanja vseh problemov. Zavedanje, da živimo v globalni ekonomiji, je glavni vzvod napredka. Hotenje, da resnično postanemo zgodovinski narod, zahteva spoznanje, da stopimo v krog svetovne kulture. Njeni sestavni deli so globalna ekonomija, globalna politika, globalna tehnologija in globalni informacijski sistemi. Narodne vlade imajo v teh sklopih manj pomembno vlogo. Predvsem se morajo zavedati globalnih procesov in jih stimulirati. Kot ostale države nekdanje Jugoslavije je tudi Slovenija kognitivno odvisna od Zahoda: ne ustvarjamo svojih idej, temveč jih prevzamemo od drugje in jih doma predstavljamo kot novosti. Slovenija hoče na Zahod. Pri tem se moramo zavedati, da smo še vedno nerazvita družba. Imamo nerazvito politiko, nerazvito vlado, nerazvito znanost (ne znanstvenikov!), nerazvito kulturo (ne umetnikov!), nerazvita podjetja, nerazvito Šolstvo ••• Pri svoji poti ha Zahod bomo morati pogledati v Evropo, Anglijo, Združene države, Japonsko in šele tedaj bomo naleteti na državo, ki je nerazvita kot je Slovenija. V tem letu pričakujemo dokončno dominacijo pameti na vseh področjih dejavnosti slovenske družbe. Poiskati je treba dobra podjetja in se od njih naučiti, kako gospodariti. Ustvariti je treba družbo, ki se bo sposobna vsaj v eni točki prebiti v svetovni vrh in dajati zgled za ostale. Ce ne bo tako, bomo lahko se vedno ugotavljali, da »tudi prihodnost ni več tisto, kar je bila nekoč«. (A. Clark) POVABLJEN K PREMISLEKU Kaj me žuli in žali Miran Košuta Prijazna prošnja, da za vaš časnik napišem v 30 vrsticah o preteklem in prihodnjem, me komajda preseneča: navajen sem življenja v pilulah, romanov na treh straneh in rokov do predvčerajšnjim... Beg je naš bog. Toda: kako stlačiti v 30 vrstic, v kapljo črnila ves ocean minulega, vso tisto neizmerno gmoto dogodkov, sprememb in idej v svetu, vse tiste sklope ob- čutij, premikov, modre-nja in morda zorenja v nas samih? Prej me preseneča nekaj drugega: izbira. Zakaj prav jaz? Kaj sem storil takšnega lani? Kako predavanje, nekaj esejev, proze-, par akordov za gledališče, otroško kaseto, uredniški kruh, obilo sejanja brez žetve, guba več na srcu ob izgubi prijatelja, veliko misli in tišine - skratka ničesar medijsko vznemirljivega. Pa tudi eshatoloških receptov, eksegez doživetega nimam, nikakršne zvezdne hermenevtike o usodi, ki nas bo živela v novem, triindevetdesetem. Kakor mnogi sem pozdravil svežino vzhodnega vetra, rojstvo slovenske države, preklel sem vojno norijo v Jugoslaviji, mrzil Ama-ta in se ob sobotah brezuspešno poskušal v deklamiranju pesmi Upanje italijanskega ”freak” literata Antonija: X12, XXI, 21X, 1XX... Kakor vseh je tudi mene strah prihaja- jočega volka krize, rasizma, nestrpnosti, lakote, brezposelnosti, planetarnih bolezni in ozonske luknje; žuli in žali me potrošniška plitvina, evforija trga, preziranje intelektualnega, ustvarjalnega garanja; kakor mnogi trepetam za prihodnost slovenske kulture in njenih institucij, še posebej zamejskih, ki jim grozi, da bodo prikrajšane za kisik iz jeklenke italijanskega zakona za deželna območja. Za ča- se, ki so pred nami, ne morem več zaželeti prijateljem vse najboljše: morda bi se jim dopolnila zgodba Kleobisa in Bito-na, za katera je mati Mi-lezija izprosila od bogov "kratison” - najboljše, pa sta potem zato oba za vselej zatisnila oči. Komur stisnem roko, rečem samo: cim manj zlega. In kakor vsi ...čakam, čim manj vdano in godotov-sko čakam, da bo kdaj v kakem novem letu - kot poje Lucio Dalla v pesmi ”L’anno che verra” - trikrat božič, po cele dneve praznik, da bo vsak Kristus odrešen svojega križa in da se bodo v naše loge povrnile ptice upanja. Takrat mi bo potrebno mnogo manj kot 30 vrstic. Pravzaprav ena sama beseda... 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 S 35 36 37 38 Vodoravno: 1. povezanost, pri-CvrSCenost, 8. na današnji dan leta 1976 umrla angleška pisateljica kriminalnih romanov (Agatha, rojena 1891), 10. grška mati bogov, 11. Črna krava, 12. nemško ime za reko Anižo, 14. stopnja, položaj, 15. vozilo za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov, 17. odžagan kos debla, hlod, 18. junak Vergilovega epa, 20. Kenan Evren, 21. Alojz Gradnik, 23. olupek, 25. oborožena tatvina, 27. slovenski pianist in glasbeni pedagog (Anton), 30. Sokratov tožnik, 32. izvirni naziv Irske, 33. oseba, ki rada je kašo, 35. pregovor, 36. trajna zelika z debelimi koreninami iz rodu prstnikov, zdravilna rastlina (dve besedi), 38. Črta seCnica. Navpično: 1. prizorišče, torišCe, 2. odstranjevanje tršega ovoja žitnih zm s tolčenjem, 3. Edvard Rusjan, 4. moštvo, ekipa (naša pisava), 5. ptic sršenar, 6. reč, predmet, 7. kruh iz mešanega žita, 9. prejšnji zlatnik v ZDA z orlom na naličju, 10. del telesa nekaterih živali, 13. posušena trava prve košnje, 16. sodobnik Ilirov, 19. ime slovenskega biatlonca Velepca, 21. reka na stičišču Armenije, Azerbajdžana, Turčije in Irana (anagram KASAR), 22. naselje v Italiji pri Palmanovi, kjer je bilo med drugo svetovno vojno koncentracijsko taborišče, 24. pronicljivi detektiv v delih pisateljice pod 8. vodoravno (Hercule), 26. pišCanCek, 28. veliko zadovoljstvo, veselje, 29. apetit, slast, 31. oklo-pno vojaško vozilo, 34. egipčanski bog Sonca, 37. Milan Natek. Zmago Pezdirc POGLED Hipoteze za ukinitev Jadran Sterle Večmesečno ukvarjanje vlade same s seboj -prva, druga in še kakšna inačica zakona o vladi -kaže na konceptualno zamudo, ki vlada v dr-žavno-oblastniških krogih in lobijih. Blago rečeno zmeda, kajti izza vseh teh disputov, javnih in zakulisnih, se skriva »kompromisni strah« antiintelektual-nega dela političnih strank in posameznih poslancev. Kdo pa še verjame najmočnejši tezi o ukinitvi ministrstva za šolstvo, znanost in kulturo, češ da je racionalna in pragmatična za delo vlade oziroma usklajevanje interesov državnih resorjev? Toda tudi če temu ne verjame nihče, mina je bila nastavljena, in verjetno se je javni nemir ali pasivni odpor obračal na simbolno raven in pomen teh vladnih teles. Ob splošni krizi, ki tli na slovenski politični in socialni sceni, pa je prav ta simbolni pomen slovenske duhovne identitete pomemben dejavnik kohezije različnih socialnih slojev. Čeprav bi vsi najraje samo »kšeftali«, pa smo le občutljivi na »slovensko kulturo, slovenski jezik in zavest«, ki nas dela Slovence, ta trdoživi narod, ki se je tisočletnim ujmam navkljub ohranil na svoji zemljici. Sedaj pa - ko smo samostojni -hoče kar naša, domača oblast prav ta narodotvorni element izbrisati iz top-lestvice državotvornih insignij. Volilci takšnih poslancev, ki predlagajo formulo »1 + 12«, »1 + 14«, morda celo »1 + 9«, nekateri pa najrajši formulo »1 + 0«, ostajajo nemi statisti in se trudijo dojeti, kaj vlada sploh je. Vedo le, da je bolna, a na tako močan »državotvorni antiintelektualizem« na tej simbolni ravni pa le ne računajo. Kompromis »ministrstvo za kulturo + ministrstvo za šolstvo, znanost in šport« je kljub vsemu le kompromis. S kulturo je oblast počenjala kot svinja z mehom že zadnjih 50 let; z nacionalno fuzijo smo razbili skupna jugoslovanska jedra; Capudrov »interregnum« je od domače oblasti odvrnil večino kulturnikov, saj njegov poziv »-ora et labora« vsaj v drugem delu ni veljal njemu samemu - ubogal je ideologijo in stranko krščanskih demokratov, ne pa sledil interesom slovenske kulture. Ta državotvorna ignoranca se sedaj prodaja kot »racionalna ureditev vladnega delovanja«. Ali se obeta globlji pasivni odpor vsakič, ko bo država pomislila, koliko lahko privarčuje pri kulturi, šolstvu, znanosti? Tudi če razpada ta integrativni dejavnik slovenske družbe? Ali to pomeni, da sedaj, ko imamo svojo državo, tega ne potrebujemo več? Da nas lahko združuje svobodno tržišče, tuj kapital in dve veliki sredinski koaliciji, »pes in mačka«? Nas, bodoče južnjake združene Evrope? Z vlado in s takšnimi poslanci vred?! i— POŠTA - Spremeniti sebe ali ime Posnemanje zahodne demokracije nas ob volitvah 92 ni pripeljalo k želenemu cilju. Slovenci smo pač nekaj drugega, in za prihodnje volitve moramo iznajti svoj model predvolilnih aktivnosti. Dvomim tudi, če sta nam koristili evforičnost in prenagljenost nekaterih politikov. Ljudje so pogrešali njihovo ljudskost in nastope, ki bi imeli več vsebine. Ob tem ne smemo prezreti dejstva, da se slovenskega naroda ob vsej njegovi drugačnosti in posebnosti in kvalitativnosti loteva neke vrste bolezenskost, ki se kaže v nenehnih sporih in iskanju napak pri ljudeh. »Ne lomiti zlomljenega trsja ...« nas je med drugim opozoril mag. Alojzij Uran, novoimenovani ljubljanski pomožni škof. Dobro vem, da so eni tako, kakor so, glasovali tudi iz usmiljenja - napadanega je pač treba braniti - čeprav je tudi zaslu- žnost za slovensko stvar odigrala svojo vlogo. Drugi so volih levico, ker se Bojijo sprememb. S tem delajo škodo sebi in prihodnjim rodovom. Seveda pa nam manjka tudi iznajdljivosti in prav te bi se morali naučiti od komunistov. Kristjan tvega tedaj, kadar pozabi na potrebe svojega bhžnjega. In področje tega »pozabljanja« je prav politika kot »nujno zlo«, če hočemo prosperirati za dobro slovenskega naroda in drža- vljanov Republike Slovenije. Navsezadnje tudi za dobro krščanskodemo-kratske stranke. Razmislimo tudi, če bi v imenu naše stranke oziroma združene desnice res kazalo opustiti ime »krščanski«, ko pa smo že tako malokrat zares kristjani. Ali spremenimo sebe, da bomo kot stranke bolj vredni tega imena, ali spremenimo ime - druge alternative ni! Ivan Kepic, urednik Naših pogledov KULTURA Torek, 12. januarja 1993 Neja Kos (Foto: Jože Suhadolnik /TRIO) ZDAJ IN NIKOLI Armani in Plečnik V kraje, kjer sem letos preživljal praznik, je Božiček skočil z jadralnim Padalom, nakar so ga med ljudi popeljale motorne sani. Kar daleC od klasičnih običajev. Gotovo bi se našel kdo, ki bi z odobravanjem rekel: nic več ni tako, kot je bilo. Kdo drug bi se zgražal nad nespoštovanjem kulturne zapuščine. Saj res, kako je že s to zapuščino? Občasno nas nanjo spomni strogi glas Jožeta Hudečka s televizijskega zaslona.- Sicer ji gre v času virtualne resničnosti prejkone slabo. Philips na primer svoj CD-I, zadnji tehno dosežek na trgu množične zabave, oglašuje z geslom: Palm Springs in Firence v vaši dnevni sobi. No, če bi že lahko jzbiral, bi vseeno raje Intel dnevno sobo v Palm Springsu ali Firencah kot obratno, vendar je CD-I namenjen prav tistim, ki ne morejo izbirati. In Ce imamo lahko Firence v dnevni sobi, ni vec daleč od misli, da jih v resničnosti sploh ne potrebujemo, v resničnosti namreč piha in dežuje, pa še njeno vzdrževanje stane več kot nov laserski disk. Pretresljiva izjava, ki jo je v Ljubljano prenesel Josip Osti, da namreč na gričih okoli Sarajeva vlada Prepričanje, kako bodo Po končani vojni zgradili še lepše, še bolj sliko-yito in starejše Sarajevo, je pač samo skrajnostna radikalizacija vere v moč konstruiranja realnosti. 2e res, Firence na dvodimenzionalnem TV ekranu niso enake tistim v Italiji, a kdo razmerje med realnim in virtual- Andrej Blatnik nim lahko zanesljivo hi-erarhizira? Tudi Slovenci si naglo nabiramo izkušnje z izbrisovanjem kulturne dediščine. Predelava Plečnikove Lectarije, ob kateri smo brali že veC protestov strokovnjakov, je ena od njih. Ce bi se debata nadaljevala, sem prepričan, da bi slejko-prej katera od strani izjavila, da gre za postmoderno interpretacijo preteklosti, in odprta bi bila pot za trditev, ki jo tuin-tam izrekajo tudi vidni slovenski razumniki, kako je za postmodernizem paC značilno, da z zgodovinskim izročilom dela kot svinja z biseri. Na teoretični ravni je temu mogoče ugovarjati že s trditvijo, da prav postmodernizemu tako ljuba ironizacija zgodovinsko uveljavljenih vrednot njihovo vrednost potrjuje, vendar načelna debata kulturnih spomenikov, nana-gloma predelanih v takšne in drugačne gift-sho-pe, ne bo rešila, kakor jih ne bo rešilo opozarjanje, da je poudarjanje soobstoja različnosti eno osrednjih postmodernističnih vodil. Kulturolog bi lahko porekel, da pri tem ne gre za stranski proizvod, reCeno z marksističnim besednjakom, prvobitne ekspropriacije obstoječega, ki sili bankrotirane firme, da nastavijo jadra še tako dvomljivemu vetru, Ce se hočejo potegniti iz vrtinca, temveč za orientacijo, ki so jo U2 na svojem zadnjem, po vsem svetu iz Dublina televizijsko prenašanem koncertu, učinkovito strnili v (samoironični?) stavek: I have a visiort. Television. Za produkcijo videza. Ta pa potrebuje neprenehno prenovo. Načelne debate o tem, kaj je sploh resnično, kako resnice o resnici ni, in podobno, so vsakdanjemu življenju nekoliko napoti. Živimo pač na ravni, ki nam je omogočena, naj bo resnična ah ne. Morda gre v boju med, rečeno s primero, medeninastim leskom in v les vpisano umetnostno vizijo res za medsebojni spopad dveh videzov, v katerih predvidljivo zmaga kapitalsko bolje podprti, vendar je spopad nepotreben, dokler je prostora za soobstoj dovolj. Tudi v srečanju kapitala in umetnosti na Plečnikovem lesu, ki je ustvarilo nepopravljive žrtve (kulturna zapuščina pa pozna vrsto podobnih izkušenj, ki nam, tako zagledanim v Zahod, biznis in kar je teh reci, prikličejo v spomin sovjetsko skladiščenje premoga v cerkvah), se na primitiven način obnavlja znani problem nadvlade ene forme nad drugo. Je več poezija ali trda publicistika, sonet ali videospot? Dileme, znane tudi v slovenski zgodbi o kulturi. Prej omenjeni postmodernizem je načelno mnenje (pustimo konkretne izpeljave tokrat ob strani!) povedal. Velikokrat. Ce nas zanima, se je o njem mogoče poučiti, če pa nas ne zanima, se spodobi, da se, ko se srečamo s kulturno dediščino (ali sploh vsako artikulirano kulturno prakso, o kateri nič ne vemo), postavimo vstran, v položaj opazovalca. Med ljubiteljstvom in umetnostjo Karmen Stariha NOS GOR? / GLEDALIŠKA PREDSTAVA Karakter so simptomi PDG Nova Gorica, Roger Vitrac: Volkodlak, premiera 7. 1. 1993 Neja Kos je že od leta 1977 zaposlena kot svetovalka za plesno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Po poklicu je diplomirana psihologinja, sicer pa avtorica mnogih člankov in knjige o plesu, plesni kritik, pobudnica in organizatorica večine plesnih prireditev in dejavnosti. S svojim delom je odločilno vplivala na razvoj sodobnega plesa v Sloveniji, hkrati pa je seveda tudi ples bistveno zaznamoval njeno življenje. Kdaj ste se začeli aktivno ukvarjati s plesom in kakšni so bili ti začetki? Proti koncu gimnazije sem se priključila skupini Žive Kraigher, začela pa sem že prej. Pritegnile so me točke show-dancea v seriji zabavnih oddaj, ki sta jih za televizijo pripravljala Marti in Majna Sevnik. Lahko bi rekla, da je bil jazzovski ples moja prva ljubezen. Ko je Majna Sevnik pripravljala novo oddajo, sem prišla k njej, in tako se je začelo. Hotela sem plesati, zvedela sem za skupino Žive Kraigher, ki je postala moja prva plesna učiteljica. Do prelomne odločitve pa je prišlo v začetku sedemdesetih let, ko smo, ob vsem spoštovanju do naše pedagoginje in mentorice, hoteli najti svojo pot. Leta 1974 smo tako ustanovili Studio za svobodni ples, kjer smo se zbrali skoraj vsi tedanji plesalci: Jasna Knez, Silva Ros, Dali-borka Podboj in mnogi drugi. To je bilo zelo plodno obdobje, delali smo svoje predstave, potem pa je Studio začel organizacijsko pešati zaradi bolezni, ki še danes tare naše plesne skupine. Kreativni potencial mogoCe imamo, nimamo pa produkcijskega. Preprosto reCeno, kot ustvarjalec se ne moreš uspešno ukvarjati še z organizacijo, iskanjem denarja, izdelovanjem scene in kostumov. To so prehude obremenitve in to je potrebno ločiti. Naše plesne skupine imajo še danes podobne težave. Leta 1977 ste prenehali poučevati na vzgojiteljski šoli in začeli delati kot svetovalka za ples pri ZKOS. Kako se danes spominjate teh pionirskih časov slovenskega sodobnega plesa? Mene je pravzaprav ži- vljenje, nujnost zahtev, potegnilo iz kreativnega dela v organizacijsko. Ce sem iskrena - mislim, da tega nikdar nisem dokončno prebolela. Verjetno nisem tak človek. Takrat Studia pač nismo več mogli voditi ali razvijati na profesionalni ravni. K temu je bistveno pripomogla tudi stara bolezen slovenskega plesa. Vse do danes nam namreč ni uspelo ustanoviti šole za profesionalni sodobni ples. Zavedala sem se, da je za razvoj plesa najpomembnejše plesno izobraževanje. Ce se plesalci ne seznanjajo s plesnimi tehnikami, če ne obvladujejo svojega telesa, Ce z gibnimi materialom ne znajo kreativno delati, napredka ni. Pri ZKOS smo tako zaceli z organizacijo seminarjev. Prvo leto smo povabili koreografinjo in pedagoginjo Karin Wahner, pri kateri se je v Parizu že Živa Kraigher seznanila z ameriškimi plesnimi tehnikami, jazzovsko tehniko pa je poučeval belgijski pedagog Christian Berger. Vzporedno s plesnimi seminarji so začele nastajati različne plesne skupine in leta 1980 smo organizirali že prvo Poletno plesno šolo. Na žalost je to še vedno edina vrsta plesnega izobraževanja pri nas. Trudili smo se in tudi uspeli privabiti odlične pedagoge, ki so odločilno vplivali na mentaliteto in na naCin razmišljanja o plesu. Tako smo ves Cas ohranjali stik z aktualnimi dogodki po svetu. Drugače je seveda s plesno tehniko oziroma izurjenostjo telesa. Na tem področju so naši plesalci gotovo slabši, saj primeren razvoj telesne tehnike zahteva kontinuirano delo oziroma študij, te možnosti pa slovenski plesalci doma še nimajo. Kljub temu je ples v Sloveniji postal množičen, vsako leto nastane več novih skupin z različnimi usmeritvami, med katerimi seveda prevladuje zabavna zvrst plesa. Vplivi medijev, glasbeno-filmske plesne komedije, musicalov, spotov z MTV itd. so zelo pomembni in najmočneje oblikujejo plesni okus. Plesnih skupin s t.i. resnejšo usmeritvijo je manj. Kot je razvidno iz letošnjih Dnevov plesa pa jih lahko vsaj deset uvrstimo v vrh amaterskega plesa pri nas. Takrat ste čisto na novo začeli z načrtovanjem nekega sistamatičnega plesnega razvoja, s sodelavci ste bili prisiljeni najti in ustvariti nove organizacijske oblike, dejavnosti. Kaj je bilo najbolj značilno za tisto obdobje? Institucionalno je za to dejavnost skrbela ZKOS, glede razmere pa smo delali sami, delali smo z navdušenjem, z željo, da bi se nekaj zgodilo, in seveda, delali smo zastonj. Pomagali so mnogi sodelavci, ki so še danes člani Odbora za plesno dejavnost pri nas: Ksenija Hribar, Marija Vogelnik, Breda Kraigher, Mira Mijače-vic, Ana Vovk-Pezdir, Gordana Schmidt, Matjaž Farič, Damir Zlatrar-Fray in drugi. To niso bili samo ustvarjalci, koreografi, plesalci, bili smo tesni sodelavci in dobri prijatelji. Meje med službenim in zasebnim ni bilo. Hoteli smo tudi pomagati plesalcem, ki so želeli po plesno znanje oditi v tujino. Seveda ne bi šlo brez včasih norega poguma teh ljudi, ki so bili za to, da so lahko študirali zunaj, pripravljeni pomivati posodo, čistiti po stanovanjih. Mnogim, sedaj že uveljavljenim plesalcem pa smo pomagali vsaj s skromnimi štipendijami. S kakšnimi težavami ste se in se morda še danes srečujete pri svojem delu? Največji problem je, da delam v ustanovi, ki se ukvarja z amatersko kulturo, s sodelavci pa smo naše delo zasnovali celostno, nismo razmišljali o amaterizmu. Nasproti smo imeli namreč zelo. močno trdnjavo družbeno priznanega klasičnega plesa. S te strani smo dolgo časa -danes je to že precej drugače - doživljaji naj-veCje nasprotovanje. Kljub vsemu smo želeli sodobni ples razvijati v celoti, zavedali smo se, da je ljubiteljstvo nujna osnova za vrhunske umetniške dosežke.' Zato pa do danes ni bilo pravih pogojev in razumevanja. Morda se bodo zdaj, v novih družbenih razmerah, s privatizacijo pokazale nove možnosti. Prihodnost vidim v pol-zasebni in poldržavni instituciji, pri čemer sta osrednji vprašanji prostor in kapital. Matej Bogataj Jože Horvat in Rade šerbedžija (Foto: Pavšič - Zavadlav) Prevod Aleš Berger, režija Dušan Jovanovič, scenografija Marjan Kravos, kostumografija Bjanka Adžič-Ursulov, glasba Davor Rocco, koreografija Tanja Zgonc; igrajo Janez Starina, Rade Šerbedžija, Veronika Dralc, Jože Horvat, Ivo Barišič, Mira Lampe-Vujičič, Teja GlaZar, Nevenka Sedlar, Metka Franko, Alenka Vidrih in Stane Leban. Roger Vitrac je - ob Antoninu Artaudu -predstavnik nadrealističnega gledališča; oba sta bila iz gibanja izključena in nato ustanovila gledališče, ki se je že z imenom navezalo na Alfreda Jarryja. Vitraca poznamo predvsem po besedilu Victor ali Otroci na oblasti, ki se ga je režiser Jovanovič lotila kar dvakrat, prvič v pionirskih letih gledališča Glej pred več kot dvajsetimi leti, drugič pa v lastni predelavi, ki so jo uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem leta 1988. Vendar pa je Volkodlak iz precej bolj rahlega testa kot Victor; namesto za mračno filo-zofično in emancipato-rično igro gre za lahkoten vodvil, ki Črpa svojo osnovno idejo iz Molierovega Don Juana, v katerem služabnik očita Don Juanu, da je volkodlak. In Volkodlak, naslovni junak Vi-tracove igre, je res osvajalec ženskih src, vendar prisilno, v njegovem zapeljevanju ni nobenega kršenja zapovedi ali heroičnega jaganja deklin, divjih osvojitev in uživanja ob mehčanju Zenskega odpora; namesto tega je Volkodlak obeseden s tem, da mora vsako noč spati z drugo žensko, enako so obsedene z njim njegove žrtve. Cela zadeva se zato seveda dogaja v norišnici, kjer se vsi skupaj zdravijo. Vendar se (v) Volkodlaku, ki nosi zdrobljen komturjev kip, ki je pri Molibru še prestavljal onstransko moralično instanco in obetal kaznovanje predrznega zapeljivca, kar v kovčkih, ne more zgoditi nič usodnega, dokončnega ali zavezujočega; onstranstvo, kar ga še je, je zbasano v kovčke, ostal je torej le absurd in odbita, ludistična konverzacija, preoblačenje in menjanje vlog, preigravanje jezikovnih klišejev in igračkanje z hipnimi ozdravitvami in spreobrnjenji, ki samo zamenjajo ene simptome z drugimi. Taksno vedenje pa pri Vitracu ni posledica svobodne in neobvezne igrivosti, temveč prisile, norosti, zavedanja oseb, da so simptomi edino kar posedujejo, histerija pa ena redkih res učinkovitih metod samospoznave. in spodbujevalka svobode. Ker so enako pošteno ubrisani prav vsi, tudi doktor, služkinja in li-karica, ker so vsi V, predstavlja Vitracov Volkodlak predhodnika absurdistične in ludistične komedije, ki kljub duhovitostim in predelavi mita o Don Juanu na trenutke zdrsne na. nivo lahkotne ekstenzivne in neobvezne konverzacije. Režiser Dušan Jovanovič je postavil Volkodlaka na tridelno, v globino razpirajočo se sceno, ki se je uspešno levila v različne prostore v sanatoriju - v enaki zabrisani oranžni barvi, kot je tista iz lanske Jovanovičeve postavitve Pirandellovega komada Kaj je resnica?, in temu so sledili tudi kostumi Bjanke Adžič-Ursulov, ki so poudarjali vsiljene »vloge« oseb, na primer Volkodlaka v konjski koži in s pustno masko, s katero je po potrebi strašil, lovca v obveznem lodnu in v črno Oblečeno temperamentno Španko z obvezno ruto na glavi. Režija je izhajala iz v osnovi ludistične predpostavke, da izguba metafizičnega horizonta ni več vprašljiva, da je absurd povsem običajen in času ustrezen sentiment. Goriška predstava Volkodlaka ni šla v poudarjeno stilizacijo in preigravanje posameznih različno kodiranih prizorov, temveč v korektno in na trenutke premalo izrazito in ne dovolj avtorsko postavitev občasno razvlečenega besedila. Prestava je tudi zato, ker Jovanovič ni izpostavil komične plasti besedila nihala, redkim duhovitim domislicam so sledili deli, v katerih je padla tako gledalska kot igralska koncentracija. Z nekaj izjemami; zelo precizna in kljub izrazni redukciji intenzivna je bila igra Veronike Drolc kot Volkodlakove žene; Rade Šerbedžija je Volkodlaka odigral nonšalantno in nekajkrat dokazal, da bi bila lahko mačoi-dna balkanizacija vloge, ki jo ni razvil, še bolj učinkovita, povsem solidna sta bila Janez Starina kot nemočni zdravnik in Jože Horvat kot majavi alko-kronik, največ smeha pa je požel Ivo Barišič, ki je za vlogo ptiča -lovca našel dovolj učinkovit, smešen in karikiran model. IZŠLO JE... / KNJIGE REGINA KRALJ: Bre-stelesje in gon (samozaložba, Tolmin, Kranj 1992, broširana izdaja, 80 str., 850 Sit) Zbirka kratkih zgodbic Regine Kralj je na meji med erotiko in pornografijo, pogosto pa prehaja predvsem v območje druge. Pisec spremne besede Ivo Antič jo je označil za novega slovenskega de Sada z balkansko konotacijo. Avtorica izpričuje mojstrstvo pesniškega izraza, ki je skrajno brezobziren, pa hkrati bogato asociativen in poln nenavadnih besednih iger, ki so pisane v specifični obliki prozno-verzne kombinacije. Zbirka sicer ne prinaša nobenih posebnih novosti v prostor slovenske erotične poezije, je pa zanimiv poskus, ki bo bralcu v razvedrilo in premislek. (V.S.) SONJA STERGAR-SEK: Voyelles mortes (samozaložba, Jesenice, Kranj 1992, broširana izdaja, 73 str., 700 Sit) Zbirka slovenskih in francoskih pesmi, pisanih deloma v prostem, deloma pa v rimanem verzu, zajema vrsto krajših pesmi v obeh jezikih in sonetni venec v slovenščini. Pesmi so polne hrepenenja, občutja osamljenosti, razočaranja, samote in melanholije, osnovna tema pa je ljubezen in razočaranje nad življenjem. (V.S.) SONJA KORANTER: Zmajeva steza (samozaložba, Ljubljana, Kranj 1992, broširana izdaja, 70 str., 850 Sit) Zbirka pesmi Sonje Koranter prinaša triindvajset pesmi z izredno raznoliko tematiko in različnimi verznimi oblikami, od sonetov, pesmi v prozi, dramatike v verzih in psalmov. Zajema biblijske motive, grško mitologijo, sodobno življenje prepleteno s sanjami. (V.S.) GIANNI GRANZOT-TO: Krištof Kolumb (Cankarjeva založba in Založba lipa, Ljubljana 1992, pol usnje, 307 str., 2982 Sit) Avtor nam v živo napisani pripovedi predstavlja osebnost, ki v ničemer ni podobna običajnim junakom življenjepisov velikih mož, samouka, ki meša znanost in vero in si prizadeva avtoriteto biblije in klasičnih piscev ter izkušnje morjeplovcev združiti v prepričljivo sintezo. V ozadju njegovega neverjetnega podviga sta dva velika zgodovinska dogodka: padec Zahodnorimskega cesarstva in izgon Arabcev iz Španije ter seveda tedanji svet sploh, z vsemi intelektualnimi strastmi in iskanji ter bojaznijo pred novimi svetovi. Avtorjeva pripoved je večplastna, saj se v njegovo fasciniranost nad norim in' drznim sanja- čem, ki slabo obvladuje ljudi in razmere, vpleta ozadje poti na novi kontinent, simbolno slovo od evropocentrizma. Ob tem avtor ne prikriva temnih plati Kolumbove osebnosti, ki ne pozna moralnih predsodkov in s tem tudi ne prikriva interesa Španije in njene sokrivde za enega največjih genocidov v svetovni zgodovini. (T.M.) JANKO TRAVEN: Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih do 1918 (Slovenski gledališki in filmski muzej, zbirka Slovenski film (11), Ljubljana 1992, mehka vezava, 215 str.) Knjiga je ponatis vrste študij Janka Travna iz let 1950/52 o genezi kinematografije na Slovenskem od prvih gostovanj frnacoskih filmov v Mariboru leta 1896, leto po Lumierjevemu izumu, do konca I. vojne. Tra-vnova študija ni le film- sko-zgodovinska, saj ji natančna zgodovinska in sociološka podoba omenjenega' Časa dajeta interdisciplinaren pomen. Žal politične razmere Travnu niso dopustile, da bi 1 do predvidenega leta 1945. Gradivo je natančno z opombami in kazalom obdelala Liljana Nedič. (T.V.) DUŠAN MORAVEC: Portreti pozabljenih igralcev (SGFM; Dokumenti št. 58-59, Ljubljana 1992, broširana, 119. str., 735 Sit) V uvodnem pojasnilu avtor pojasnjuje, da gre za dolg igralcem, ki so bili v svojem Času vsi po vrsti odrske zvezde tako slovenskih kakor "južnoslovanskih" gledališč. Portreti Vere Nigrinove, Zofije Zvonarjeve, Josipa Daneša, Mi-leve Zakrajškove, Cirile Medvedove, Rada Železnika, Emila Kralja, Vike Podgorske, Janka Rakuše in Vladoše Simčičeve so (razen prvih dveh) obenem plod avtorjevega osebnega znanstva z igralci, ki v knjigi "še enkrat zaživijo vsaj na potrpežljivem papirju. (T.V.) SLOVENSKE IGRE IN SCENARIJI; opera, opereta, balet (Uredil dr Henrik Neubauer; SGFM, Ljubljana 1992, broširana, 104 str., 525 Sit) Četrta knjiga Slovenskih iger in scenarijev je usmerjena v glasbenogledališka dela slovenskih skladateljev in je podroben imenik vseh slovenskih del, postavitev in avtorjev, ki jih lahko umeščamo v omenjena tri področja. Ker se z omenjeno izdajo zaključuje obdelava posameznih umetnostnih zvrsti, lahko že naslednje leto pričakujemo sinhrono izdajo pregleda celotne slovenske umetniške vizualne produkcije. (T.V.) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 12. januarja 1993 TRST / PO RAZPUSTU POKRAJINSKEGA SVETA OSIMO / PISMO PREDSEDNIKA DE2ELE TURELLA MINISTRU COLOMBU Marca pokrajinske volitve? Rim pred težko odločitvijo Strogo po zakonskem roku bi morale biti volitve 28. in 29. marca Sporazum $ Slovenijo samo s soglasjem Dežele Turello zahteva, da se Dežela predhodno izreče tudi o besedilu sporazuma med Slovenijo in Evropsko skupnostjo Sandor Tence TRST - Ce vlada ne bo odločila drugače, bodo pokrajinske volitve na Tržaškem v nedeljo, 28. in v ponedeljek, 29. marca 1993. Uradni list je namreč v začetku decembra lani objavil dekret o razpustu pokrajinskega sveta, notranje ministrstvo je na tej osnovi že uvrstilo tržaško pokrajino med uprave, ki jih je treba v zakonskih rokih obnoviti. Datuma še niso uradno določili, zakon pa ne dovoljuje odložitev, čeprav lahko vlada z izrednim sklepom preloži volitve. Do včeraj so vsi pričakovali, da bodo pokrajinske volitve 13. junija skupno z deželnimi, sedaj pa se stvari zapletajo. Na Pokrajini in na Prefekturi so potrdili, da bi morale biti volitve na osnovi zakonskih predpisov že marca, tudi zaradi velikih stroškov (skupne volitve stanejo manj kot ene same) pa bi lahko Rim vse skupaj preložil na junij. Problem vsekakor ni finančne, a je izrazito politične narave. Mnogi namreč pričakujejo novo volilno zakonodajo in pravijo, da v teh pogojih (stari volilni sistem) nima smisla glasovati, ker bi vse ostalo Sedež tržaške pokrajinske uprave v Ulici Galatti (foto Sergio Ferrari) pri starem, tudi morebitne spremembe pa bi le dodatno razdrobile itak že razdrobljen strankarski sistem. Vsi pa niso tega mnenja. .Parlament do poletja ne bo sprejel novih volilnih zakonov, pravijo, zato je popolnoma enako, Ce glasujemo junija ali marca. So pa tudi tisti, ki mislijo, da bi bilo treba vse napovedane upravne volitve takoj odložiti na jesen, ko bo država dobila nove volilne zakone in ko bodo lahko volilci neposredno volili župane oziroma predsednike pokrajin. Notranje ministrstvo se torej nahaja pred nelahko odločitvijo, ki bo v vsakem primeru sprožila polemike in negodovanja. Nekatere stranke (predvsem Severna liga) so že dale vedeti, da nasprotujejo vsakršni odložitvi upravnih volitev, druge sile (socialisti, krščanski demokrati in del Demokratične stranke levice) pa so za odložitev. Vsaj na junij, ker upajo, da bodo takrat že stopili v veljavo novi volilni zakoni. Vest o skorajšnjih pokrajinskih volitvah je močno presenetila tržaške stranke, ki se v tem trenutku skoraj vse soočajo s precej hudimi težavami. Mesto pesti zelo resna ekonomska in splošna družbena kriza, ki se seveda odraža tudi v političnem življenju. Med ljudmi iz dneva v dan narašča nezaupanje do strank in do tega sistema, saj je razširjeno mnenje, da se v Trstu - kot sicer drugod pod državi - tudi z volitvami itak ničesar ne spremeni. Za nekatere je od izvoljenih upraviteljev celo boljši vladni komisar, ki trenutno vodi Pokrajino. Zaradi vsega tega obstaja nevarnost, da bi marčevske volitve samo potrdile sedanjo skrajno nejasno politično sliko. Od tod zahteva nekaterih, da se morajo nove volitve odvijati z novimi pravili. Pokrajinsko upravo vodi trenutno izredni komisar, upokojeni prefekt Mario Marrosu. Skupščino so, kot rečeno, formalno razpustili v začetku lanskega decembra, konkretno pa je pokrajinski svet prenehal obstajati že jeseni, ko je propadel poskus za izvolitev kakršnekoli uprave. Avgusta je bil socialistični predsednik Dario Crozzoli jzvoljen z odločilnimi glasovi neofašistov, zato je kmalu za tem odstopil. Stranke so se nato veC kot mesec dni pogajale (in prepirale) o sestavi nove poltične koalicije. Pogovori pa so bili popolnoma neuspešni in na koncu neplodni. Zato je rimska vlada imenovala komisarja in s tem dala spet besedo volilcem. Janez J. Novak TRST - Vlada dežele Furlanije-Julijske krajine od vsega začetka z veliko pozornostjo sledi odnosom med Italijo in Slovenijo. Sedaj, ko prehajajo ti odnosi z umestitvijo mešane ita-lijansko-slovenske komisije in z začetkom pogovorov o pogodbi med Evropsko skupnostjo in Slovenijo v ključno fazo, želi biti Dežela prisotna in še zlasti želi povedati svoje mnenje o bodočih sporazumih. To izhaja iz dolgega tiskovnega poročila, ki ga je včeraj objavil tiskovni urad deželne vlade. Gre za pismo, ki ga je predsednik deželne vlade Vinicio Turello sporazumno z odbornikom Tersarjem naslovil na italijanskega zunanjega ministra Co-lomba. V tem pismu je prvenstveno poudarjena nujnost koordinacije dejavnosti zunanjega ministrstva in Dežele z namenom, »da se poiščejo najustreznejše rešitve glede na potrebo po primernejšem upoštevanju stališč in pričakovanj celotne dežele«. Turello je mnenja, da vsebuje načrt ES-Slove-nija nekatera določila, ki zadevajo izvajanje osimskega sporazuma ter »obvezujejo pogodbene strani, da namenijo posebno pozornost naporom za uresničitev načrtov.« Posebno določilo, opozarja predsednik Furlanije Julijske krajine, zadeva industrijsko cono na italijan-sko-slovenski meji in o tem delu pogodbe obstaja v deželi enoglasno mnenje, da ga je treba »obiti«. Glede na obvezo italijanske in slovenske vlade, da ponovno preučita in morda spremenita vsebino osimskega sporazuma, bi bilo treba vprašanje industrijske proste cone natančno preveriti ob upoštevanju tistih novosti, ki izhajajo iz nove situacije v dvostranskih odnosih. V pismu Colombu Turello nadalje piše, da mora biti besedilo sporazuma med ES in Slovenijo sestavljeno »dovolj elastično«, da to besedilo ne bo ovira za izvajanje bodočega Italijan sko-slovenskega dvostranskega sporazuma, s katerim bo spremenjen osimski sporazum. Po Turellovem mnenju bi morali na evropski ravni že vnaprej predvideti, da bo Evropa pristala na bodoče bilateralne dogovore in tudi na nove ugodnosti, ki naj bi jih predvidela prosta cona, kot bodo izhajale iz bi- lateralnega sporazuma, z namenom, da bo tudi nova prosta cona uživala posebni režim znotraj ES. Prav glede na kočljivost teh vprašanj in na vpliv, ki jih bodo imela na deželo Furlanijo - Julijsko krajino, je Turello mnenja, da mora rimska vlada predhodno Deželo obvestiti in jo vprašati za mnenje o vseh vprašanjih, ki bi zadevale ozemlje dežele in njene razvojne možnosti, kot tudi o dvostranskih ita-lijansko-slovenskih pobudah, za katere bi bila zainteresirana tudi Evropska skupnost, z namenom, da lahko dežele izreče politično mnenje,, ki je, tako Turello, »bistveno za primerno oceno vseh dejavnikov«. To zahtevo je Turello podkrepil s sklicevanjem na deželni statut, ki izrecno obvezuje rimsko vlado, da zasliši deželno upravo pri vseh odločitvah, ki zadevajo to deželo. To je Turellovo stališče. Predsednik dežele je očitno zaskrbljen, da tudi ti sporazumi ne bi bili sprejeti »mimo« mnenja in volje dežele in zahteva ne samo običajno zaslišanje deželne vlade, ampak širše posvetovanje, ki bi očitno zajelo tudi javno mnenje in ne samo nekaj deželnih inštitucij. Temu seveda načelno ne bi bilo mogoče oporekati, ko bi bili odnosi v Deželi, še zlasti pa v Trstu »normalizirani«. Tako pa je težko pričakovati, da bi kakršenkoli sporazum prestal preizkušnjo tržaških meščanskih in nacionalističnih apetitov, še zlasti ne v predvolilnem obdobju (deželne volitve bodo 13. junija, verjetno pa bodo še prej pokrajinske volitve v Trstu), tudi Ce bodo, kar lahko sklepamo iz Tu-rellovega pisma, industrijsko cono »preselili« iz tržaške pokrajine. Vendar to ni edini problem, ki ga postavlja Trst pri odnosih s Slovenijo. Gre še za druga vprašanja, nekatera, na primer, tesno povezana z imovino istrskih beguncev. NaCeti v Trstu javno razpravo o teh problemih lahko torej pomeni odložitev podpisa novih sporazumov - in z njimi tudi problematiko slovenske manjšine v Italiji, ki je Turello sploh ne omenja - na Cas po deželnih volitvah. Četudi to ponovno odlašanje verjetno ni odraz volje deželne vlade, pa bo po vsej verjetnosti posledica odprtja široke razprave v predvolilnem času. NOVICE »Amnesty« o mučenjih v italijanskih zaporih RIM - »Amnesty International« znova poroCa o primerih mučenja in slabem ravnanju v italijanskih zaporih. Podrobne podatke navaja zadnji šestmesečni bilten humanitarne organizacije, ki se ukvarja s kršitvami človekovih pravic na policijskih postajah ter v zaporih v približno 40 evropskih državah, in sicer v obdobju od maja do oktobra lani. V poglavju, ki je posvečeno Italiji, se »Amnesty« zlasti zaustavlja pri kršitvah človekovih pravic v sekciji za najveCjo varnost v zaporu na otoku Pia-nosa, kjer naj bi pazniki s palicami in brcami pretepali skupino zapornikov, ki so jih pripeljali iz Ucciardoneja in so vpleteni v mafijske zadeve. O tem so organizacijo seznanili sorodniki 55 zapornikov (v glavnem so ostali anonimni, ker se bojijo povračilnih ukrepov), ki so še pojasnili, da morajo zaporniki tudi po dve uri na dan opravljati izredno težke gibalne vaje, poleg tega jim s sadič-no brutalnostjo opravljajo analne preglede. Preteklega septembra so o šestih primerih kršenja človekovih pravic (štirje so se nanašali na posamezne zapornike, dva sta bila skupinska) seznanili pravosodnega ministra, na odgovor pa še čakajo. Bilten med drugim omenja primera Čira Esposita, ki je bil zaprt štiri ure na karabinjerski postaji Marianella v Napoliju, kjer ga je šest karabinjerjev pretepalo z železnimi palicami, in pa Maura Pallassinija, ki ga je luška policija v Civita-vecchii tako pretepla, da so mu morali odstraniti del vranice. 2e lani je »Amnesty« poročal o mučenju italijanskih zapornikov in zahteval podrobno preiskavo posameznih primerov. Leto prej pa je »Amnesty« izročil Giuliu Andreottiju, tedaj ministrskemu predsedniku, poseben memorandum o tem problemu. Prefekt suspendiran zaradi sodne preiskave L'AQUILA - Sodne oblasti so začasno suspendirale prefekta iz L’Aquile Calogera Cosenzo, ker so proti njemu uvedle sodno preiskavo zaradi izsiljevanja in izkoriščanja lastne oblasti. Prefekta je sodstvu prijavil delavec Rolando Pan-nunzio, ki je v prijavi zapisal, da ga je visoki državni funkcional »preganjal«. Pannunzio stanuje prav ob prefektovem stanovanju. Malo po imenovanju je dal prefekt zgraditi ob svojem vhodu »varnostni zid«, ki pa je grobo oškodoval Pannunzia, saj odtlej sploh ne more z avtomobilom v lastno garažo! Rešila se je po padcu s petega nadstropja RIM - Priletna zenska je v noči na ponedeljek v trenutku obupa skočila skozi okno svojega stanovanja v petem nadstropju. Hotela je zaključiti svoje življenje, ki je postalo zanjo nevzdržno po moževi smrti. Namera pa se ji ni posrečila. Zenska se je pri padcu hudo ranila, zlomila si je nogi in roki, ostala pa je pri življenju in je na zdravljenju v rimski bolnišnici. Slovenija: Kdo naj spremlja problem manjšin? TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v tiskovnem poročilu izrazilo začudenje in zaskrbljenost, ker v predlogu zakona o vladi, o katerem bo danes razpravljal slovenski državni zbor, ni besede o tem, da bi bilo kako stalno telo s političnimi pooblastili in učinkovito strokovno službo v okiru vlade Republike Slovenije zadolženo za spremljanje problematike slovenskih manjšin v sosednjih državah. Doslej je bil pristojen za to minister brez listnice »za Slovence po svetu«, seveda pa je imel pomembne pristojnosti na tem področju tudi zunanji minister. Predlog zakona o vladi govori o možnem imenovanju ministrov brez listnice in o možnem oblikovanju vladnih uradov in služb, vendar so to očitno zaCasne izbire vsakokratne vlade. SSk izraža tudi obžalovanje, da pri sestavljanju omenjenega predoga ni prišlo do kakega zaslišanja manjšinskih in zdomskih predstavnikov, da bi predstavili svoje poglede na problematiko, ki jih zadeva in nedvomno sodi med nacionalne interese. RIM / PRED ODLOČITVIJO USTAVNEGA SODIŠČA O REFERENDUMIH Vlada pod vprašajem Segni (KD) grozi z nezaupnico - Formica (PSI): Amato izčrpal svojo vlogo RIM - Morebitni »ne« ustavnega sodišča referendumu o volilnem zakonu bi imel kot posledico nezaupnico za vlado, ki jo vodi Giuliano Amato. Tako je včeraj poudaril voditelj referendumskega odbora Mario Segni, na tiskovni konferenci, ki jo je sklical, da bi podkrepil predvsem pravno argumentacijo, s katero je odbor pred ustavnim sodiščem utemeljil zahtevo po referendumu. Mario Segni je tako pred širšo novinarsko publiko potrdil izjave, ki jih je dal v soboto dnevniku »La Repub-blica« in ki so izzvale precejšnje vznemirjenje med njegovo stranko in tudi med silami, ki so s Se-gnijem pristopile k referendumskemu gibanju. Toda Mario Segni, ki ocenjuje, da sta reforma volilnega zakona in ustave »problem problemov«, s katerim se mora spoprijeti Italija in brez katerega ni mogoCe začeti z reševanjem ne gospodarske ne družbene krize, ki pretresa Italijo, se ni zbal kritik in obrazložil, da njegova trditev sloni na objektivnih dejstvih in ne gre za politično izsiljevanje ustavnega sodišča ah vlade. Ama-tova vlada, je pojasnil, je nastala tudi na osnovi dogovora z refendumskim gibanjem, da bo nevtralna glede problema referendumov in da bo stimulirala ustavno reformo. Ce bi ustavno sodišče reklo »ne« referendumom, meni Segni, ne bi bilo več nobenega jamstva, da bi parlament reformiral volilni zakon. Edina pot bi bila Vojm® Tavčar oblikovanje take vlade, ki bi si kot glavni cilj zastavila volilno reformo in dala možnost italijanskim volilcem, da z večinskim volilnim sistemom izbirajo večino, ki naj vodi državo. Segni, ki ocenjuje morebitni »ne« ustavnega sodišča kot nacionalno tragedijo, nima nobenega zaupanja v sedanji parlament: brez nabite pištole referendumov reforme volilnega zakona ne bo. In z njim soglaša tudi podpredsednik dvodomne komisije za ustavne reforme Augusto Barbera (DSL): ta parlament se lahko legitimira, samo Ce uspe sprejeti učinkovito reformo volilnega zakona in ustave. Ta teden bo v marsičem odločilen za usodo Giulia-na Amata in njegovo vlado. Po eni strani ga referendumsko gibanje stiska v svoje klešče, po drugi strani mu DSI grozi z nezaupnico. Vendar ta ne bo predložena takoj, je včeraj pojasnil načelnik poslanske skupine Massimo D’Alema po skupščini strankinih parlamentarcev, ker to zahteva določen Cas. Do razprave o nezaupnici bi v zbornici lahko prišlo šele prihodnji mesec. To je po besedah D’Aleme šansa, ki jo DSL nudi socialistom, da brez pogojevanj izpeljejo prenovo stranke. Morda tudi zaradi tega se demokršCanski tajnik, ki potrjuje Amatovi vladi svoje zaupanje, ne boji toliko opozicije DSL (včeraj je o tem vprašanju razpravljal z Achillejem Oc-chettom na srečanju na sedežu poslanske skupine DSL), pač pa udarcev, ki lahko pridejo od PSI. »Amato lahko pade samo zaradi udarcev socialistične stranke, če bo kriza PSI strla tudi vlado,« je dejal Mino Martinazzoli. In kot Ce bi hotel potrditi Martinazzolijevo bojazen, je včeraj eden od voditeljev socialistične opozicije Rino Formica izjavil, da je po njegovem mnenju sedanja vlada izčrpala svojo funkcijo. »Vlada, ki Črpa svojo moč iz šibkosti političnega sistema, je nujno šibka vlada, lebdi v zraku in ne more imeti dolgega življenja,« je menil Formica. Bivši minister je tudi eden od redkih socialistov, ki ne ocenjujejo negativno Occhettove nezaupnice vladi. Po njegovem mnenju je zgrešeno misliti, da bi se DSL lahko pridružila sedanji večini, kot tudi, da bi lahko del PSI vstopil v DSL. Politična situacija v Italiji je v tem začetku leta še močno zmedena in je težko predvideti, kako se bo štrena lahko razpletla.Ce pa bo ustavno sodišče ocenilo referendume v skladu z ustavo, bo parlament prisiljen ukrepati hitro, sicer bo v resn-ci, kot trdi Barbera, delegi-timiran in bo reformo volilnega sistema moral prepustiti odločitvi ljudi, ki v tem času s sedanjim strankarskim sistemom niso ravno zadovoljni. _________PO SODNIH OBVESTILIH PROTI TAJNIKU PSI______ Gradivo proti Craziju roma danes v Rim Sveženj sodnikov obsega sto strani - V stranki vedno glasnejše zahteve po odstopu SINDIKAT POLICIJE PROTESTIRA Dotrajane strukture mejnega prehoda pri Fernetičih RIM - Danes zapade rok, v katerem morajo milanski sodniki izročiti gradivo, s katerim bodo podprli svojo zahtevo, naj parlament odvzame parlamentarno imuniteto tajniku italijanske socialistične stranke Betti-nu Craxiju. Preden so poslali gradivo v Rim, naslovljeno na pravosodno ministrstvo, ki ga bo nato izročilo poslanski zbornici, so se člani milanskega javnega tožilstva včeraj še zadnjič sestali, da bi še enkrat pregledali ol^oli 100 strani dolg dokument in dokazno gradivo, na ka- terem so osnovali svojo zahtevo. Pričakovanje tega gradiva, predvsem pa drugo jamstveno obvestilo, ki ga je milansko tožilstvo poslalo Craxiju, je pospešilo dialektiko v PSI. Oglasila se je spet notranja opozicija, ki je z Martellijem in Formico zahtevala nedvoumno določitev datuma za sklic nacionalne skupščine in odstop Bettina Craxija s tajniškega mesta. A premiki so bili opazni tudi v večini, ki je doslej podpirala še do pred nedavnim nespornega li-derja italijanskih sociali- stov. Včeraj se je oglasil evropski poslanec Lelio Lagorio, ki je pred-včerjašnjim vodil srečanje toskanskih socialističnih parlamentarcev. Na srečanju, katerega se je udeležil tudi predsednik vlade Amato, je bilo poudajeno, da prenavljanje stranke »terja prenovitev vodstva, vendar to je politično smotrno samo, Ce se uresniči na osnovi enotne politične linije«. Craxija je pozval, naj sam zahteva odvzem parlamentarne imunitete, tudi demokršCanski tajnik Mino Martinazzo- li. Voditelj KD je tudi dejal, da svojim poslancem ne bo dal navodil, kako naj volijo, ko bo zbornica morala odločati o Craxijevi usodi, ker meni, da mora ob teh vprašanjih vsak odločati po svoji vesti. In kot dokaz dodal, da je osebno prispeval k prepričevanju upravnega tajnika svoje stranke Severina Citaristija, naj sam zahteva sodno preiskavo. Kaže pa, da ti nasveti Craxija še niso prepričali, saj je njegov odvetnik včeraj spet napadel tiste, ki »zlorabljajo izsledke sodnikov. (VT) TRST - Deželno tajništvo za Furlanijo - Julijsko krajino sindikata policije LISIPO je včeraj izdalo tiskovno poročilo, v katerem obsoja popolno zapuščenost struktur obmejne policije na italijansko-slovenskem mejnem prehodu pri Fernetičih. Lope so zarjavele, stavbe dotrajane, tako da v njih dežuje in piha, sama vojašnica obmejne policije pa že predolgo čaka na nujna popravila. Tajnik policijskega sindikata Domenico Marturano je tudi opozoril, da osebje na mejnem prehodu nima na razpolago primernih oblačil za posebne vremenske razmere (mraz in veter). Sindikat LISIPO zahteva višje število agentov, ki naj bi delali na mejnem prehodu, poleg tega pa se je obrnil tudi na tržaškega prefekta, da bi pac posredoval za rešitev odprtih vprašanj, ki ne zadevajo samo mejnega prehoda ne Fernetičih, pac pa tudi bližnje postojanke železniške policije, ter da bi sprejeli primerne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev za obmejno policijo. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 12. januarja 1993 POLITIKA / TISKOVNA KONFERENCA_ Trst: Prazne obljube ne peljejo nikamor Potreba po oblikovanju nove napredne fronte Na sliki (od leve proti desni) Giorgio De Rosa, Ariella Pittoni in Paolo Castigliego na včerajšnji tiskovni konerenci v Novinarskem krožku (foto Sergio Ferrari) Sandor Tence TRST - Novoletni politični poki (tiskovna konferenca Camberja, Biasuttija in Sara ter Camberjev odbor za rešitev" tržaškega gospodarstva) so prinesli samo besede in prazne obljube. Nic konkretnega torej> a samo dodatne Polemike, ki jih del Trsta odklanja kot nevarne usedline preživele preteklosti, saj so, poleg ^sega, tudi odraz Cisto desničarske usmeritve. Ob mestu, ki jamra in ki se krčevito drži oblasti, je tudi mesto, ki je naveličano vseh teh zakulisnih spletk in slepomišenj. Da obstaja tudi "drugi Trst" so prepričani Giorgio De Rosa (DSL), Paolo Castigliego (PRI) in Ariella Pittoni (PSI), ki so z včerajšnjo tiskovno konferenco skušali nekako odgovoriti na novoletno potezo tria Cam-oer-Biasutti-Saro. Trst, so dejali, ne potrebuje eklatantnih pobud in super odborov", ampak le to, da vsakdo pošteno naredi svojo dolžnost. Predvsem krajevne uprave in upravitelji, ki dosti govorijo, konkretnih dejanj pa ni od nikoder. Zavihajmo si rokave torej in, Ce je mogoCe, Ustanovimo napredno gibanje, ki bo z novo vo- lilno reformo lahko enakovredno kljubovalo že nastajajoči desničarski in konservativni fronti. Pittonijeva, ki se v PSI prepoznava v Martellije-vi struji, ni Stedila kritik na račun dela svoje stranke, ki se v Trstu in deželi vse bolj naslanja na konservativne in oblastniške kroge. Bila je kritična do podpredsednika Dežele Sara in vseh tistih somišljenikov, ki še sodelujejo z LpT. Castigliego, ki je pokrajinski tajnik republikanske stranke, pa je postavil na zatožno klop predvsem podtajnika Camberja, katerega je pozval, naj našteje, kaj je doslej stvarnega napravil za Trst. Tako Pittonijeva kot Castigliego sta prepričana, da je sedanji strankarski sistem dokončno propadel in da je zato nujna radikalna volilna reforma. De Rosa je rekel, da sta Saro in Biasutti na znani tiskovni konferenci med neuresničenimi naCrti "pozabila” omeniti zaščito Slovencev, ki je sedaj nihče veC ne omenja, medtem ko sodi med glavne tržaške vozle. Kaj je s tržaškim re- gulacijskim načrtom, kako je s plinskimi skladišči pri Miljah, kam je romal načrt POLIS in kako je s projektom off-shore ki je še do vCeraj polnil časopise? Uprave in politiki, je podčrtal zastopnik DSL, morajo odgovoriti na taka in podobna konkretna vprašanja. Nekateri pa so očitno mnenja, da je politika kot Spektakel še vedno "dobičkonosna" in da ljudje še verjamejo praznim geslom. Potem pa se prav ti politiki Čudijo nad velikimi volilnimi uspehi Severne lige. Družba Friulia ima novo upravo TRST - Deželna finančna družba ima od vCeraj upravni svet, nima pa še svojega predsednika, ki bo skoraj gotovo Luigi De Puppi, menadžer furlanske tovarne Zanussi. Njegovo imenovanje, kot je uradno potrdil podpredsednik Saro, bo v kratkem potrdila deželna vlada. V novem vodstvu Friulie ni nobenega predstavništva slovenskega gospodarstva, ki je bilo doslej redno zastopano. Upravni svet sestavljajo Roberto Campaner, Giuliano Castenetto, Carlo Di Re, Paolo Francia, Roberto Grandineti, Livio Marchetti, Massimo Paniccia, Luciano Russo Ciril-lo, Sandro Taddio, Giuseppe Viani, Ro-mualdo Volpi, Vitto-rino Meloni, Luigi Menazzi Moretti, Flavio Pressacco, Giorgio Sabbadin, in Giuseppe Zuccato. Včerajšnjo sejo predstavnikov delničarjev je vodil nekdanji direktor Picco-la, novinar Paolo Francia, formalno predstavnik PSI, a dejansko politični odraz Liste za Trst. PO PISANJU GOSPODARSKEGA DNEVNIKA IL SOLE - 24 ORE Ekonomija premalo gleda proti Vzhodu Pozornost slovenskemu gospodarstvu v FJK Elio Fornazarič MILAN - Ugledni milanski gospodarski dnevnik »II Sole 24 ore«, glasilo zveze italijanskih in-dustrijcev Confindustrie, je pred kratkim izšel s posebno prilogo o gospodarskih dejavnostih v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Nic nenavadnega, da se list ponovno ukvarja z ekonomskimi problemi te obmejne dežele, saj so se podobne priloge o Furlaniji- Julijski krajini občasno pojavljale že v preteklosti, nenavaden pa je tokrat pristop, in to predvsem v zvezi z osnovnimi smernicami za nov zalet tukajšnjega gospodarstva in z vlogo slovenske manjšine. Glede temeljnih usmeritev ugotavlja v uvodniku Nadi o De-lai, generalni direktor raziskovalne ustanove Censis, da je ekonomski sistem severovzhodnih območij Italije na široko odprt proti zahodu (torej Padski nižini), proti jugu (Emiliji Romagni) in proti severu (NemCij), medtem ko je odločno premalo odprt proti vzhodu, kjer bi morala dežela FJK igrati neprimerno važnejšo vlogo kot doslej. Predsednik deželne industrijske zveze G. Zoppas pa v svojem prispevku precizira, da morata biti pri tem glavna sogovornika Furlani j e-Juli j ske krajine Slovenija in Hrvaška. Odnosi med Italijo in tema novima neodvisnima republikama se morajo povsem obnoviti in utrditi - poudarja Zoppas - in to brez vsakršnih predsodkov ali vračanj v preteklost, paC pa z namenom, da se zgradi prihodnost.« S tem se Zoppas navezuje tudi na tisti del uvodnika, kjer Delai obsoja »obrambo ozkih krajevnih po- gojev«, ki da vodi v »nevarnost ustvarjanja notranjih separatistiz-mov«. Članek izpod peresa Pa.R. pa obravnava pojem Mitteleurope in v delu, kjer je govor o bivši Jugoslaviji ugotavlja, da je v tem trenutku le mala Slovenija (z delom Hrvaške) sposobna, da naglo nadoknadi zamude, nastale na Balkanu zaradi znanih političnih zapletov. Čeprav je izgubila znaten del svojega tradicionalnega tržiSCa, se Ljubljana, ki je pravkar sprejela soliden zakon o zasebni lastnini, že uveljavlja na Zahodu -ugotavlja Pa.R. - izvaja moCno ofenzivo za utrditev svojega imidža in si pridobiva turizem in investicije. V delu priloge, ki je namenjen kreditnim strukturam v Furlaniji-Julijski krajini, je na vidnem mestu objavljen Članek, ki obravnava gospodarstvo slovenske manjšine v Italiji. V njem je med drugim poudarjeno, da živi v naši deželi okrog 100 tisoC »italijanskih državljanov slovenskega porekla« in da »italijansko-slovenski« podjetniki vodijo 2400 trgovskih, obrtnih, industrijskih, kreditnih in zunanjetrgovinskih podjetij, včlanjenih v Slovensko deželno gospodarsko združenje. Kljub opazni skrbi, da bi pripadnike manjšine obravnavali kot polnokrvne Slovence brez dvoumnih pridevnikov, je slovenska zamejska stvarnost v članku prikazana pošteno, kot je korektno poudarjena tudi odprtost, s katero slovenska manjšina gleda na možnosti gospodarskega sodelovanja z Vzhodom. To je razvidno tudi iz nadaljnjega obravnavanja slovenskih denarnih zavodov in še zlasti Tržaške kreditne banke. Priloga se ukvarja tudi z vprašanjem tim. komunikacij in v tem okviru poroča o novem Časopisu Primorski dnevnik - Republika, za katerega poudarja, da je »mitelevropski dnevnik«, pri katerem sodeluje tudi furlanski in-dustrijec Melzi in ki hkrati z istrsko pobudo tržaškega dnevnika »II Piccolo« in z bližnjo uvedbo televizijskih programov državne ustanove RAI v slovenščini dokazuje, da glede sodelovanja s sesedi komunikacijski mediji napredujejo hitreje kot trgovske ali industrijske pobude. Zanimiv je tudi članek, ki ga je napisala G. No-nino in ki obravnava vinarstvo in žganjarstvo v deželi. Avtorica se zelo pohvalno izraža o vinogradnikih iz Brd, in to na italijanski in slovenski strani (med katerimi da prednjači znani vinogradnik Gravner), in o izvrstnem tropinovcu, ki ga pridobivajo tudi na sesednjih območjih Slovenije. Ob izidu omenjene priloge gre torej ugotoviti, da je tudi v oCeh Confindustrie in njenih predstavnikov v Furlaniji-Julijski krajini Slovenija najbolj zanimiva in perspektivna dežela na Vzhodu, posebej pa velja omeniti nepristranskost in zanimanje, Ce že ne simpatijo, s katero je v prilogi obravnavana gospodarska komponenta slovenske manjšine, Cesar v prejšnjih tovrstnih publikacijah ni bilo zaslediti. Zal pa moramo ugotoviti tudi to, da se temu novemu ozračju ni odzval noben institucionalni predstavnik Trsta... Beneško gledališče razveselilo publiko ___DAVKI / PO PREDLOGU MINISTRA FORMICE_ Nov družinski davek v prid premožnejšim Drago Gašperlin ČEDAD - Pridni elani Beneškega gledališča so tudi tokrat razveselili številno publiko na nedeljskem Dnevu Emigranta v gledališču Risto-ri v Čedadu. Za to prilož-uost pa so se prvič lotili dela neslovenskega av- TRST - V prejšnjih dneh je potovalo skozi Trst dostavno vozilo s. Pomočjo za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki je prihajalo iz Turina, namenjeno v Portorož. Material je namenjen bosanskim beguncem, povečini ženskam in otrokom, ki so nastanjeni v bližnjem zbirnem centru pri Fje-si. Dostavno vozilo so s toplimi oblačili, hrano *n higienskimi potrebščinami napolnili Prebivalci ene najmanjših turinskih Četrti. ki jih je k solidarno- torja, saj so uprizorili delo Angleža Alana Ayck-borna »Sam ni dobro biti«, ki ga je Cedajska publika zelo dobro sprejela. V komediji so nastopili Mario Bergnach, Bruna Ciuch, Renzo Ga-riup, Anna Jussa, Carla sti povabil njihov župnik, don Silvano. Tržaški prijatelji Slovenskega dobrodelnega društva so tovor pospremili do sedeža ustanove CARITAS v Portorožu, ki ga odlično vodi msgr. Prelc. Stiki med turinskimi darovalci in portoroškim centrom se bodo verjetno še nadaljevali, saj so iz piemontskega glavnega mesta že izrazili namen, da še naprej konkretno izkazujejo svojo solidarnost žrtvam krvave vojne na ozemlju bivše Jugoslavije. Loszach in Gianni Tru-sgnach, sceno je pripravil Renzo Rucli, režiral pa je Marjan Bevk. Na sliki Sergia Ferrarija vidimo prizor iz nedeljskega nastopa Beneškega gledališča na Dnevu emigranta. Na tržaškem sodišču (predsednik Mario Trampuš) bi se bil vCeraj moral nadaljevati proces proti bivšemu deželnemu odborniku za javna dela Adrianu Bombenu, ki je obtožen korupcije v zvezi z zadevo Merfil. Proces pa so ponovno odložili, in sicer na ponedeljek, 25. t.m.: eden od obtožencev, Giuseppe Vasselli (bivši direktor odborništva Bomben), je te dni zamenjal odvetnika, kateremu niso pravočasno dostavili sodnega obvestila. Ker ne njega ne Vassellija ni bilo na spregled, ni TRST - Državni zakonski odlok o izvajanju delegiranega zakona ministra Formi-ce, ki zadeva obdavčevanje družinskih dohodkov, predvideva možnost, da se leta 1994 uvede - poleg že obstoječega mehanizma za obdavčevanje osebnih dohodkov - še sistem obdavčevanja celotnega sklopa družinskih dohodkov, in sicer preko uveljavljanja posebnih kvocientov ali količnikov. Zakonodajalčeva zamisel sloni na predpostavki, da je družina kolektiven obdavčljivi subjekt. Postopek za ugotavljanje obdavčljive osnove se deli v tri dele. Najprej združimo dohodke vseh družinskih elanov in seštejemo koe- preostalo drugega kot proces odložiti. Bivši demokršcanski odbornik iz Pordenona je obtožen, da je prejel nekaj desetin milijonov (govori se o 40 milijonih) od Angela Venture iz Trevisa in Renza Blanzierija iz Rima (Blanzieri je medtem umrl), ki sta vodila družbo Merfin. Denar naj bi mu bila izročila v zameno za dovoljenje za veliko odlagališče industrijskih odpadkov v Ro-veredu. Afera je izbruhnila na dan septembra 1988. Namestnik državnega pravdnika De Nico- ficiente ali dele koeficientov, ki odpadejo na posameznega elana (1 za družinskega poglavarja, 0,5 za njegovo družico in 0,1 za vsakega nadaljnjega elana); zatem razdelimo vsoto, ki jo tvorijo združeni dohodki, s številom družinskih elanov (1,5 v primeru dvočlanske družine, 1,6 v primeru zakoncev z enim otrokom itd.) in dobimo tako znesek davka, ki bremeni vsak posamezen del družinskega dohodka; nazadnje izračunamo celotni davek, ki ga mora poravnati družina, in sicer tako, da zneske, ki bremenijo njene posamezne elane, pomnoži- lo naj bi bil zbral dokaze, da je do izplačila res prišlo in ker je bila tedaj v teku še volilna kampanja, je bil Bomben obtožen korupcije. Proces se je začel že leta 1991, poleg Bombe-na, Vassellija in Venture pa so bili vpleteni še Vi-nicio Perin, ki naj bi bil dvignil denar in ga izročil odborniku, bivši tajnik deželnega tehničnega urada Lionello Zot-ti ter njegova hei Anto-nella in pa Rita Feltrin. Sledile so številne odložitve, vse akte so celo predali kasacijskemu sodišču, ki pa je potrdilo mo s številom samih elanov. Ob tem gre povedati, da se davčni zavezanci, Ce se odločijo za ta sistem, ne bodo mogli okoristiti z dosedanjimi odbitki na raCun družinskih elanov, ki jih preživljajo. Zakon navaja, da bo znašala ugodnost, ki jo prinaša omenjeni sistem, največ 400.000 lir na leto za vsakega družinskega elana v breme - v primeru štiričlanske družine naj bi šlo za privarCevanje 1.200.000 lir v primerjavi z doslej šnj o prakso. Vendar nalaga vse to davčnemu zavezancu dvojno delo, torej dvojni izračun, ki naj pokaže, prvotne obtožbe korupcije in jih vrnilo tržaškemu sodišču. Kot priči, ki jih je zahtevala obtožba, sta bila poklicana tudi bivši deželni predsednik Adriano Biasutti in dse-danji predsednik Vinicio Turello. Za zaprtimi vrati pa je potekala procedura »dogovarjanja«, za katero sta se odločila Vinicio Perin in Lionello Zotti: prvemu so pogojno naložili 20 mesecev zapora, drugemu pa leto dni. Za skrajšano proceduro pa so zaprosili Ventura, Feltrin in Zottijeva. kateri sistem mu je bolj po godu. Novi mehanizem koristi predvsem bogatejšim družinam: kakor navajajo sindikati CGIL, CISL in UIL, bi ob dramatičnem primanjkljaju, kakršen zeva v državni blagajni, slednji samo še odtegnil nadaljnjih 1.600 milijard lir, in to v korist premožnejših plasti prebivalstva. Danes ima davčni zavezanec pravico, da v dohodkovni prijavi odbije od obdavčljive vsote toliko in toliko za vsakega družinskega elana, ki ga preživlja. Odbitek pa je za vse enak, ne glede na to, kolikšen je v družini zaslužek - 20, 30 ali 100 milijonov lir na leto. Po novem bi bilo treba k vsemu temu prišteti kakšnih 2.000 milijard lir, in to v razmerju, ki bilo toliko večje, kolikor višji je dohodek, torej ravno v nasprotju s stvarnimi potrebami posamezne družine. Sindikalisti so zaradi tega označili tovrstno družinsko davCno olajšavo kot neupravičeno in krivično: »Pod krinko pomoči družinam, v katerih dela en sam elan, hoCe vlada še obogatiti družine, ki tega niso potrebne.« Omenjenih 2.000 milijard lir, katerih sprostitev je predvidena za leto 1994, naj bi po njihovem rajši izkoristili za povečanje oziroma ovrednotenje družinske doklade, in to v dohodkovnem pasu izpod 40 milijonov lir, seveda ob upoštevanju ustroja posamezne družine in gmotnih potreb njenih elanov. _PRI POBUDI SODELOVALO TUDI SDD Iz Turina preko Trsta pomoč za bosanske begunce _____________SOPISCE / ZARADI KORUPCIJE_________________ Ponovno odložili proces proti Bombenu Bivši deželni odbornik je obtožen, da je za izdajo nekega dovoljenja prejel denar NOVICE Protest SSk zaradi izključitve slovenskega predstavnika iz upravnega sveta Friulie TRST - Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je objavil ostro protestno noto zoper dejstvo, da je bila iz upravnega sveta deželne finančne družbe Friulia zbrisana slovenska prisotnost. Slovenski izvedenci so bili namreč že več kot desetletje prisotni z visoko profesionalnostjo v tem organizmu. Jevnikar poudarja politično nekorektnost in kratkovidnost tistih, ki se na eni strani izražajo za krepitev gospodarskih in finančnih odnosov s Slovenijo, tudi kar zadeva področje delovanja deželne finančne družbe, po drugi pa se odrekajo dragocenemu prispevku tistih, ki imajo v tem pogledu največ znanja in izkušenj. Predsednik pordenonske Pokrajine zapušča PSI PORDENON - Predsednik pordenonske Pokrajine Dario Valvasori je sklenil zapustiti socialistično stranko. V pismu, ki ga je poslal tajniku sekcije v kraju Azzano Decimo, v kateri je bil vpisan 30 let, ter v vednost pokrajinskemu in deželnemu tajniku in samemu Craxiju, je zapisal, da stranko zapušča, ker deželna PSI ni v stanju, da bi se prenovila. Obenem dodaja, da bo v pokrajinskem svetu ostal kot neodvisni svetovalec levice v pričakovanju, da bi se ustanovila skupina “socialističnega preporoda", ki bi bila sposobna ponovno pridobiti neizmerno politično bogastvo. Valvasori bo zato odstopil s predsedniškega mesta pordenonske Pokrajine. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Torek, 12. januarja 1993 PROMET / KLJUB POSLABŠANJU VREMENA Danes brez omejitev prometa v mestu Občinski odbor napoveduje »strožje ukrepe« Marjan Kemperle Kljub poslabšanju vremena bo tržaško mestno središče po nekaj dneh omejitev danes spet odprto za promet. Tako je včeraj odločil tržaški občinski odbor na podlagi zadovoljivih podatkov o stopnji onesnaženja zraka v nedeljo. Istočasno pa je župan Staffieri napovedal, da bo občinski odbor danes spet razpravljal o vprašanju onesnaženosti v mestu in bo po vsej verjetnosti sprejel nove, ostrejše omejitvene ukrepe. Na Občini so včeraj zjutraj nestrpno pričakovali izide nedeljskih meritev kvalitete zraka v središču mesta. Doslej je še vedno obveljalo, da se je stopnja onesnaženosti zmanjšala v dneh, ko so bile trgovine zaprte, in ko je bil zato promet v mestu redkejši. Tudi v nedeljo je bilo tako. Medtem ko so še v soboto izmerili na Goldonijevem trgu v Časovnem povprečju osmih ur 13, 6 miligrama ogljikovega monoksida na ku-bik zraka, kar je bilo veC od dovoljene meje 10 miligramov, so v nedeljo zabeležili v povprečju po 9 miligramov strupenega plina na kubik zraka. Na podlagi tega izvida so občinski možje sklenili, da prekinejo omejitvene ukrepe v prometu, ki so trajali od konca preteklega tedna. Včerajšnji sestanek, ki so se ga poleg župana Staffierija udeležili še podžupan Magnelli in odbornika Codarin in Bosio, je bil po mnenju udeležencev nekakšna priprava na današnjo odborovo sejo, na kateri naj bi temeljiteje vzeli v pretres vprašanje onesnaženosti zraka v Trstu. Občinski možje so se namreč doslej borili proti onesnaženju le z omejitvami za promet, še te pa so bile tako Ča- sovno kot tudi področno sila omejene (trajale so od 7. do 9. ure in od 18. ure do 20.30, veljale pa so za dve zelo majhni središčni prometni rezini)'. Tržaški upravitelji so svoje minimalne omejitvene ukrepe zagovarjali, Ceš, da noCejo preveč prizadeti prebivalstva, v zadnjih dneh, ko je postalo onesnaženje v mestnih središčih vsedržavni problem, pa so imeli priložnost ugotoviti, da tako nesmotrnih in nelogičnih ukrepov niso sprejeli nikjer drugje v državi. Se v Modeni, ki je ukrepala podobno kot Trst, traja omejitev uro veC kot v našem mestu! Po včerajšnjem »pripravljalnem srečanju« je Občina izdala tiskovno sporočilo, v katerem napoveduje, da bo občinski odbor sprejel danes nove, strožje ukrepe. Kakšni naj bi bili ti ukrepi, ni zapisano. Pac pa je omenjeno Zupanovo mnenje, da morajo bili le-ti »postopni« in da jih gre »stalno preverjati«. »Treba je sprejeti take ukrepe, ki naj zadostijo interesom vseh kategorij prebivalstva, in upoštevati, da je občinski naCrt za promet še v pripravljalni fazi,« je dodal Staffieri. Po naše bi temu rekli, da bo vse ostalo po starem... Promet v mestnem središču po odprtju (Foto Sergio Ferrari) PROMET / GHERSINA PROTESTI RA Izsiljevanje z načrtom o parkiriščih Promet, prevozi in parkirišča v Trstu, kakšna zmeda! Na dan, ko je stavka mestnih redarjev postavila pod vprašaj učinkovitost Časovne omejitve prometa v središču mesta , je v občinski palači »eksplodirala« afera o parkiriščih, ali bolje o mestnem naCrtu za parkirišča. Afero je »sprožil« občinski svetovalec zelenih Paolo Ghersina, ki je iz protesta zapustil včerajšnjo sejo urbanistične komisije. Na seji, ki jo je sklical odbornik De Comelli, bi morali razpravljati prav o »vsakoletni prilagoditvi mestnega načrta o parkiriščih«. Odbornik je sicer predložil načrt s šestimi urbanističnimi variantami, a brez priloženih map in druge potrebne dokumentacije. Ghersina je smatral, da ob takem vsiljevanju ni mogoče trezno razpravljati o tako pomembnem vprašanju, zato je kratkomalo zapustil sejo in svoje ravnanje obrazložil v zelo ostrem tiskovnem sporočilu. Ghersina razkriva, da je bil odlok o parkiriščih prejšnji teden umaknjen, po nekaj dneh pa ga je odbornik spet predstavil v nesprejemljivo nepopolni obliki. Pri tem omenja, da je odlok sila pomemben, saj bo vplival na gradbeništvo, na urbanistiko, na promet, na javne prevoze, na javna sredstva in na možnost gradenj na določenih mestnih območjih. NaCrt o parkiriščih pa ni dokument samemu sebi namen. Moral bi se vključiti v širše vprašanje prometa v mestu, in tudi tu je prišlo do »kratkega stika«. Družba FIAT je lanskega julija izročila tržaški občini načrt o prevozih v mestu. NaCrt Čaka odtlej v občinskih predalih, občinski svet o njem ne ve niC, medtem pa postaja promet v mestu vse bolj kaotičen, zasičen, živčen in počasen. Namesto da bi o naCrtu za promet v mestu in o naCrtu za parkirišča razpravljali skupno, je izbrala Občina neverjetno pot: »privilegirala« je parkirišča, po Ghersi-novem mnenju zato, ker gre za »vprašanje denarja, javnih prispevkov, razdelitve med družbami javnega območja, ki so blizu raznim političnim sponzorjem.« Taka nelogična logika je za Ghersino nesprejemljiva, zato se je tudi odločil za javni protest. PROMET / PROTEST OBČINSKIH REDARJEV Stavka proti zaprtju mesta Ukrepi uprove noj ne bi bili učinkoviti Tržaški mestni redarji so včeraj stavkali (Arhiv Pd) Tržaški občinski redarji se ne strinjajo z dosedanjimi ukrepi občinske uprave za omejitev zračnega onesnaženja v mestu in so tudi zaradi tega proglasili stavko. V pripravnem stanju so bili že od srede decembra in odtlej ne opravljajo nadurnega dela, od 2. januarja dalje pa jih velika večina ne opravlja niti tako imenovane »protio-nesnaževalne službe«, se prav dela, ki je neposredno povezano z zapiranjem mestnega središča za avtomobilski promet. »Po našem mnenju so dosedanji ukrepi občinske uprave povsem neučinkoviti in v nekem smislu celo škodljivi,« nam je povedal poročnik Fulvio Ruzier, ki je sicer tudi sindikalist UIL. »Tako ni npr. poskrbljeno za primemo signalizacijo, ki bi opozarjala voznike na zaprtje mestnega središča. Poleg tega zahtevamo, naj bi bila obvezno opre-mjena s primernimi oznakami vozila, ki kljub prepovedi smejo krožiti na zaprtih območjih. Prav zato, ker te stvari niso urejene, se zdaj večkrat dogaja, da je tako-rekoC medicina hujša od same bolezni. Tako bi zdaj morali ob zaprtju mestnega središča ves promet preusmerjati sami redarji, pa tudi pregledati vsak avtomobil, ki bi hotel krožiti po zaprtih območjih. To seveda ustvarja zastoje in vrste in povečuje samo o-nesnaženje, kar je prvim v škodo nam redarjem, ki moramo pac biti sredi tega kaotičnega prometa.« Stavko so proglasili sindikati CGIL, CISL in UIL, udeležuje pa se je približno 80 odstotkov vseh mestnih redarjev. Prav zaradi tega so bile zapore mestnega središča, ki jih je tržaška občinska uprava določila za 8., 9. in 11. januar, le delno oziroma nepopolno izvedene. Sicer pa velja pristaviti, da redarji stavkajo tudi iz drugih razlogdv. Tako npr. zahtevajo povečanje osebja. Trenutno je v tržaški občini v službi kakih 200 redarjev, 100 manj od predvidenega. Poleg tega so redarji že 15 let brez pravilnika. Kot nam je povedal Ruzier, tečejo o vseh teh vprašanjih že dalj časa pogajanja s tržaškim občinskim odborom, točneje z odbornikoma z osebje Francom Bosiom in za javni red Renzom Codarinom. Ruzier je pristavil, da se na pogajanjih stališča postopno medsebojno približujejo, zaradi Cesar ne izključuje, da bi že v kratkem prišlo do podpisa ustreznega sporazuma in torej tudi do prekinitve stavke. Načrt o preureditvi glavne bolnišnice Odboru garantov in izrednemu upravitelju tržaške KZE Domenicu Del Preteju je bil vCeraj orisan dokončni, a še vedno okvirni naCrt o preureditvi glavne bolnišnice, ki so ga pripravili projektanti konzorcija EDILSA. Dela bo finansiralo ministrstvo za zdravstvo, potem ko je bil odobren naCrt o izvedljivosti del. Okvirni naCrt -kot je dejal Del Prete-odgovarja v veliki meri splošnim smernicam, ki jih je svoj Cas tržaška KZE posredovala konzorciju EDILSA. V Četrtek bodo načrt predstavili deželnemu nadzornemu odbora, ki se bo nato izrekel o njegovi tehnični vsebini. Ko bodo izpolnjene te obveznosti, se bodo dela lahko zaCela; po predvidevanjih bi moralo do tega priti kaj kmalu. Dr. Zigrino ne more zastopati tržaške USL Tržaške zdravstvene ustanove (USL) nikakor ne more zastopati eden od njenih uslužbencev, kot je v tem primeru dr. Zigrino, Čeprav opravlja pomembno funkcijo upravnega koordinatorja. Tako zatrjuje Giorgio Sirotti, tajnik Osnovne enote zdravstvenih delavcev DSL. Na podlagi sedanje zakonodaje lahko USL zastopa samo izredni upravnik, zato je neumestno sodelovanje dr. Zigrina v tako imenovani »task force«, ki naj bi se ukvarjala s težkimi gospodarskimi razmerami v Trstu. ACLI Caritas iz Trsta nudi informacije za prehod beguncev iz Bosne Center za storitve ACLI Caritas iz Trsta za državljane, ki ne pripadajo evropski skupnosti, nudi podrobne informacije v zvezi z evakuacijo prebivalcev s področja bivše Jugoslavije, kjer divja vojna. Gre za podatke v zvezi z dokumenti, ki so potrebni za prehod po hrvaškem ozemlju in za vstop v Italijo za vse tiste osebe iz Bosne, za katere sorodniki, prijatelji ali znanci v Italiji jamčijo, da jim lahko nudijo gostoljubje. Podrobnejše informacije zainteresirani dobijo na sedežu omenjenega centra v Ul. del Šale 4/a (blizu Trga Cavana) ob torkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure (tel. 313486). OTROŠTVO / POBUDA ZA ZAKONSKO REFORMO JAVNE UPRAVE / OD VCERAJ PRI TRŽAŠKEM ŽUPANSTVU Otroške jasli naj bi bile splošna pravica Tudi na Tržaškem začeli zbirati podpise Nabiralnika za pripombe tižaški občinski upravi Službo vodi občinska svetovalska komisija za prozornost Tudi na Tržaškem so zaceli zbirati podpise za zakonski predlog o otroških jaslih na ljudsko pobudo. Slo bi za reformo zakona 1044 iz leta 1971 o otroških jaslih, ki je po razširjenem mnenju zastarel. Prvo pobudo za zbiranje podpisov je dal odbor ad hoc s sedežem v Firencah, akcija pa se je medtem že razširila po vsej državi. Podbudo so na Tržaškem prevzele nekatere ženske organizacije, in sicer UDI, ARCI-donna in Zenska koordinacija sindikata CIGL. Kot so povedale Anna Candolf, Gabriella Taddeo in Car-mela Sterrentino, je odziv ljudi tudi pri nas izredno dober. Omenimo naj le, da so v nekem trgovskem centru preteklo soboto v nekaj urah nabrali kar 400 podpisov. Na osnovi zakonskega predloga naj bi otroške jasli ne bile veC nekakšno »parkirišče« za troke, pa tudi ne skrbstvena dejavnost v pomoč staršem, ki si ne morejo drugače pomagati, temveč naj bi bile družbeno-vzgojna struktura za prvo otroštvo. Z drugimi besedami, otroške jasli bi morali obravnavati kot nekakšno Solo, odprto vsem in seveda opremljeno s primerno usposobljenim osebjem. Prav zato naj bi pristojnost zanje v bodoče imelo ministrstvo za šolstvo. Pošiljanje otrok v otroške jasli naj bi tako postala pravica, izhajajoča iz pravice do zaščite otroštva, pa tudi iz pra- vice do enakopravnosti med moškim in žensko, saj je znano, da se zdaj mora marsikatera ženska zaradi otroka odpovedati službi (in obratno, zaradi službe otroku). Na včerajšnji predstavitvi pobude so tudi poudarili, da bi morali imeti pravico do vpisa v jasli tudi otroci brez italijanskega državljanstva, kakor tudi prizadeti otroci. Marsikaj v tem smislu je že predvideno v zadevni deželni zakonodaji Furlanije-Julijske krajine. Predsednica deželnega pedagoškega odbora Maria Teresa Po-ropat je na včerajšnjem srečanju s Časnikarji vsekakor povedala, da se strinja z duhom nove zakonske pobude. Od včeraj sta tržaškim občanom na voljo dva posebna nabiralnika, preko katerih bodo lahko posredovali svoje pisne pripombe tržaškemu občinskemu odboru in svetu. Za odprtje nabiralnikov se je zavzela tržaška občinska svetovalska komisija za prozornost, ki bo to posebno službo tudi vodila. Nabiralnika sta postavljena na dveh različnih mestih pri tržakem županstvu. Eden stoji v veži pred vhodom po Ul. Granatieri, drugi pa v veži tako imenvane Steklene palače, nedaleč od anagrafskega urada. Kot beremo v sporočilu za tisk občinske komisije za prozornost, bodo občani na tak naCin imeli možnost, da posredujejo občinski upravi svoje kritike in predloge, in sicer brez zapletenih postopkov. Na tak način bodo lahko opozorili na probleme, s katerimi se sami neposredno spopadajo, a ki vsaj v načelu lahko zadevajo več ljudi. Z drugimi besedami, ne bo šlo za službo za reševanje povsem osebnih problemov, ki sicer že po svoji naravi zahtevajo neposreden stik s pristojnim občinskim upraviteljem oziroma uradom-Komisija bo vsekakor pregledala vse, kar se bo v obeh nabiralnikih nabralo, in pripombe posredovala občinskemu odboru ali svetu. Brez dvoma gre za pomembno novo možnost, ki jo imajo občani za izražanje svojih mnenj in volje. KRAS / PISMO IZREDNEGA KOMISARJA MARROSUJA Odnos Pokrajine do Kraškega parka Načrtovanje ne sme potekati brez sodelovanja kraškega prebivalstva DOLINA / CENTER ZA NARKOMANE ”Vsi smo naredili napake11 Jutri ob 18.30 izredna seja krajevne občinske skupščine Posvet o zapeljevalcu oziroma o zapeljevanju Uradni naslov posveta, ki bo v soboto, 23. t.m. v gledališču Rossetti, je še bolj "zapeljiv": "Nevzdržna lahkost moškega - anatomija zapeljevalca". Posvet prirejajo ob predstavi Anatol Arthura Schnitzlerja, ki bo od jutri dalje na sporedu v gledališču Rossetti v okvira abonmajske sezone Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Vodil ga bo gledališki kritik in docent filozofije izražanja na univerzi v Bologni Ugo Volli, gledališče pa ga organizira v sodelovanju z avstrijskim generalnim konzulatom v Trstu in banko CRTrieste. Na posvetu bo nastopila vrsta imenitnih strokovnjakov, poleg koordinatorja Vollija še psihoterapevtka Gianna Schelotto, dolgoletni direktor Inštituta za avstrijsko kulturo v Rimu VValter Zettl, Anna Maria Testa, ki se ukvarja z reklamo in režiser Nanni Garella. V središču pozornosti bo seveda umetnost osvajanja in zapeljevanja. Izredni komisar tržaške pokrajine Mario Marrosu je pristojnim ustanovam in združenjem odposlal pismeno vlogo, v kateri obravnava vprašanje Kraškega parka. Sklicuje se na resolucijo tržaškega občinskega sveta, v kateri je med dragim izražena želja, naj bi načrtovanje Kraškega parka ne potekalo brez sodelovanja z napredno zainteresiranim prebivalstvom, ki živi v območju parka. V resoluciji je nadalje reCeno, da morata vsebina in namembnost parka odražati ravnovesje med elementi ohranjevanja naravnih in družbe- nih značilnosti in elementi razvoja. Pokrajinska uprava torej osvaja predlog Kraške gorske skupnosti in si prevzema vlogo posrednika. Hkrati izraža najširšo pripravljenost ter željo, da bi bil cimprej ustanovljen koordinacijski odbor za park, ki naj med ostalimi ustanovami in združenji vključuje tudi tržaško pokrajino. Spoštovanje in valorizacija kmetijske namembnosti, ki je pravi steber uravnovešenega razvoja na teritoriju, morajo imeti načrtovalci, ki bodo posegli na tem predelu, stalno pred oCmi. In v tem smislu je pokrajinska uprava tudi ukrepala. Deželni upravi je predložila posebno prošnjo že avgusta lanskega leta, da bi lahko posegla na vseh kmetijskih področjih, pri Čemer je osvojila tudi številne načrte, ki je pripravila Skupnost kraških vasi. Nadalje se Pokrajina zavzema, da bi se lahko poslužila prispevkov Evropske skupnosti, kot je določila komisija ES glede zapostavljenih kmetijskih območij (priznanje zapostavljenega področja bo mogoCe končno doseči s podporo deželne uprave). Nenazadnje gre tudi podčrtati, da je pokrajinska uprava sprejela predlog o ustanovitvi Prostovoljnega konzorcija za zaščiteno poreklo vin (DOC) »Carso« (na razpolago je dala prostore Kraškega pokrajinskega muzeja v Repnu). Poleg tega je vzpostavila sodelovanje z miljsko občino za organizacijo poklicnih tečajev iz kmetijstva z biološko usmeritvijo, vinogradništva in kletarstva. Po mnenju izrednega komisarja vsi ti ukrepi predstavljajo konkretna dejstva, ki se stapljajo s težnjami, da bi imel Kraški park vse razvojne možnosti. Dolinski občinski svet se bo na jutrišnji izredni seji (začetek ob 18.30) končno ukvarjal z načrtovanim centrom za rehabilitacijo narkomanom, ki ga hočejo zgraditi na območju Fran-kovca. Sklic seje so na podlagi zakona zahtevali svetovalci Capuzzo (Zelena lista), GombaC (Slovenska narodna stranka) ter krščanska demokrata Mazzarino in Raffaele. Jutrišnje seje bi se moral udeležiti tudi pobudnik terapevtskega centra duhovnik Mario Vatta, ki pa do sinoči še ni dobil uradnega vabila ob- činske uprave. To je v tiskovni noti javila Zelena lista, ki je zahtevala izredno sklicanje seje ne iz polemične osti do Občine, ampak z Zeljo, da se okrog tega problema ustvari strpnejše in mirnejše vzdušje. Zato pobudniki jutrišnjega zasedanja ne bodo predložili posebnih resolucij ali dokumentov. »Mislim, da smo v tej aferi vsi naredili nekaj napak. Don Vatta, ki se ni pravočasno srečal s prebivalstvom Žavelj in Frankovca, domačini, ki so se takoj zagnali proti tej pobudi, občinski od- bor, ki ni pravilno seznanjal javnosti in najbrž tudi sredstva obveščanja, ki problema niso dovolj poglobila«, je napisal v izjavi še občinski svetovalec Zelene liste Capuzzo. Zeleni vsekakor upajo, da se bo vzdušje sedaj nekoliko izboljšalo in da se bo prej ali slej našla ustrezna rešitev. Vatta je ustanovitelj in vodja skupnosti San Martino al Čampo, ki se že celo vrsto let ukvarja z zdravstveno in družbeno rehabilitacijo uživalcev mamil in socialnih emarginirancev sploh. _ZA NAJMLAJŠE / PREDSTAVA SSG V CRISTALLU V pravljicah je vse mogoče Celo igrati v slovenščini za Italijane m Čarovnija je uspela in vsi so bili veseli - Čarali so elani Slovenskega stalnega gledališča, očarali pa so male in starejše gledalce zbrane v dvorani Cristallo. V nedeljo dopoldne je namreč v okviru otroških predstav, ki jih za svojo najmlajšo publiko organizira gledališka skupina Contrada, nastopilo SSG z igro Cesarjeva nova oblačila povzeto po Andersenovi pravljici (na sliki D. Križ-mančiča). Izziv in dodatna magija te predstave sta bila v tem, da so elani SSG igrali v slovenščini, njihova publika pa je bila pretežno italijansko govoreča. To prepreko so premagali tako, da je Lidija Kozlovič med posameznimi prizori povedala, kaj se dogaja na odru. Nedeljska "dvojezična" predstava je bila istočasno tudi nekakšen uvod v niz tržaških predstav, ki se bodo uradno začele jutri popoldne, dejansko pa že dopoldne s predstavo za Sole. V tržaškem Kulturnem domu bodo Cesarjeva nova oblačila igrali jutri, v Četrtek in petek dopoldne ob 10.30, premiera pa bo - kot že rečeno - jutri popoldne ob 18. uri. Naslednji teden si bo mogoče Andersenovo pravljico v Kulturnem domu ogledati še v torek in sredo dopoldne, nakar pa bo 22. t.m. na programu v goriskem Katoliškem domu. Igro Cesarjeva nova oblačila je po Andersenovem motivu za SSG v verzih napisal Milan Jesih. NA POBUDO OBČINE Leto ’93 bo v znamenju lahke glasbe Leto ’93 bo za tržaško mladino leto lahke glasbe. Tako je izjavil tržaški odbornik za šport, turizem in mladinska vprašanja Roberto de Gioia, ko je občinski odbor osvojil njegov predlog glede koncertov lahke glasbe. Z odobritvijo tega predloga se je odbor obvezal, da bo napel vse sile, da bi Trst vključili v seznam mest, v katerih redno gostujejo najbolj priznana in med mladimi najbolj priljubljena imena lahke glasbe. Svojo izjavo, ki bi sicer izzvenela v prazno, je odbornik podkrepil z nekaterimi dejstvi: v prvi vrsti gre za sporazum s firmo Azalea Promotion, ki je med najbolj prodornimi organizatorji koncertov lahke glasbe v naši deželi. Na osnovi tega sporazuma bodo v Trstu letos priredili osem kvalitetnih koncertov: prvi bo na sporedu ze v kratkem, in sicer v četrtek, 21. t.m., ko bo v Športni dvorani nastopil kantavtor Fran-cesco de Gregori. V relativno kratkih presledkih bosta nato sledila Se dva koncerta, ki bosta nedvomna privabila Številno publiko: 1. februarja bo - prav tako v Športni dvorani - nastopil spet predstavnik "zgodovinskih" italijanskih kan-tavtorjev Francesco Guccini, 15. februarja pa se bo predstavila skupina Litfiba, ki bo tudi v Trstu prikazala predstavo Terremoto Tour. Naslednji koncert napovedujejo za april, ko naj bi v naše mesto prišel Marco Mašini. Občinski odbor je svoj pristanek na predlog odbornika de Gioie izrazil tudi s pripravljenostjo, da daje na razpolago za koncerte lahke glasbe športne palače in igrišča, medtem ko je bil do nedavnega nasprotnega mnenja. Tako bodo koncerti v Športni palači in tudi na novem nogometnem igrišču, istočasno pa so potrdili, da bodo v okviru poletnih prireditev na Gradu sv. Justa tudi koncerti lahke glasbe . Tržaška uprava bo svojo občutljivost do tega vprašanja izkazala še s tem, da bo nekatere predstave ponudila po dostopnih cenah, sodelovala pa bo tudi z gledališči pri organizaciji pobud, kot je npr. gostovanje kubanske predstave Tropicana, ld so jo uvrstili v sklop občinskih prireditev ob letošnjem pustu. BOLJUNEC / V NEDELJO V VAŠKI CERKVI Zborovski koncert božičnih pesmi Mladinski dom iz Boljunca je tudi letos sklenil božiCno-novolet-ne praznike s prireditvijo, na kateri je prišlo do izraza to posebno vzdušje vsakoletne obrednosti. Božični koncert je bil v soboto zvečer v boljunski župni cerkvi, Številnemu občinstvu pa so se predstavili domači ženski cerkveni pevski zbor, ki je zapel ob instrumentalni spremljavi tamburaškega ansambla KD France Prešeren, Cerkveni komorni pevski zbor iz Kopra, ki ga vidimo na sliki (foto Križmancic), ob zaključku pa še Oktet Škofije. V središču pozornosti koncertnega programa so bile seveda slovenske božične pesmi, sobotni koncert pa je ponudil tudi priložnost za nagrajevanje najboljših udeležencev letošnjega 16. ex tem-pore na božični motiv, pri katerem so sodelovali otroci vaškega vrtca in osnovne šole »Fran Venturini« ter dijaki dolinske nižje srednje šole. (dam) BOLJUNEC / BAR PRI MARIJI PREVZELI SESTRI KRALJIC IZ PREBENEGA Še ena gostinska pobuda Z novim letom je na boljunskem »gostipskem obzorju« prišlo do novosti: bar, ki ga v širši okolici poznajo kot »bar pri Mariji« sta namreč prevzeli v upravljanje Nadja in Nataša Kraljic iz Pre-benega (na sliki). Sestri bosta še dalje (vsak dan razen ob nedeljah) nudili raznovrstne pijače in okusne prigrizke za t.i. hitre obroke. Tudi glede na topel sprejem, ki sta ga bili ob odprtju deležni, se sestri prisrčno zahvaljujeta svojim znancem, prijateljem in seveda vsem odjemal- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Milan Jesih CESARJEVA NOVA OBLAČILA Režija VLADIMIR JURC Tržaška premiera jutri, 13. januarja, ob 18. uri SLOVENSKI KLUB V TRSTU KROŽEK ISTRIA vabita danes, 12. januarja 1993 ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na srečanje VELEPOSLANIK IRONIJE Gost večera bo FRANCO JURI, o njem in njegovi knjigi» V imenu naroda« bosta uvedla razgovor Danjeia BIRSA in Marino VOCCI SPOROČILO ČLANOM TPPZ V petek, 15. januarja, ob 20. uri bo v Bazovici v Partizanskem domu PRVA VAJA V LETU 1993 Vaja bo za celotni ansambel. Izšla je ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE ...6. knjiga.. Tržaška knjigarna KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Puerto Escon-dido«, r. Gabriele Salvato-res, i. Diego Abatantuono. EKCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »Label-la e la bestia«, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Co-stner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »L’ulti-mo del Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.20, 22.15 »Grazio-sita anale«, prepovedan mladini pod 18.letom. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i. Carlo Ver-done, i. Francesca Neri. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Codice d’ono-re«, i. Tom Cruise, Jack Ni-cholson, Demi Moore. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La storia di Qui Ju«, r. Zhang Yimou, i. Gang Li. EDEN - 15.30, 22.10 »Eva, la pornomotociclista«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »Mamma ho riperso 1’aereo«, i. Macau-lay Culkin. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi ffitti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker. ALCIONE - 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »I protagonisti«, r,- Robert Altman, i. Tim Robbins, Jack Lemmon. RADIO - 15.30, 21.30 »Caval-cata anal«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 12. januarja 1993 TATJANA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 22.08 in zatone ob 9.38. Jutri, SREDA, 13. januarja 1993 VERONIKA VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1024,2 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 83-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Amatulli, Valentina Creva-tin, Matteo Bertocchi in Marco Fornasaro. UMRLI SO: 93-letna Car-londa Scopinich, 64-letna Olga Tomažič, 86-letni Giuseppe Ferfila, 77-letni Adriano Sola, 80-letna Rosa Damiani, 83-letna Giusep-pina Della Pietra, 84-letni Silvio Fonda, 94-letna Norma Zambon, 83-letni Ro-dolfo Uccetta, 70-letni Gia-como Ungaro, 70-letni Leonardo Ventrice, 41-letni Paolo Cherubini, 76-letni Ottoe Martinoli, 86-letna Giulia Scoch, 83-letni Aure-lio Chiaselotti, 66-letni Bruno Dodich, 85-letna Olga Caharija, 80-letna Valnea Castro, 83-letni Luigi Luca-telli, 69-letni Alberto Ceret-ti, 56-letni Romano Kavali-ch, 59-letna Elda Bravar, 76-letna Miranda Bergamin. I 1 LEKARNE Od ponedeljka, 11., do nedelje, 17. januarja 1993 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. HUJ/finjE pod zdravniško kontrolo • s pomočjo stimulacije proti apetitu od 8 do 12 kg mesečno • odprava celulita • oblikovanje postave Informacije in naročila: Medico estetski center dr. J. T. Sentočnik, Sežana,Štorje 80, tel.: (067) 68-491 ob torkih in sredah M PRIREDITVE TPK SIRENA priredi v petek, 15. januarja, ob 20.30 VEČER MED ZVEZDAMI. Predaval bo Andrej Guštin iz Ljubljane s pomočjo diapozitivov in, Ce bo vreme naklonjeno, tudi teleskopa. Vstop prost! Vabljeni! KD IVAN GRBEC - V petek, 15. januarja, bo ob 20. uri Miran Košuta predstavil knjigo Borisa Pangerca MAJENCA- Nastopil bo MPZ Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Vabljeni SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine - V nedeljo, 17. t.m., ob 16.30, bo gostovala gledališka skupina KD Kraški dom z Repentabra z dramskim delom Stane Milic-La-zar ”Kdo je kriv?” Vabljeni. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE občine Dolina vabi elane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v soboto, 16. januarja, ob 19.30 v dvorani V. Vodnik v Dolini. Program: razvitje partijske zastave sekcije dolinske občine in nastop Pihalnega orkestra Breg. KD PRIMORSKO vabi na predstavitev knjige SA-VRINSKE ZGODBE - drugi del - Marije Franca iz GraCišCa v nedeljo, 17. t. m., ob 19. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Avtorico bo predstavil urednik Fontane Danilo Japelj, sodeluje vokalni kvartet Galeb iz Izole. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije na SLOVENIJA PARTY, ki bo v soboto, 16. t. m., v Ul. Do-nizetti 3. Oblikovali ga bodo predsednica SKK Nataša Zubalic, vokalno-instru-mentalni kvertet Nomos, gledališka skupina SKK, slavnostni govornik pa bo pisatelj Boris Pahor. Sledila bo družabnost ob prigrizku in glasbi. ZaCetek ob 19.30. (3 OBVESTiLA SKLAD MITJA CUK ob- vešCa, da se šiviljska popravila spet pričnejo od jutri,13. januarja, dalje ob sredah od 8.30 do 12.30. ČESTITKA Danes slavi svoj rojstni dan naša draga VERA CUK. Se mnogo zdravih let ji želijo vsi, ki jo imajo radi iz Doline, Sesljana in Hrpelj. V Vrtaljah slavi danes okroglo obletnico DARKA. Iskreno ji Čestitajo mama, Radovan, Danica, Irena in Dejan. MALI OGLASI V JAMLJAH, Zupančičeva 8, je Mario Pahor odprl osmico. V ZGONIKU 71 je odprl osmico Mario Milic. OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. TAJNICO/KA, izkušeno, vešCo tudi dela na compu-terju, brez družinskih obveznosti, išCe pisarna. Tel. (0481) 535302 18-LETNI RTV-tehnik, diplomiran na zavodu Jožef Stefan, isce primerno službo. Tel. na št. 281211. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. na St. 229234. TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajemo v najem za urad. Tel. na št. 420604 po 20. uri. PRODAMO na Fernetičih hišo z vrtom. Tel. na št. 826084 v uradnih urah. RANGE ROVER, 4 vrata, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. na St. 420604 po 20. uri. PRODAJAM hlevski gnoj (goveji ali konjski) v okolici Gorice, dostava na dom. Tel. (0481) 20521 ob uri obedov. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. PODARIM enoosebno posteljo, noCno omaro in predalnik s štirimi predali. Tel. ob uri obedov na št. 395003. PRIMORKA, z višješolsko izobrazbo, želi spoznati sopotnika, od 40 do 52 let, s srCno kulturo in smislom za življenje v dvoje. Ponudbe pošljite na: Fermo Posta Centrale, Trieste, Patente 100925. + V 92. letu starosti nas je zapustila naša predraga Josipina Ženko vd. Junc Pogreb bo jutri, 13. januarja, ob 15. uri na Velikem Uhelj skem. Žalostno vest sporočajo sin Adi, snaha Neda, vnukinja Erika in drugi sorodniki Trst, 12. 1. 1993 Dragi noni Pepini v slovo Claudia in Miro PRISPEVKI V spomin na Vladimira Per-tota daruje Majda 50:000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja darujeta Lina in Jakob Renko 30.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Va* lerije Matjak Kokorovec daruje Egon Kraus 50.000 lir za SD Polet. V spomin na teto Alojzijo Novak daruje družina Devetak 50.000 lir za Dijaški dom. Pogreb naše drage mame in babice Olge Caharija vd. Ušaj bo danes, 12. januarja, ob 12.45 iz tržaške mrtvašnice v cerkev v Nabrežino. Svojci Devin, Nabrežina, 12.1.1993 t Po življenju, ki ga je posvetil družini nas je nepričakovano zapustil naš dragi Alberto Cante Pogreb bo jutri, 13. januarja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Sempolaju. Žalostno vest sporočajo žena Elvira, sinova Robert z Rosanno in Sergio z Roso, ljubljeni vnuki Enrico, Francesca in Andrea, bratje, sestre ter drugi sorodniki Trst, 12. 1. 1993 (Pogrebno podjetje -Ul. Zonta 3) Ravnatelji Hranilnic in posojilnic iz Furlanije-Julijske krajine se pridružujejo žalovanju kolege Sava Ušaja ob izgubi matere gospe Olge Caharija vd. Ušaj Videm, 12. 1. 1993 t Dotrpela je naša draga mama Milena (Marija) Perčič vd. Kocman Predsednik, upravni svet, nadzorni odbor, direkcija in uslužbenci Združenja deželnih hranilnic in posojilnic Furlanije-Julijske krajine izrekajo občuteno sožalje rag. Savu Ušaju, ravnatelju Hranilnice in posojilnice v Sovodnjah ob izgubi matere gospe Pogreb pokojnice bo jutri, 13. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev. Žalostno vest poročajo hčeri Ada in Marica ter snaha Anica z družinami in drugi sorodniki Iskrena zahvala dr. Grudnu, zdravnikom in osebju VI. medicinskega oddelka bolnišnice pod Obeliskom. Sempolaj, Repen, Salež, 12. 1. 1993 (Pogrebno podjetje -Ul. Zonta 3) Olge Caharija vd. Ušaj Videm, 12. 1. 1993 Svojemu dolgoletnemu elanu Savu Ušaju izreka odbor SKD Igo Gruden in SD Sokol iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Žalovanju svojcev se pridružujeta družini Cecotto in Adamič Ob boleči izgubi drage mame izreka Savu Ušaju in prizadetim sorodnikom iskreno sožalje družina Brecelj Ob prerani izgubi dragega Romana Kavaliča izreka družini iskreno sožalje KD Kraški dom Bančna sekcija SDGZ izreka občuteno sožalje odborniku Savu Ušaju ob izgubi drage matere. Ob izgubi moža in očeta Romana Kavaliča sočustvuje z družino župnijska skupnost Repentabor Glasbena matica se klanja spominu gospe Zofije Bajec Ambroset, mame nepozabnega klavirskega pedagoga Inota. NOVICE ZDRAVSTVO / 2E PRVI DAN ZASTOJI V RAZDELJEVANJU GORICA / MERITVE KZE DSL predlaga najem posojila za obnovo Ville Frommer Delegacija goriške DSL, ki jo je vodil občinski tajnik Oliviero Furlan, se je predsinoci srečala z brezdomci iz pogorele Ville Frommer, ki so začasno nameščeni v hotelu Transalpina. Na srečanju so obravnavali pereč socialni problem 16 družin, ki so ostale brez strehe nad glavo, kot tudi vprašanje obnove pomembne mestne palače, ki jo je poškodoval požar. Glede tega je DSL zaskrbljena, piše v sporočilu za tisk, ker je pričakovati, da bo treba na obnovo dolgo čakati. Obstaja nevarnost, da se prizadetim družinam ponudi bolj ali manj zadovoljiva zasilna rešitev, nakar bo problem Ville Frommer šel v pozabo tako kot je že Villa Ritter v Stražicah. Da bi preprečila to nevarnost, se bo DSL zavzela v občinskem svetu kot tudi v rajonskem svetu za Svetogorsko četrt. Kot možno rešitev predlagajo najem hipotekarnega posojila (jamčilo naj bi ga izdatno premoženje Sklada Coronini). Tako bi lahko že v nekaj mesecih poskrbeli za obnovo Ville Frommer, izposojeni denar pa bi nato vrnili po predvideni prodaji palače v Benetkah. Koncert z natečaja Lipizer nocoj v sporedu radia RAI3 Tretja radijska mreža RAI bo nocoj od 21. do 22.30 prenašala posnetek koncerta zmagovalcev 11. mednarodnega natečaja za mlade violiniste Rodolfo Lipizer. Koncert so posneli v goriškem Verdijevem gledališču 13. septembra lani na zaključnem večeru zadnje izvedbe violinskega natečaja. Režiser radijske oddaje Gnido Pipolo bo predstavil pregled tekmovanja, nakar bodo poslušalci lahko prisluhnili izvajanju dveh prvou-vrščenih ob spremlavi simfoničnega orkestra Sudetov iz Walbrzycha pod vodstvom dirigenta Jožefa VVilkomirskega. Kitajski violinist Chang Gon (22 let star - 2. nagrada) bo izvajal odlomke iz Španske simfonije Edouarda Laloja, zmagovalka natečaja, 20-letna ruska violinistka Anasta-sja Cebotarjova pa bo izvajala Koncert št. 3 op. 61 Saint-Saensa. V Ul. Favefti našli bombi V Favettijevi ulici so te dni našli dva topovska izstrelka, dolga kakih šestdeset centimetrov. Pred kakšnim mesecem so na istem kraju, v bregu proti grajskemu griču našli še en izstrelek, približno meter globoko. Po vsej verjetnosti gre za material iz prve svetovne vojne. Verižno trčenje v Zagraju Do pravcatega verižnega trčenja, v dobesednem pomenu, je prišlo včeraj ob 8. uri na mostu preko Soče v Zagraju. V nesrečo je bilo vpletenih šest vozil. Ranjen ni bil nihče, gmotna škoda pa je kljub tolikšnemu številu vpletenih vozil omejena. Težko priti do nalepk za oprostitev ticketa No KZE še pričakujejo novol 6 tisoč upravičencev Med prvimi v vrsti za prevzem nalepk za oprostitev ticketa (foto Studio Reportage) Zrak je nasičen z izpušnimi plini Zaskrbljujoči o še nepopolni podatki Izpušni plini zastrupljajo zrak (foto Studio Reportage) Marko Marinčič Upokojenci, ki imajo pravico do oprostitve plačila ticketa na zdravila, si morajo to sicer iz leta v leto bolj okrnjeno pravico dobesedno priboriti. V uradih KZE v Ul. Veneto se je včeraj z velikimi težavami začelo razdeljevanje nalepk, ki so si jih na zdravstvenem ministrstvu izmislili za omejevanje nakupov zdravil brez plačila ticketa. Novi sistem je že sam po sebi dokaj zapleten, dodatne težave pa se pojavljajo pri razdeljevanju. Se sreča je, da so goriški upravičenci prisluhnili nasvetu, naj ne navalijo vsi prve dni po nalepke. Včeraj je bila pred edinim okencem, kjer so razdeljevali nalepke stalno vrsta, ki je bila občasno precej dolga, postopek razdeljevanja pa je bil dokaj počasen. V prvih treh urah so izročili nalepke komaj nekaj več kot 40 upravičencem, tudi zato, ker zaradi tehničnih težav niso mogli vstavljati podatkov v računalnik. Postopek predvideva namreč, da vsak upravičenec prinese potrdilo občine, da ne presega dohodka, ki daje pravico do oprostitve ticketa, nakar ga KZE vpiše v posebni seznam in mu izroči nelapke: zaenkrat izročajo le 8 od predvidenih 16 nalepk, kolikor jih bo lahko vsak upraviečenec izkoristil letno. Preostale bodo razdelili šele čez nekaj mesecev. Razlog tega dodatnega nesmisla je v zamudah državnega instituta, ki tiska nalepke in jih področpim uradom ni dostavil v zadostnem številu. Povedati je treba, da si osebje KZE resnično prizadeva, da bi čimbolj ugodilo ljudem. Okence za razdeljevanje nalepk je tako odprto v dopoldanskem času med 8. in 12.30 in tudi popoldne od 15. do 18. ure. Podaljšan urnik je pravz-prav nujnost, saj ocenjujejo, da je samo na ožjem območju Gorice več kot 6 tisoč upravičencev. S sedanjim ritmom razdeljevanja nalepk kakim sto upravičencem dnevno naj bi vsi prišli na vrsto tja do konca marca, medtem ko stopajo novi predpisi glede plačila ticketa v veljavo že s 1. februarjem. Pričakovati je, da se bodo stvari v prihodnjih dneh ob večjem navalu ljudi precej zapletle. Brž ko bodo ugotovili, koliko nalepk utegnejo razdeliti dnevno, bodo z razdeljevanjem oštevilčenih listkov določili koliko ljudi bo prišlo nekega dne na vrsto. S tem naj bi vsaj olajšali priletnim ljudem mučno čakanje v vsrti pred okencem. Stanje naj bi se vsekakor nekoliko izboljšalo po 20. januarju, ko bodo nalepke lahko razdeljevali pri dveh okencih hkrati. Zaenkrat pa je eno okence zasedeno zaradi množičnih zamenjav zdravnikov, ki so jih prav v tem času povzročili novi predpisi o nezdružljivosti zdravnikovega rednega delovnega in pogodbenega razmerja s KZE. Od 5 tisoč Goričanov, kolikor naj bi jih v tem času izbralo novega zdravnika, jih v uradih KZE pričakujejo še okrog tisoč. Marko Marinčič Ce se vremenske razmere v nekaj dneh ne bodo spremenile, se utegne tudi v Gorici postaviti potreba po drastičnih ukrepih za omejitev prometa. V našem mestu sicer še ni ustreznih fiksnih merilnih naprav, pač pa so podatki, ki jih KZE zbira v premičnem laboratoriju nadvse zaskrbljujoči. Načelnik službe za okolje pri KZE inž. Sturzi nam je včeraj potrdil, da so na trgu Saba, prometnem vozlišču med Korzom in Ul. Aquileia, v teh dneh izmerili velike koncentracije ogljikovega monoksida, strupenega plina iz avtomobilskih izpušnih cevi. V urah, ko je promet najgostejši, so izmerili stalno med 15 in 25 miligrami tega plina na kubični meter. Zakon določa kot najvišjo dovoljeno koncentracijo 40 mg v eni uri in 10 mg v povprečju 8 ur. Prav to povprečje povzroča največ skrbi. Ce je namreč v časovnih pasovih med 8. in 10. ter 17. in 19. uro koncentracija dvakrat večja od povprečja, ki ga določa zakon, utegne biti tudi podatek za vseh 8 ur nad tem povprečjem. »Podatke o povprečju moramo še izračunati«, se izmika inž. Sturzi in napoveduje, da jih bodo objavili čez nekaj dni. Takrat pa bi se utegnila pojaviti potreba po omejevanju prometa. Upoštevati je namreč treba, da zakon določa, da je treba meritve opravljati v ožjih in najbolj prometnih mestnih ulicah, medtem ko jih je KZE v Gorici doslej opravljala na sicer prometnem vendar tudi dokaj širokem trgu, kjer se strupeni plini lažje razpršijo. V prihodnjih dveh mesecih imajo sicer v programu meritve v drugih 5-6 kritičnih točkah v mestu. Iz zbranih podatkov utegnemo dobiti tudi v Gorici kako neljubo presenečenje. MEJA / PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE ZA GORIŠKO Blagovni in osebni promet dosegel raven izpred krize V osebnem prometu na prvem mestu Italijani Vrste na meji so vedno daljše (foto Studio Reportage) Od 12. januarja do 20. februarja TRADICIONALNA RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE MODERNE PREPROGE PRESITE ODEJE-PUHOVKE Posebni popusti tudi na vseh drugih artiklih GORICA • UL. MORELLI19/B ■ 23/B - TEL. (0481) 533432 Vlado Klemše Podatki o pretakanju oseb in blaga preko meje so zanimiv pokazatelj odnosov odnosov med dvema sosednjima državama, pa tudi v širšem prostoru. Podatki za leto 1992, ki nam jih je v pogovoru posredoval načelnik obmejne policije na Goriškem dr. Leo, potrjujejo, da je kriza leta 1991, kot posledica vojne v Sloveniji in razkroja Jugoslavije že premeščena. V mednarodnem prometu je mejo prestopilo skoraj 45 odstotkov več oseb kakor leta 1991. Malenkost nižji, skoraj 40 odstotkov, je bil porast prehodov v okviru maloobmejnega sporazuma. Za nekaj več kakor 50 odstotkov več so našteli število avtomobilov, za dobrih deset odstotkov pa se je povečal promet tovornih vozil. Leta 1991 je mejo prešlo 132.032 vozil, lani pa 144.475. Podatki o osebnem prometu: v lanskem letu je mejo na vseh mejnih prehodih na Goriškem prestopilo 16.510.472 oseb, v letu 1991 pa 12.403.416. Prevladuje maloobmejni promet, med potniki pa so na prvem mestu Italijani, oziroma italijanski državljani, tako v mednarodnem prometu (5.372.956), kakor v okviru videmskega sporazuma (5.245.891). Dejavnost obmejne policije pa ni omejena samo na nadzorovanje meje, oziroma pretakanje blaga in oseb. V mrežo nastavljeno na mejnih prehodih se dokaj pogosto ujamejo osebe, ki se, bodisi posamično, bodisi v sodelovanju z drugimi, ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo. Obmejna policija na Goriškem je v lanskem letu, tudi v sodelovanju z drugimi organi pregona in s kolegi na slovenski strani meje izsledila in prekinila dejavnost treh zločinskih tolp, ki so se ukvarjale s tihotapljenjem ukradenih avtomobilov. Šestinštirideset avtomobilov so vrnili zakonitim lastnikom, priprli in prijavili sodstvu pa devet oseb v zv ezi s to dejavnostjo. Precej dela so na imeli na mejnih prehodih z doslednim izvajanjem določil zakona Martelli, saj so zavrnili kar 2.757 oseb, ki niso izpolnjevale pogojev za vstop, oziroma bivanje v državi. Obilico dela pa so imeli tudi zaradi neustreznega označevanja ali celo pomanjkanja potrdila o zavarovanju vozil. Tako so na meji zavrnili skoraj 5.200 vozil (le skromen odstotek odpade na znano decembrsko afero o novih oznakah zavarovanja za avtomobiliste iz Slovenije in Hrvaške). Sedem avtomobilov pa so na meji zaplenili, ker niso bili zavarovani. Posebnih problemov glede nadzorstva meje, oziroma mejne črte, ni bilo, ugotavlja dr. Leo. Tudi sodelovanje s slovensko policijo je vz-gledno. GORICA / ODPADKI Pokrajina graja nemarno občino Poziv županu Tuzziju naj poskrbi za rednejše odnašanje smeti Skozi Jenkovo kmalu s potnimi listi Goriška Brda bodo v kratkem, morda že v prihodnjih dneh, vendarle dobila svoj mednarodni mejni prehod. Predvidoma že 15 t.m. naj bi prehod Neblo-Jenkovo odprli za mednarodni promet. V zadnjem času so bila uspešno rešena glavna vprašanja, ki so doslej zavirala odprtje mejnega prehoda, v prvi vrsti vprašanje osebja, čeprav, po drugi strani, še ni bil dosežen dokončni sporazum, oziroma dogovor glede urnika zapiranja, oziroma odpiranja. Omenjata se dva predloga: od 7. do 21. ure, oziroma od 7. do 22.ure. Na italijanski strani bo za nadzor skrbela finančna straža. Zelo verjetno se bodo mejnega prehoda v veliki meri posluževali prebivalci bližnjih furlanskih krajev, ki so sicer doslej težili proti Gorici, kakor proti Kobaridu. S tega vidika pri obmejni policiji v Gorici upravičeno pričakujejo tudi določeno razbremenitev mednarodnih mejnih prehodov Pri Rdeči hiši in Standrežu. V Brdih so računali, da bo mednarodni mejni prehod odprt stalno, saj bi to ugodno vplivalo zlasti na razvoj turizma. Skrajno pomanjkljivo delovanje občinske službe za odnašanje odpadkov v Gorici je privedlo do tega, da je pokrajinska uprava uradno opozorila Goriško občino na njene obveznosti. Pokrajinska odbornica za okolje Rosaria Di Dato je po številnih protestih občanov, na katere smo opozorili tudi v našem dnevniku, pisala go-riškemu županu ter v vednost prefektu. Di Dato navaja, da v raznih predelih Gorice občinski delavci niso odnesli odpadkov vse od 22. decembra, zaradi česar so se na mnogih dvoriščih in ulicah nabrali veliki kupi smeti. »Zaradi navedenega«, piše odbornica, »naprošam gospoda župana, naj sprej- V sindikalnem odboru Alenia in Meteor v Ronkah so včeraj razpravljali o napovedani krizi podjetja v državnem merilu ter o napovedanem srečanju, ki bo 14. januarja v Rimu na sedežu zveze Intersind (združenje, v katerem so včlanjena podjetja z državno udeležbo). Na seji niso sprejeli nobenega konkretnega sklepa, sa še ni znano, kako namerava podjetje reševati vprašanje odvečne delovne sile. Za ronski obrat je slišati vesti, da je v podjetjih trenutno odveč okrog petdeset de- me vse možne ukrepe, da se v najkrajšem času spet vzpostavi normalno stanje v slučbi za odpadke«. Poleg tega pa predstavnica Pokrajine, ki je po zakonu pristojna za nadzorstvo nad uničevanjem odpadkov, zahteva od goriške občine pojasnila o “razlogih teh hudih in nepredvidenih težav”. Nadalje je odbornica zaprosila službo za javno higijeno naj preveri, ali obstaja zaradi kopičenja odpadkov nevarnost za zdravje prebivalstva. Odločen nastop Pokrajine je sicer nenavaden, a prav tako nenavadno je kljub pomanjkanju osebja in težavam zaradi prazničnega obdobja tudi stanje glede odpadkov v Gorici. lave ev. Sindikalni predstavniki so sklenili, da počakajo začetek že napovedanega srečanja na Iter sindu v Rimu (začelo naj bi se 14.t.m.). Doslej namreč še niso prejeli nobenega predloga vodstva podjetja, glede načina reševanja odvečne delovne sile. Odgovorili, bodo, ko bo predlog znan in predstavljen. V državnem merilu naj bi v prihodnjih mesecih skrčili število zaposlenih za okrog 5.100. Ronški obrat naj bi olajšali za okrog petdeset delovnih mest. H PRIREDITVE DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja srečanje članov ob 20. obletnici delovanja jutri ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na srečanju bo predaval dr. Specchi o omejevanju po-dusti v tukaj Snih vodah. PD STANDREZ -DRAMSKI ODSEK, pripravlja premiero Goldonijeve komedije Sluga dveh gospodov. Premiera bo v soboto, 16. januarja 1993, ob 20.30 v župnijski dvorani v Standrežu, ponovitev pa v nedeljo, 17. t.m. ob 17. uri. PRISPEVKI Ob četrti obletnici smrti Brankota Jurna daruje žena Vilma z družino 50 tisoč lir za SKC Danica in 50 tisoč lir za balinarski klub Danica. V isti namen daruje brat Poldo 15 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika na Vrhu in 15 tisoč lir za KSC Danica. Livio Semolič daruje 120 tisoč lir Karitasu za pomoč beguncem v Sloveniji. Slovensko planinsko društvo daruje, namesto božičnih in novoletnih voščilnic, 50 tisoč lir za pomoč beguncem v Sloveniji. Ob 8. obletnici smrti Karla Sošola, daruje žena Jerica 50 tisoč lir za KSD Naš Prapor v Pevmi. Namesto cvetja na grob Kristine Kovic darujejo Marija, Sandra in Patricija 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob Lojzke Novak iz Trsta darujejo Ladka in Gigi 50 tisoč lir, Davorin, Zlatka in Franc Pelicon 50 tisoč lir, Dragica in Franc Tomšič 50 tisoč lir, Sandra, Patricija in Marija Batistič 50 tisoč lir, Zdravko in Slavica Novak 100 tisoč lir ter Vera in Klelija Novak 50 tisoč lir za sovodenj-sko cerkev. KINO GORICA VITTORIA Zaprto. Jutri: 20.00-22.00 »Puerto Escondido«. Režija G. Salvatores. Igrata D. Aba-tantuono in V. Golino. CORSO 17.15-19.30-22.00 »Codice d’ onore«. T. Cruise in J. Nicholson. VERDI 17.15-22.00 »Guardia del corpo«. K. Kostner. TR2IC COMUNALE Zaprto. Jutri 20.30 koncert Simfonikov RTV Slovenija. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Spasmodici godi-menti con liceali sexstil«. Prepovedan mladini pod 18. letom. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA - Don Bo-scova ulica 175 - tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO - Ul. E. Toti, 52 - tel. 410701. POGREBI Danes v Gorici: 9.30, Maria Pettener vdova De Giorgio iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, 11.00 Valdemaro Lanzi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 13.00 Angiolina Verdu-ro vdova Ricco iz splošne bolnišnice v Premariacco, 13.15 Luigi Sarturi iz splošne bolnišnice v Romans, 13.15 Giovanni Olivo iz splošne bolnišnice v Moš. Upravni, nadzorni odbor in osebje Kmečko delavske posojilnice v Sovodnjah izrekajo direktorju Savu Ušaju iskreno sožalje ob izgubi drage mame Olge Caharija vd. Ušaj. RONKE / V TOVARNI ALENIA Sindikalni svet čaka na začetek pogajanj v Rimu ________TOLMIN / TRŽNICA_ Vse prej kot primerno mesto Premaknili jo bodo no boljši kroj Ko so Tolminci pred leti zvedeli, kje in kako majhna bo njihova tržnica, so se le nasmihali. Takoj ko je bila predana svojemu namenu, so ugotovili, da je lokacija iz vec razlogov nepri-murna: premalo je bilo prodajnih površin, je v enosmerni ulici, da ni mogoče prepeljati blaga nanjo, skrita očem in še kaj jih je motilo. Tako so tistim, ki o tem odločajo, z zgledom pokazali, kje je po njihovem najbolj primeren kraj za topvrst-no prodajanje blaga in storitev. To so storili kar prodajalci sami, Čeprav Miran Mihelič so jih sprva organi usmerjali na za to zgrajeni, a neprimerni prostor. Trgovci z "zeleno ponudbo” s takratnega juga dražave so na srečo hitro dobili dovoljenje za prvo barako pred poslopjem LB, nasproti Blagovnice in avtobusne postaje v Tolminu. In kamor je šel bik, naj gre še S trik: potlej ni nihče veC nadlegoval branjevcev in drugih trgovcev. Tako je nastala tržnica tam, kjer je. Je pa na neprimernem mestu: sredi samega mesta. A so branjevci ravnali pametno: kdo bi koga preganjal od tam, ce je že (zanemarjeno) okolje vse prej kot primerno za središče mesta, ki se ponaša tudi s sedežem občine in vsem, kar spada zraven. »Skrajni Cas je, da uredimo novo tržnico, »pravi bivši prvi mož KS Ciril Uršič. Nova tržnica bo imela svoj prostor (bržkone) med blagovnico in bivšim domom JLA. Ko bo prostor ure-jen, bo tam tudi nekaj parkirnih mest za kupce. Brda: nov mejni blok Pred poldrugim mesecem smo pisali o sestanku mešane slovensko-italijan-ske komisije za izvajanje videmskega sporazuma, na katerem so med drugim sprejeli sklepe o no vih maloobmejnih prepustnicah in o odprtju novega mednarodnega mejnega prehoda v Goriških Brdih. Prepustnic zaenkrat še ni, tudi prekategorizacija maloobmejnega prehoda v Neblem se je zavlekla.Najprej so ga mislili odpreti sredi decembra, potem so otvoritev preložili na 15. januar, a kot kaže, bo tudi ta datum prezgodenj. Slovenske oblasti namreč želijo, da bi prekategorizacijo slovesno opravila visoka državna predstavnika, v sosednji državi pa se ne morejo odločiti, kdo naj bi to bil, nekaj zadreg v tem smislu je tudi pri nas, saj še nimamo izvoljene vlade. Kot smo neuradno zvedeli, bo za začetek mednarodni mejni prehod Neblo odprt le do 21. ure. Ce se bo pokazala potreba, bodo urnik spremenili. Najbolj ponesrečeno mesto za tolminsko tržnico (Foto: M. Mihelič) SEŽANA / ZDRAVSTVO_ Koncesije za zdravnike Počasno pot do zasebnih ordinacij Zdravstveni dom Sežana, v katerem nakaj veC kot 100 (točneje 108) ljudi skrbi za osnovno zdravstveno varstvo v sežanski občini, opravlja ambulantno dispanzersko dejavnost in zobozdravstveno službo, vključena pa je tudi reševalna dejavnost. Poleg splošne ambulante v Sežani imajo še 4 zdravstvene postaje (Komen, Dutovlje, Divača, Kozina). Tarejo jih prostorski problemi in investicije. Na nedavni seji sežanskega izvršnega sveta je bilo govora tudi o možnosti podeljevanja kon- Olga Knez Stojkovič cesij na področju zdravstvenega varstva. Ker plan zdravstvenega varstva na republiškem nivoju ni bil sprejet (parlament bi ga moral namreč sprejeti do 30. 9. lani), lahko zdravstvena dejavnost deluje do sprejema plana največ v obsegu obstoječe mreže zdravstvene službe. Vanjo se vključujejo javni zavodi, oz. pravne osebe in zasebni zdravstveni delavci pod pogojem, da si pridobijo koncesijo. Direktorica sežanskega zdrav- stvenega doma Milena Pegan Fabjan je poudarila, da za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti je potrebno pridobiti dovoljenje Republiškega Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo, nosilec zasebnega dela s tega področja pa ne sme biti v. delovnem razmerju. Ko bo plan zdravstvenega varstva sprejet v republiškem parlamentu, bodo natančneje znani tudi vsi pogoji, ki jih bo potrebno upoštevati tudi v zdravstvenem domu kot v zasebni praksi. Člani IS menijo, da je treba osnovno zdravstvo obdržati v sedanjem obsegu- IS je od pristojnega občinskega sekretariata zahteval, da pregleda vsa izdana obrtna dovo-lenja in registrirana podjetja ter da v primeru neskladnosti dovo-lenj z veljavno zdravstveno zakonodajo ukrepa v skladu z zakoni. IS je zadolžil sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti, da pripravi predlog razpisa pogojev za dodeljevanje koncesij- za opravljanje zdravstvenega varstva v ambulanti Senožeče in v ambulanti na Kozini skupaj z dežurnim centrom ter koncesije za opravljanje zobozdravstvenega varstva v eni ambulanti v Sežani. _______NOVA GORICA / POČITNICE SE BLI2AJO___ Zveza prijateljev mladine je pripravila pester program Počitnice na snegu Črnega vrha, Krvavca in v Avstriji Vojko Cuder POSTOJNA / KRIMINAL? Dva vedejo na čelu Postojnske jame p.o. Mateja Godejsa Zimske počitnice bodo za novogoriške trajale od ponedeljka, 25. do petka, 29. januarja. Ce dodamo še dve soboti in nedelji, bodo šole “samevale" deset dni. Zveza prijateljev mladine iz Nove Gorice je za Solarje pripravila tri počitniške “programe". Organizirala bo smučanje na Črnem vrhu nad Cerknim, petdnevne smučarske počitnice na Krvavcu in šestdnevno družinsko smučanje v Avstriji (Bad Kleinkirchheim). Na Črni vrh se bodo šolarji vozili vsak dan; za 1500 tolarjev bodo lahko smučali kolikor bodo hoteli, pa še topel obrok bodo dobili za ta denar. Odhod vsako jutro ob 7. uri iz Nove Gorice. Za smučanje na Krvavcu bo za čas od 25. do 29. januarja treba odšteti 18.000 tolarjev. Za ta denar bodo uCenci - program je primeren za učence od 5. razreda OS naprej - prebivali v hotelu Creina v Kranju in imeli petdnevni smuča-ski paket. Dodano bo še kaj, recimo filmska predstava, družbene igre in podobno. V Avstriji pa bodo tisti, ki se bodo odločili za smučanje med 24. in 30. januarjem odšteli 2200 šilingov (za otroke do 6. leta starosti) in 3750 za starejše. Venar je to le del počitniške “ponudbe". Za tiste otroke, ki se ne bodo šli smučat pripravljajo bogat program dejavnosti, da ne bo nikomur dolgčas. Naj samo omenimo nekatere: izlet v Benetke, veselo Solo, razne delavnice, Športne dneve, morda tudi računalniški krožek. Starše obveščajo, da bo ZPM organiziral tudi Da sežanska Preskrba zares skrbi za svoje potrošnike, priCa tudi velika božično novoletna nagradna akcija, v kateri so kupcem za vsak nakup nad 2.000 tolarjev podarili kupon, s katerim so lahko sodelovali v velikem nagradnem žrebanju. V 70 prodajalnah so razdelili 68.132 kuponov in za nagrajence pripravili 105 lepih nagrad, ki so jih prispevala priznana slovenska podjetja. Odziv na nagradno akcijo je bil zares velik. Bogate nagrade je Preskrba prispevala v sodelovanju s podjetji: Cimos Koper, kosila in malice tako da jim ne bo treba skrbeti, kaj bo z njihovimi Olga Knez Stojkovič Tovarna pralnih in Čistilnih sredstev Synchen Padova, Kras Sežana, MIP Nova Gorica, Mlinotest in Fructal Ajdovščina, Droga Portorož, Kolinska, Žito, Union in Corona Ljubljana, Era Velenje, Krka kozmetika in Tekstilna tovarna Labod'"Novo mesto ter Tovarna nogavic Polzela. Nagrajenci lahko prejmejo nagrade takoj oziroma 20 dni po žrebanju na upravi .podjetja. Rezultati žrebanja so na voljo po vseh Preskrbi- malcki. Za podrobne informacije se lahko zglasite na Zvezi prijateljev mladine, Cankarjeva 8. ali po telefonu 065/22192 nih poslovalnicah. Za vse nerazdeljene dobitke bodo po poteku roka žrebanje ponovili 1. februarja. Prvih pet nagrad pa so razdelili takole: 1. Cimosov Citroen AX za kupon št 44101 izročen kupcu v sežanski železnini 2. Barvni TV za kupon št. 89141, v Povirju 3. Video rekorder za kupon št. 98939, Kurivo 4. Gorsko kolo za kupon 94231, v Podgrad 5. Sesalec za prah kupon 146801, športna trgovina. Dogajanja v podjetju Postojnska jama p.o. so še vedno precej zamotana. Vanja so vpleteni štirje, oziroma dva vodi-lana delavca podjetja (dva sta iz podjetja odšla že prej) in v.d. direktorja Peter Stefin. Vsi ti so po besedah predstavnikov DS in sindikata Neodvisnost predlanskim avgusta sklenili visoka individualna življenjska zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem, premije zanje (dva milijona tolarjev) je plačalo podjetje. Zaradi prilaščanja družbenega denarja je DS dvema vodilnima dal odpoved, v.d. direktorja pa razrešil funkcije in kasneje Brez telekomunikacijskih zvez danes ne gre vec. Hudo je, Ce jih ji, še huje Ce so slabe. Po besedah direktorja novogoriškega PTT podjetja Stanka Vidmarja bodo do letošnjega junija namestili novo telefonsko centralo, pred tem pa brezžično radiorelejno telefonsko povezavo med Idrijo in Novo Gorico. S tem se bo bistveno povečala prepustnost telefonskih zvez, ki preko sedanje idrijske centrale po kabelski liniji hkrati prepuSCCa le 70 istočasnih pogovorov, po novem pa naj bi jih 480. na to mesto imenoval odvetnika Milana Tavčarja. Te ukrepe je podprla približno polovica delavcev, druga pa je podprla Petra Stefina in na zboru delavcev konec decembra s 40 glasovi odpoklicala DS. Kot kaže se v podjetju zdaj uveljavlja "divje samoupravljanje”. Stefin poslov noCe predati Tavčarju, dokler ne bo odločilo sodišče združenega dela. Na svojih položajih sta tudi oba su-spednirana delavca. Danes (12. januarja) bodo volitve za nov DS, odpoklicani še vedno sprejemajo odločitve. Zadevo o zavarovanjih zdaj raziskuje UNZ Roman Bric Po direktorjevih zagotovilih so sredstva za nakup nove centrale že v celoti zagotovljena, 95 odstotkov potrebnega denarja pa so zagotovili za opremo radiorelejne-ga prenosnega sistema. Priprave za namestitev treh vmesnih repetitor-skih postaj za vzpostavitev brezžične telefonske povezave med Novo Gorico in Idrijo, ki boplo postavljene nad Vipavo, na Golakih in na Javorniku, so že stekle, konec marca pa naj bi zaceli N.GORICA EC0S: pomoč iz Evropske skupnost V drugi polovici meseca (v sredo 20. januarja) bo v Novi Gorici sestanek skupnosti slovenskih občin in regij z generalnim sekretarjem podobne skupnosti pri ES v Parizu, italijanskim diplomatom Gianfrancom Martinijem. ES hoče pomagati novonastalim evropskim državam na področju ekologije. Za ta namen ima v prihodnjih treh letih na razpolago 5 milijonov ecujev. Na srečanju z generalnim sekretarjem Martinijem bodo govorili o vključevanju naše države v program ECOS; slovenske občine in regije se zanimajo za gradnjo plini-fikacijskih naprav, Čistilnih naprav za vodo in zrak in za razvoj lokalne samouprave. tudi z nameščanjem. Z novo telefonsko centralo v Idriji, ki bo povečala prepustnost telefonskih zvez in možnost večjega števila priključkov na celotnem območju idrijske občine, se bo v sami Idriji povečalo število priključkov s sedanjih 2000 še za 960 številk. Samostojno poštno podjetje Mobitel pa na Bevkovem vrhu načrtuje namestitev repetitorja, ki bo izboljšal sprejem brezžičnih telefonskih zvez. na precejšnjem delu hribovitega idrijsko cerkljanskega območja. Črni vrh nad Cerknim: prijazno smučišče, kjer snega ne bo zmanjkalo (Foto: R. Bric) ________SEŽANA / NAGRADE_______ Nagrajeni zvesti kupci v prodajalnah sežanskega podjetja Preskrba __________IDRIJA / TELEFONIJA_________ Boljše telefonske zveze s svetom bodo (tako obljubljajo) že sredi leta NOVICE Kdo bo novi predsednik IS POSTOJNA - Na prvem letošnjem zasedanju občinske skupščine, ki bo 21. januarja, bodo odborniki najprej razpravljali o novem mandatarju.Dosedanjega predsedika IS Bogdana Biščaka bodo morali te funkcije razrešiti, ker prevzema v novem slovenskem parlamentu dolžnosti generalnega sekretarja. Za zdaj se še ne ve, ali bodo v občini izvedli predčasne volitve ali se bo odbornikom uspelo dogovoriti se o novem poredsedniku. O tem bomo kaj veC zvedeli v sredo (13. januarja) na sestanku predstavnikov skupščinskih strank..(MG) V Cerknem kabelska televizija CERKNO - Krajevna skupnost Cerkno je z vrhniško Iskro-antene podpisala pogodbo za namestitev kabelske televizije po sistemu Hirsch-mann. Doslej so na sistem, ki omogoča 30 programov, trenutno pa sprejema 11 satelitskih, 2 zemeljska in v perspektivi 2 lokalna programa, že priključili Hotel Cerkno. V teh dneh bodo priključke dobili v strnjenem stanovanjskem predelu Sigade, nato pa bodo zaceli priključevati posamezne naročnike v drugih predelih Cerknega. Cena skupinskega priključka naj bi po besedah predsednika KS Cerkno Janeza Rupnika znašala od 300 do 400 nemških mark. Ce se bo za priključitev odločilo večje število krajanov, pa se lahko še zniža. Na sedanji kabelski sistem, katerega glavno postajo v vrednosti 63.000 nemških mark je financiralo podjetje ETA, je možno priključiti do 1000 naročnikov, vendar se je doslej za kabelsko TV odločilo le kakih 200 interesentov, raztresenih po celotnem naselju. Z namestitvijo kabelskega sistema je v Cerknem odprta tudi možnost za vzpostavitev lokalnega T-V programa, katerega naj bi v dogovoru s krajevno skupnostjo poskusno pripravljala ekipa Radia Cerkno. (RB) Skavti iz Chioggie pri beguncih ILIRSKA BISTRICA - Škofijska Karitas iz italijanske Chioggie je v okviru stikov z ilirskobi-striško Karitas že večkrat obiskala begunce, ki so nastanjeni v bistriškem zbirnem centru. Skupaj so preživeli dan pred božičnimi prazniki, pretekli teden pa so jim pripeljali večjo količino hrane.V nedeljo, 10. januarja je bistriški zbirni center obiskala skupina 25 skavtov iz omenjenega italijanskega mesta, glavni namen obiska pa je bil razvedriti in polepšati dan malim beguncem, ki poleg hrane in obleke potrbujejo predvsem igro in sprostitev, otroci iz centra in skavti so dopoldan preživeli na igrišču, kjer so organizirali razne družabne igre ter zapeli in zaigrali na inštrumente, ki so jih gostje prinesli s seboj. Prihodnjo nedeljo bo begunce obiskala druga skupina iz Chiogge, s seboj pa bodo pripeljali tudi glasbeni ansambel. (DP) Poslanska pisarna v Idriji IDRIJA - Na nedavnem pogovoru z novoizvoljenim poslancem Pedjo Klavora, predstavnikom interesov idrijske občinske vlade, je bilo dogovorjeno, da bo med poslanci in občinskim vodstvom vzpostavljeno tesno sodelovanje. Za občinska telesa bodo posebej pomembne informacije in seznanjanje z vsebino predlaganih zakonov, da bi nanje še v fazi priprav lahko vplivali s svojimi predlogi in stališči. Pri tem so posebej poudarili pomen predvidene zakonske regulative o lokalni samoupravi, nacionalnih programih izobraževanja, prometnih povezav in kmetijstvu. Zaradi boljšega stika, usklajevanja medsebojnih interesov in rednega poročanja poslancev o delu slovenskega parlamenta naj bi odprli tudi skupno poslansko pisarno za oba poslanca v državnem zboru, dr. Janeza in Marjana Podobnika, ter Fedjo Klavoro iz Tolmina, kjer bo omogočena redna izmenjava informacij. (RB) Kolikšna je škoda se še ne ve AJDOVŠČINA - Burja, ki je divjala na Vipavskem, bi bila lahko še hujša: pihala je iz različnih smeri in ne pretežno iz ene kot običajno. Morda je bila prav zaradi vrtinčenja vetra škoda tako velika, so menili na seji ajdovske občinske vlade. Čeprav s številkami o višini škode na seji še niso razpolagali, je bilo iz poročila štaba civilne zaščite in javnih služb za reševanje in zaščito zlahka razbrati, da je bila škoda zdaleč najvecja na nizko in visokonapetostnih elektrovodih.Predvsem na zgornjem Vipavskem je bilo izruvanih ali polomljenih nad 40 drogov. Predvsem gre za lesene drogove, Čeprav je bilo prelomljenih ali razpokanih tudi nekaj betonskih: po podatkih Elektro Gorica gre za stare drogove iz ParaCina (Srbija) ko tukajšnje SGP Primorje še ni izdelovalo tovrstnih izdelkov. Betonski drogovi morajo namreč prenesti mo C burje med 160 in 180 in z občasnimi sunki Cez 200 km/h. Zdajšnja burja je pokazala pravo stanje električnih-vodov; ustrezne službe morajo takoj odpraviti škodo in poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti vnaprej, je bilo reCeno. Burja je uničila tudi vec kot polovico vertikalne prometne signalizacije. Na sliki: Le kaj dela ta drog sredi križišča? (Foto: A. Lipovž.) Torek, 12. januarja 1993 GOSPODARSTVO SLOVENIJA / DENARNI TRG Po denarju so povpraševale banke, ki so pred sanacijo Janez Saje Po padcu medbančnih obrestnih mer ob koncu preteklega leta, predvsem na raCun trgovanja na »večernem« medbančnem trgu, se je cena prostih likvidnih sredstev prejšnji teden spet vrnila na ustaljeno raven. Medtem ko je bila po izračunih Banke Slovenije! BS) povprečna ponderirana obrestna mera na dan 31.12. 1992 le R + 13,1 odstotka letno, so se v prvih dneh leta 1993 obrestne mere v povprečju gibale okrog R + 16, 5 odstotka letno. Razen bank v predsanacij-skem postopku na trgu ni bilo večjega povpraševanja po denarju, saj banke v začetku novega, obračunskega obdobja za doseganje potrebnega povprečnega stanja obvezne rezerve še nimajo posebnih težav z izpolnjevanjem predpisanih pogojev. Z novim letom se je »prebudila« tudi BS in na trgu intervenirala s ponudbami za pridobitev lombardnih kreditov. Tako so imele banke 7. 1. 1993 možnost pridobiti lombardni kredit na podlagi zastave blagajniških zapisov BS v tujem denarju in zakladnih menic (te so v ponudbi uporabili pr- vič!}. Pri tem so morale v naslednjih sedmih dneh od podjetij odkupiti devizne prilive v višini 355 odstotkov odobrenega lombardne-ga kredita. Na avkciji se je licitiral devizni tečaj, s pogojem, da ni nižji od 61, 42 SIT za eno DEM. BS je v preteklem tednu tudi dvakrat spremenila pogoje za pridobitev interventnega lombardnega kredita na podlagi zastave blagajniških zapisov BS v tujem denarju, katerega rok Črpanja je 5 dni. Spremenil se je namreč minimalni teCaj za devizne prilive podjetij. Tečaj morajo vzdrževati banke, ki želijo črpati lombardni kredit. Po novih pogojih je ta 61, 51 SITza eno DEM. Pri lombardnih kreditih pa ostaja nespremenjena obrestna mera, ki Se naprej znaša 26 odstotkov letno. Ob precejšnjem znižanju revalorizacijskega faktorja za mesec januar (1,1 odstotka mesečno) je preračunana obrestna mera kar R + 11 odstotkov letno. Vsaj za tekoči mesec lahko torej ugotovimo, da so časi »realno negativnih« obrestnih mer za lom-bardna posojila minili. NOVICE Rusija izvozila za 22 odstotkov več nafte MOSKVA - Začasni podatki kažejo, da je Rusija v preteklem letu izvozila za 22 odstotkov več nafte kot v primerjavi z letom 1991, so povedali na ministrstvu za energetiko in goriva. Rusija je za Savdsko Arabijo drugi največji proizvajalec nafte, čeprav je proizvodnja v zadnjih letih precej upadla. Vladimir Timofejev z ministrstva za preskrbo je Reuterju sporočil zadnje predčasne podatke, ki dokazujejo presežke, ki so bili nad običajnim izvozom nekdanje Sovjetske zveze, katere proizvodnja je bila 54, 1 milijona ton nafte leta 1991, v minulem letu pa je zrasla na 66, 2 milijona ton (1, 32 milijona sodčkov na dan). Dokončni podatki naj bi bili znani v začetku prihodnjega meseca, je Se povedal Timofejev. Rusija je poleg tega izvažala nafto tudi v druge države nekdanje Sovjetske zveze, sedanje neodvisne države. V Ukrajino je izvozila 33, 1 milijona ton nafte, v Belo Rusijo 19, 7 milijona in v Kazakstan 11, 5 milijona. (Reuter) Tuja vlaganja v Maleziji KUALA LUMPUR - Načrtovana tuja vlaganja v malezijsko tekstilno industrijo so se v letu 1992 zmanjšala za 42 odstotkov. Zmanjševala naj bi se še naprej spričo usihajočega svetovnega gospodarstva in tekme s Kitajsko, z Vietnamom in drugimi državami, ki imajo ceneno delovno silo, je v ponedeljek povedal vladni minister. »V prihodnjem letu bomo zelo težko ohranili raven tujih vlaganj,« je v svojem letnem poročilu povedal Rafidah Aziz, minister za industrijo in mednarodno trgovino. Vrednost tujih investicij je v letu 1992 znašala 4, 55 milijarde ameriških dolarjev; leta 1991 pa 7, 81 milijarde. (Reuter) Slovaški odobrili posojilo v višini 257 milijonov dolarjev BRATISLAVA - Slovaški so odobrili posojilo v vrednosti 257 milijonov ameriških dolarjev, s katerimi naj bi vzpostavila 570 milijonov dolarjev vredno telefonsko omrežje optičnih vlaken, so uradno sporočili v ponedeljek. Posojila, ki naj bi bila dokončno odobrena v februarju in sproščena aprila, so zagotovile luksemburška Evropska investicijska banka, Svetovna banka in Evropska banka za rekonstrukcijo in razvoj iz Londona, kot so uradno sporočili iz slovaškega ministrstva za promet in komunikacije. Sredstva posojil naj bi zagotovljali vec kot tri leta, kar je tudi čas, ki je potreben za izgradnjo omenjenega telefonskega omrežja. Da bi v celoti zagotovili predvideni znesek, so na ministrstvu sklenili za 50 odstotkov povečati ceno telefonskega impulza za krajevne pogovore in zmanjšati Število poštnega osebja. Krajevni pogovori trenutno stanejo eno krono za Sest minut, na ministrstvu pa so povedali, da z njimi ta hip ne ustvarjajo nobenega dobička. (Reuter) LJUBLJANA / SDK PREDLAGA STEČAJ Podjetja, ki jih pravzaprav ni Skoraj 11.000 podjetij sploh ne posluje Mile Čuk Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je periodični obračun o trimesečnem prometu 30. septembra lani predložilo 16.449 gospodarskih podjetij, hkrati pa jih je bilo skupaj registriranih 27.353. To pomeni, da je bilo takrat registriranih skoraj 11.000 tako imenovanih spečih podjetij, ki sploh ne poslujejo in nimajo prometa na žiro računih. V SDK so sklenili, da bodo preverili poslovanje vseh takšnih podjetij in v primerih, ko nimajo prometa, predlagali uvedbo stečajnega postopka. Tatjana KuCej iz službe za statistiko in informacije pri SDK meni, da že dejstvo, da registrirana podjetja ne poslujejo, priča o tem, da imajo tisti, ki so jih ustanovili, vir zaslužka kje drugje. To tudi pomeni, da so bodisi prijavljeni kot nezaposleni bodisi so zaposleni v drugih službah, kar se tudi dogaja. Za ustanovitev podjetja je bilo treba plačati smešno nizko ceno, zato so jih je toliko tudi ustanovili. Kučejeva meni, da bi si marsikdo premislil, če bi bilo treba denimo plačati 20.000 nemških mark. Čeprav uradnega stališča o vprašanju tako imenovanih spečih podjetij Gospodarska zbornica Slovenije Se ni izoblikovala, pa pozitivno ocenjuje in podpira dejavnost Službe družbenega knjigovodstva. Veliko zmedo namreč povzročajo številna podjetja, ki so »za vsak primer« prijavila več dejavnosti. Posledica tega je, da jih v registru sploh ni mogoče razvrstiti po dejavnostih. V Gospodarski zbornici Slovenije sodijo, da bi kako strokovno združenje, recimo zbornično, moralo ob registraciji presoditi, kakšna je prevladujoča dejavnost podjetja, za katero je to usposobljeno in tudi pristojno, kar bi ustrezalo tudi tujim izkušnjam. Lahko bi se namreč celo zgodilo, da bi se sočasno na vseh osmih registrskih sodiščih prijavilo ravno toliko novih podjetij s popolnoma enakim nazivom, kar je dozdajšnja zakonodaja omogočala. Nujno je treba vedeti, koliko podjetij imamo, koliko jih v resnici deluje, kakšna je njihova gospodarska moč in kakšne davke konec koncev plačujejo, kar je navsezadnje interes države v celoti. V Gospodarski zbornici tudi ugotavljajo, da so takšna podjetja pogosto speča samo navidezno, saj so gospodarsko dejavna, vendar prek drugega žiro računa in podo- bno. Sicer pa v zbornici menijo, da to, da je formalno nastalo veliko novih firm, niti ni slabo, ekonomsko logično pa bi bilo, da bi nosila del bremena javne porabe in nadgradnje. Po drugi strani pa v ministrstvu za malo gospodarstvo ocenjujejo, da je treba podpreti kakršnokoli pobudo, pa čeprav je to za začetek speče podjetje. Podsekretarka ministrstva Maja Šubic je dejala, da tako imenovana speča podjetja nikomur ne odžirajo dela, treba pa bi bilo oceniti, koliko to stane, da bi tisti, ki ustanavljajo novo podjetje, poplačali vsaj vse stroške, ki jih ima statistika in drugi. V vmesnem obdobju med nekdanjim in sedanjim sistemom, po mnenju Šubičeve, zadeve pac ni mogoče postaviti preveč ostro. Problem je le v tem, da tisti, ki se jim mudi in v resnici potrebujejo novo podjetje, zaradi takšnih spečih podjetij na sodišču ne pridejo pravočasno na vrsto. Ta problem pa naj bi v prihodnje rešil zakon o gospodarskih družbah, ki ga je vlada že pripravila »zataknil« pa se je v republiški skupščini. Ustanovitveni kapital za nova podjetja bo namreč tolikšen, da bo propadlo precej podjetij. Zdaj veljajo nova pravila LJUBLJANA -Slovenska vlada je 21. decembra sprejela odredbo, s katero je spremenila poslovanje z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Vodstvo borze je navodilo ministrstva za finance včeraj začelo izvajati. Kot določa odredba, z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi ne smejo več trgovati podjetja, ki niso člani borze. Ves promet naj bi sedaj tekel le prek borznih posrednikov, elanov Ljubljanske borze. Borzni posredniki so podatke o vseh sklenjenih poslih dolžni javljati borzi vsak dan. Sredstva obveščanja bodo tako lahko objavljala povprečen tečaj celotnega prometa s posameznim vrednostnim papirjem v Sloveniji, ne glede na to, ali je bil posel sklenjen na borznem parketu ali izven njega. Se vedno pa ostajata odprti dve vprašanji: sankcije za podjetja, ki bodo z vrednostnimi papirji med seboj poslovala v nasprotju z odredbo, ter plačilo stroškov za kontrolo Službe družbenega knjigovodstva in borze. Tega z odredbo niso uredili. Tako ni jasno, ali mora te stroške plačevati uprava borze ali njeni člani. MURSKA SOBOTA / PRORAČUN Veliko načrtov, malo denarja 70 odstotkov za tekoči del stroškov, 30 za investicije KRANJ / TEKSTILINDUS Na prvi dražbi ni bilo kupcev Naprodaj je bil del premoženja -izklicna cena 31,4 milijona DEM SLOVENIJA / ZAŠČITA POTROŠNIKOV Jemo dobre ribe in slab krompir Zaradi pomanjkanja denarja je Domus ocenjeval izdelke le na območju Ljubljane Irena Pirman Izvršni svet SR Slovenije je leta 1953 ustanovil Centralni zavod za napredek gospodinjstva, ki se je leta 1988 preimenoval v DOMUS, s 1. januarjem 1993 pa je postal neprofitna organizacija, imenovana Center za zaščito potrošnikov. V svojo dejavnost vključuje raziskovanje, izobraževanje in informiranje, predvsem pa primerjalno ocenjevanje proizvodov široke potrošnje in storitev. Namen in smisel takega ocenjevanja je, da potrošnika informirajo o tna raziskava pa je zaradi pomanjkanja sredstev zajela samo izdelke iz področja Ljubljane in njene okolice. Statistični pregled ocenjenih vzorcev ribjih vzorcev kaže, da so ribje konzerve v povprečju dobre kakovosti. Z oceno odličen je bil ocenjen izdelek Mirne iz Rovinja, Fileti skuša, od desetih naključno odvzetih vzorcev pa niti eden ni bil diskvalificiran . Pri mesnih izdelkih so bili po uradno še vedno veljavnem Pravilniku o kakovosti mesnih izdel- lija), diskvalificirali pa so tri izdelke Leda Zagreb in Mega milk jagodo Mlekarn Kranj. Rezultati ocenjevanja krompirja so po mnenju strokovnjakov dokaj povprečni, dve vrsti krompirja - vrsto Senta iz Mercatorja Trebnje ter jedilni krompir, katerega proizvajalec je neznan, pa so zaradi zdravstveno oporečne previsoke vsebnosti kadmija diskvalificirali. Sadni in zelenjavni izdelki so zadovoljivi; kompot PKB Grocka iz Sr- Previdnost pri nakupih ni odveč (Foto: TRIO) Geza Grabar Vine Bester Čeprav proračun občine Murska Sobota še ni sprejet v tamkajšnjem izvršnem svetu pričakujejo, da ga bodo delegati v kratkem tudi uradno potrdili. 70 odstotokov proračuna, ki je večji od 1.400 milijonov tolarjev, bo šlo za tekoči del stroškov, 30 odstotkov pa za investicije. Za investicije torej v letošnjem letu lahko porabijo okrog 550 milijonov tolarjev, kar je, glede na zelo obsežen program, relativno malo. Največ sredstev iz občinskega proračuna za leto 1993 bodo namenili za investicije v gospodarsko infrastrukturo.Investicije so razdelili na tri segmente. Letos naj bi modernizirali 35, 1 km občinskih cest. V obdobju med letoma 1993 inl996 pa naj bi s sredstvi iz občinskega proračuna modernizirali (asfaltirali) kar 65, 92 km občinskih cest, na predlog krajevnih skupnosti pa še 35, 88 km. Razen dveh ali treh cestnih odsekov, potrebnih popravila, jih je skoraj 40 na manj razvitem in demografsko ogroženem severnem delu občine - na Goričkem. Občina ima do tega moralno dolžnost, saj so v časih občinskih samoprispevkov (zadnji se je iztekel že pred vec kot dvema letoma) v Goričko zelo malo vlagali, še posebej v infrastrukturo. V infrastrukturne objekte na področju krajevnih skupnosti pa bodo vlagali tam, kjer bo pri posameznih projektih sodelovalo več kot 90 odstotkov občanov in kjer bodo 100-odstotno poravnali lastno finančno udeležbo. Pri družbenih, t.j. negospodarskih dejavnostih bodo iz proračuna letos investirali v osnovnošolske in vzgojno-varstvene objekte, nekaj investicij bo v zdravstvu, telesni kulturi in kulturi. Pri investicijah v osnovnošolske objekte imajo v glavnem prednost tisti projekti, ki so jih zapisali že v program zadnjega občinskega referenduma oz. so jih načrtovali v odloku o razpisu referenduma v občini Murska Sobota za obdobje 1991-1995. Tudi nove telovadnice, kuhinje in druge podobne objekte bodo, razen dveh projektov v Murski Soboti in Bogojini, v glavnem gradili po goričkih osnovnih šolah. Od evidentiranih desetih objektov, ki bi jih morali dozidati k osnovnim šolam v občini, naj bi jih po srednjeročnem programu investicij v osnovnem šolstvu zgradili pet. Investicije bodo pokrili z občinskim proračunom, mestnim samoprispevkom (v Murski Soboti), 50 odstotkov normativnega deleža njihove vrednosti pa z republiškimi sredstvi, namenjenimi demografsko ogroženim območjem. KRANJ - Včeraj je bil na kranjskem temeljnem sodišču razpisan prvi dražbeni narok za prodajo dela premoženja (funkcionalna celota na Gorenjesavski cesti 12 v Kranju - proizvodni del obrata I) stečajnega dolžnika, kranjskega Tek-stilindusa. Sodna dvorana, kjer so sicer pričakovali kupce, je bila prazna. Ko je stečajna sodnica Šenka Siskovič pozvala stečajnega upravitelja Tekstilindusa Janeza Mlakarja, da pove, ali je bila vplačana varščina (10 odstotkov od sicer 31, 4 milijonov nemških mark v tolarski protivrednosti), je le-ta odgovoril Makedonija sama pridela 18 milijonov kilovatnih ur električne energije, toda njena poraba se je v zadnjih dneh (predvsem zaradi nizkih temperatur) povzpela nad 20 milijonov kilovatnih ur. Ob uradnem pojasnilu, Ceš da Makedonija tokrat iz sosednjih držav ne more dobiti oziroma uvoziti razlike, ki jo potrebuje, se je republika odločila za uvedbo omejitve druge stopnje v porabi električne energije. Neuradno smo izvedeli, da je razliko vselej dobivala iz sosednje Srbije, natančneje s Kosova, ki je pred dnevi nikalno. Ker je bil to pogoj za udeležbo na dražbi, je bilo seveda jasno, da dražba z omenjeno izklicno ceno ne bo uspela. Kot nam je kasneje povedala sodnica Siskovi-čeva, bo nova dražba verjetno čez mesec dni, a z nižjo izklicno ceno. Da je bila previsoka cena vzrok neudeležbe kupcev, nam je potrdil tudi stečajni upravitelj Mlakar, ki je povedal, da je bil o prodaji dela Tekstilindusa obveščen širok krog morebitnih kupcev po vsej Evropi in da so se nekateri sicer zanimali za nakup, vendar kupcev v Kranju včeraj ni bilo. očitno priprlo pipo za sosedo. Dvodnevne peturne omejitve so se že na samem začetku izkazale kot nezadostne. Tako je republika z včerajšnjim dnem (nedelja) prešla na deseturne omejitve, ki utegnejo, po današnjih informacijah sodec, trajati dosti dlje, povzročiti pa več škode kot koristi. Glede na uradno obvestilo elektrogospodarstva naj bi omejitve v notranjosti republike trajale od 12. do 2. ure, v Skopju pa od 14. do 24. ure. Del Skopja, kakovostnih in nekakovostnih izdelkih. Ker pa tako ocenjevanje ni namenjeno le potrošniku na tržišču, temveč tudi proizvajalcu kot smernica sprememb za doseganje boljše kakovosti, imajo rezultati ocenjevanja širši pomen. Do leta 1992 so v okviru projekta kakovosti testirali prek 2000 izdelkov z različnih področij: od prehrambenih izdelkov in izdelkov za otroke do tekstila in gospodinjskih aparatov. Po naročilu ministrstva za kmetijstvo so novembra lani ocenili kakovost mesnih izdelkov, ribjih konzerv, mlečnih izdelkov, krompirja, sadnih in zelenjavnih izdelkov ter jedilnega olja. Vzorce za analizo vzamejo na podlagi količine prodanih izdelkov, tokra- razdeljen na tri regije, naj bi tako ostal brez elektrike po deset ur vsak tretji dan. Ze prva nedeljska izključitev je pokazala, da ljudje ostanejo ne le brez elektrike, temveč tudi brez vode. Pri vnovičnem priključevanju na omrežje so nastale okvare, ki so, po pojasnilu pristojnih v mestnem elektrogospodarstvu, predvsem rezultat malomarnosti ljudi. Ti ob izključitvi kljub opozorilom niso izključili gospodinjskih in drugih naprav. S tem so izzvali tako kov neustrezni trije izdelki (7, 2 odstotka vseh odvzetih izdelkov), vendar bi bilo ta pravilnik treba prilagoditi evropskim merilom, ki bi od proizvajalcev zahtevala tudi višjo kakovostno raven. Najboljši so trajni mesni izdelki, ki so tudi naj dražji. Vsa tri sončnična olja ter dvoje vrst rastlinskih olj so dobila oceno prav dobro, z oceno odlično pa so ocenili jedilno rafinirano rastlinsko olje Konzum Mercatorja -tovarne olja Oljarica -Kranj. Predstavniki Ljubljanskih mlekarn so imeli nekaj pripomb na raziskavo zato, ker so pod imenom sladoled ocenili tudi nekaj proizvodov iz tujine, ki ne ustrezajo našim standardom sladoleda ( oceno odličen je dobil Grab gela-to Sammontane iz Ampo- imenovane udare. Ob tako drastičnih redukcijah z vsemi spremljajočimi dejavniki se mnogi v Makedoniji že sprašujejo, ali je republika izbrala pravšnji način varčevanja. Znamenita Soroševa fondacija ji je namreč obljubila 25 milijonov dolarjev; od tega naj bi republika, glede na uradne informacije, že dobila dva milijona. Donator Georg Soroš je ob tem izrazil željo, da bi prvi milijon namenili medijem, drugi milijon dolarjev pa uvozu nafte. Torej bije je bil ocenjen z oceno odlično, nezadovoljiva pa je Podravkina mešana marmelada. Predsednik Odbora za varstvo potrošnikov Borut Razdevšek je spregovoril o delu odbora: »Tudi zakon o varstvu potrošnika, ki še vedno ni sprejet, naj bi omogočal drugačno videnje potrošnika in dobil prioritetne naloge, kako potrošnika osvestiti in varovati njegove pravice. Zakon predvideva tako imenovani ombuds man kot varuha pravic potrošnikov. Pojavljajo se sicer dvomi, ali je takega varuha sploh smiselno uvrstiti v parlament, vendar bi bilo po mojem mnenju to smiselno že zato, ker bo z novo vlado Odbor za varstvo potrošnikov verjetno ukinjen,« je še dejal Razdevšek. bi lahko rekli, da je pred Makedonijo naslednja dilema: ali bo uvozila potrebne količine mazuta za termoelektrarni v Bitoli in Negotinu ali pa bo nadaljevala z drastičnimi redukcijami. Ce izberejo drugi predlog, bo nejevolja ljudi verjetno vse večja, malo koristi od privarčevanih kilovatov pa utegnejo »pojesti« dodatne okvare, povzročene ob izklapljanju ter vnovičnem vkla-pljanju potrošniških mest na omrežje. (Najbolj iskano blago na skopskem bit-pazaru ta hip so seveda sveče ter svetilke na petrolej.) MAKEDONIJA / HUDO POMANJKANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Dvodnevne peturne omejitve niso zadostovale Zaradi nizkih temperatur se je dnevna poraba povzpela na najmanj 20 milijonov kilovatnih ur Biserka Povse Tasič 11. januar 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,35 62.45 8,70 8,85 6,15 6,70 Avtohiša Ljubljana* 62,00 62,60 8,70 8,83 6,30 6,68 Ažur Grosuplje* 61,60 62,50 8,70 8,87 6,40 6,80 Banka Vipa Nova Gorica 61,80 62,43 8,51 8,78 6,37 6,63 Bobr Fužine 61,90 62,40 8,70 8,88 6,60 6,90 Bobr Trzin 61,90 62,40 8,70 8,88 6,60 6,90 Brdar Koper 61,80 63,15 8,61 8,75 6,30 6,67 BTC terminal Sežana* 61,70 62,50 8,70 8,85 6,30 6,70 BTC d.d. Ljubljana 61,20 61,59 8,6b 8,85 6,30 6,70 Burin Moste 61,90 62,60 8,60 8,85 6,20 6,60 Burin Center 62,00 62,55 8,60 8,85 6,20 6,60 Come 2 Us* Creditanstalt - Nova banka 62,00 62,90 8,60 8,80 6,40 6,80 61,40 62,35 8,70 8,90 6,25 6,80 Dom na trgu 62,00 62,20 8,75 8,86 6,50 6,70 Dom - Kaffe Domžale* 61,70 62,20 8,75 8,88 6,50 6,75 Emona Globtour 61,20 62,60 8,66 8,90 6,10 6,70 Bros Ljubljana* 62,00 62,40 8,75 8,90 6,40 6,60 Eros Kranj-Stari Mayr* 62,00 62,50 8,/8 8,90 6,50 6,70 Euroturs International* 61,90 62,70 8,70 8,85 6,60 6,95 ps- ■ ; Feniks d.o.o.* 61,61 62,20 8,64 8,81 6,44 6,69 Fiba Koper 61,70 62,48 8,60 8,76 6,43 6,90 Golfturist 61,70 62,60 8,69 8,90 6,30 6,90 Hida* 62,00 62,20 8,72 8,80 6,30 6,70 Hipotekarna banka Koper* 61,55 62,50 8,70 8,88 6,40 6,80 Hram Rožice Mengeš Hranilno kreditna služba 62,00 61,95 62,30 62,70 8,70 8,67 8,90 8,83 6,10 6,32 6,90 6,86 llirika Ilirska Bistrica 61,20 62,34 8,55 8,72 6,41 6,69 llirika Slovenj Gradec 61,70 62,35 8,70 8,80 6,11 6,62 llirika Postojna 61,70 62,34 8,66 8,75 6,42 6,69 llirika Sežana 62,01 62,29 8,69 8,80 6,52 6,65 Italdesign Nova Gorica* 61,80 62,60 8,62 8,80 6,50 6,65 Klub Slovenijales 62,10 62,60 8,70 8,90 6,20 6,70 Komercialna banka Triglav 61,54 62,60 8,65 8,86 6,27 6,67 Kompas Hertz Celje* 61,80 62,20 8,74 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Velenje* 61,80 62,20 8,74 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Idrija* 61,80 61,80 62,20 8,74 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 62,20 8,74 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,80 62,20 8,74 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Krško* 61,80 62,20 8,74 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Bled* 61,80 62,20 8,74 8,85 6,40 6,80 Kompas Fintrade 61,80 62,69 8,70 8,85 6,35 6,89 Kompas Holidays* 61,70 62,40 8,70 8,85 6,20 6,65 Ljubljanska banka d.d. 61,20 62,70 8,65 8,91 6,34 6,81 LB Banka Zasavje Trbovlje 61,40 62,50 8,73 8,88 6,55 6,90 LB Dolenjska banka N.M. LB Komerc. banka N.G. d.d.* 61,50 61,06 62,50 62,55 8,72 8,57 8,85 8,96 6,50 6,32 6,80 6,68 LB Kreditna banka MB d.d.* 61,10 62,25 8,68 8,80 6,45 6,97 LB Splošna banka Celje 61,80 62,60 8,70 8,84 6,70 6,93 LB Splošna banka Koper* 61,01 62,36 8,54 8,73 6,29 6,61 MA-VIR 61,80 62,50 8,65 8,88 6,20 6,85 Media* 62,00 62,50 8,70 8,80 6,50 6,75 Mercator Turist 61,70 62,40 8,65 8,82 6,34 6,76 Petrol* . 62,00 62,40 8,66 8,80 6,20 6,60 Poštna banka Slovenije* 61,25 62,35 8,50 8,86 6,00 6,45 Probanka Maribor 61,25 62,50 8,68 8,83 6,50 6,70 Publikum Ljubljana 62,05 62,30 8,75 8,85 6,45 6,69 Publikum Celje 61,85 62,29 8,71 8,81 6,35 6,80 Publikum Dobova 61,60 62,60 8,52 8,85 6,35 6,85 Publikum Kostanjevica 61,60 62,60 8,52 8,85 6,35 6,85 Publikum Kranj 62,00 62,38 8,30 8,81 6,30 6,79 Publikum Krško 61,60 62,60 8,52 8,85 6,35 6,85 Publikum Maribor 61,69 62,15 8,72 8,80 6,30 7,09 Publikum Metlika 62,00 62,50 8,60 8,80 6,30 6,70 Publikum Mozirje 61,60 62,29 8,70 8,85 6,60 7,00 Publikum Novo Mesto 61,80 62,50 8,65 8,80 6,20 6,75 Publikum Piran 61,50 62,20 8,56 8,70 6,42 6,70 Publikum Ptuj 61,50 62,30 8,70 8,80 6,20 6,60 Publikum Sevnica 61,70 62,50 8,55 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 61,69 62,15 8,72 8,84 6,30 6,87 Publikum Šentjur pri Celju 62,00 62,49 8,66 8,80 6,40 6,90 Publikum Trebnje 61,40 62,29 8,55 8,85 6,40 6,90 Publikum Zagorje 61,90 62,39 8,69 8,81 6,50 6,89 Publikum Žalec 61,86 62,29 8,69 8,81 6,35 6,75 Roja 61,90 62,40 8,76 8,86 6,30 6,80 Shalaby Koper 61,60 62,50 8,60 8,80 6,44 6,68 Simotisk* 61,70 62,50 8,70 8,85 — 6,90 SKB banka d.d. Ljubljana** 61,80 61,82 8,78 8,78 6,36 6,61 Slovenijaturist Slovenska investicijska banka* Sl.hranilnlca in posojilnica 62,00 62,00 62,00 62,40 62,70 62,50 8,72 8,60 8,70 8,82 8,85 8,85 6,40 6,50 6,40 6,50 6,67 6,80 SZKB d.d. Ljubljana 61,95 62,70 8,67 8,83 6,32 6,86 Štajerska banka obrti in pod j. 61,50 62,20 8,67 8,80 6,40 6,58 HlHI(HHHIHHH^H Tartarus Postojna 61,46 62,36 8,61 8,75 6,36 6,69 Tentours Domžale 62,00 62,50 8,60 8,85 6,30 6,80 Tori* 62,00 62,50 8,70 8,88 6,20 6,80 Tourist Service Portorož 61,60 62,30 8,60 8,77 6,40 6,80 Trias* 62,00 62,50 8,70 8,83 — 6,75 Upimo' 62,05 62,25 8,75 8,85 6,45 6,65 Valuta 62,10 62,70 8,69 8,79 6,40 6,85 VVilfan Kranj Tečaj velja danes: * Zaračunavajc 62,15 ) provizijo: 62,45 8,75 8,85 6,40 6,90 MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana IŠČEMO NOVE SODELAVCE Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: ____HIPA TRAPE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana_ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 7 z dne 11. januarja — Tečaji veljajo od 12. 1. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 67,0161 67,2178 67,4195 Avstrija 040 šiling 100 867,4874 870,0977 872,7080 Belgija 056 frank 100 296,6290 297,5116 298,4142 Kanada 124 dolar 1 78,2039 78,4392 78,6745 Danska 208 krona 100 1576,2233 1580,9662 1585,7091 Finska 246 marka 100 1824,5348 1830,1252 1835,6156 Francija 250 frank 100 1795,6434 1801,0465 1806,4496 Nemčija 280 marka 100 6103,4784 6121,8439 6140,2094 Grčija 300 drahma 100 — 45,8159 45,9533 Irska 372 funt 1 — 161,6779 162,1629 Italija 380 lira 100 6,6711 6,6912 6,7113 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 12,0000 — Japonska 392 jen 100 79,5282 79,7676 80,0069 Nizozemska 528 gulden 100 5431,4854 5447,8289 5464,1724 Norveška 578 krona 100 1427,2984 1431,5932 1435,8880 Portugalska 620 escudo 100 68,1148 68,3198 68,5248 švedska 752 krona 100 1347,6480 1351,7031 1355,7582 Švica 756 frank 100 6680,2570 6700,3581 6720,4592 Velika Britanija 826 funt šterling 1 154,3569 154,8214 155,2859 ZDA 840 dolar 1 99,7613 100,0615 100,3617 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,9456 120,3065 120,6674 Španija 995 peseta 100 85,9980 86,2568 86,5156 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12. JANUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 589,648 604,233 1,193,882 62 61,2184 117,9297% 120,8467% 119,3882% 100,000 58,965 60,423 119,388 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 11. JANUAR 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 9,00 12,00 Banka Zasavje 10,00 16,00 Golfturist 9,50 12,80 9,00 12,00 Hipotekarna banka Koper 6,00 12,00 Kompas Holidays 11,00 18,00 Kompas Fintrade 9,00 12,90 Kreditna banka Maribor 9,00 13,00 Tentours Domžale 10,00 15,00 Tori 9,00 15,00 Upimo 10,00 13,00 Tečaj velja danes:* 11. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1475,00 1515,00 nemška marka 905,00 925,00 francoski frank 265,50 273,50 holandski gulden 803,00 828,50 belgijski frank 43,90 45,15 funt šterling 2280,00 2350,00 irski šterling 2375,00 2445,00 danska krona 233,50 240,00 grška drahma 6,25 7,00 kanadski dolar 1155,00 1190,00 japonski jen 11,75 12,20 švicarski frank 995,00 1015,00 avstrijski šiling 128,00 132,25 norveška krona 211,00 217,00 švedska krona 200,00 206,00 portugalski escudo 9,30 10,35 španska pezeta 12,50 13,15 avstralski dolar 990,00 1020,00 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 11. JANUAR 1993 v ŠILINGIH valuta ' nakupni prodajnii ameriški dolar 11,3000 11,8000 kanadski dolar 8,8000 9,2000 funt šterling HHHHHH 17,3500 18,1500 švicarski frank 754,5000 784,5000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 202,5000 210,5000 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7450 0,7850 danska krona 177,5000 184,5000 norveška krona 159,5000 166,5000 švedska krona 151,5000 158,5000 finska 205,0000 215,0000 portugalski escudo 7,6500 8,0500 španska peseta • 9,7000 10,2000 japonski jen 8,9500 9,3500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 0,0850 alute. 11. JANUAR 1993 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1478,00 1523,00 nemška marka 905,00 930,00 francoski frank 265,00 275,00 holandski gulden 803,00 823,00 belgijski frank 43,80 44,80 funt šterling 2280,00 2330,00 irski šterling 2377,00 2427,00 danska krona 233,00 243,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1150,00 1195,00 švicarski frank 992,00 1022,00 avstrijski šiling 128,00 133,00 slovenski tolar 14,50 14,90 _| Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 12. januarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država valuta enota' nakupni prodajni Avstrija šiling 100 876,3736 879,2162 Francija frank 100 1814,0372 1819,9212 Nemčija marka 100 6166,000 6186,0000 Italija lira 100 6,7394 6,7613 V.Britanija funt 1 155,9381 156,4439 ZDA Opomba: Tečaji so glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkrs trgu d€ 100,7833 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c 101,1102 !no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor “DEM” 61,30 61,55 SKB Banka d.d. DEM 61,66 61,86 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie, Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Te/Caj velja dne 12. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 61,60 61,80 Bank Austria DEM 61,40 61,70 UBK banka DEM 61,35 61,59 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ,ki objavljamo tečaje, se ' tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 61,50 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati -> AVM.OU THlOfHKAST I A 6 trnciti iv*. A-Tatij .$ nacionalizma "samo z aliansko humanizma vseh demokratičnih sil in institucij, ki presega nacionalne meje”. Beljak se od petdesetih let dalje spominja legendarnega zdravnika in filozofa v okviru redne podelitve "Paracelzovega prstana” - nagrade za izredne zasluge na področju zdravstva in humanih znanosti. »Kaj nam sporoča Paracelz danes?« je po besedah beljaškega župana okvirno geslo vseh aktivi-tet v okviru "Paracelzovega leta”. K sodelovanju so pridobili tudi zdravstvene ustanove in celovško univerzo. 500-letnica Paracelzovega rojstva naj ne bo samo pogled v preteklost in režime, poudarja kulturna referentka Monika Kohl-Kircher, temveč priložnost za osvetlitev aktualnih vidikov Paracelzove miselnosti in dejavnosti. Nekatere njegove smernice so danes aktualnejše kot kdajkoli, in to ne samo za medicino: stalno iskanje in odk- rivanje, narava kot ključ bolezni in ozdravitve, fleksibilnost znanosti, celotnostim gledanje na medicinske in druge probleme. Znani avstrijski zdravnik dr. Alois Star-cher je na tiskovni konferenci omenil paralele med Paracelzovim časom, ko je prišlo do menjave paradigem in ko je Paracelz s svojimi novimi pristopi k zdravljenju prišel v oster konflikt s takratno zastarelo medicino grško-rim-skega porekla, ter današnjimi razpotji v medicini in zdravstvu. Zavzel se je za nov dialog med klasičnimi pristopi šolske medicine in alternativnimi načini zdravljenja, pri čemer bi lahko zlasti Paracelzova miselnost postala most novega sporazumevanja. V okviru "Paracelzovega leta” bodo v Beljaku potekale šolske akcije, umetniške inštalacije in težiščni kulturni programi (težiščne prireditve v okviru "Karantanskega poletja”, strokovne prireditve (forum "Zdravniki v pogovoru - razprava med šolsko in alternativno medicino”) ter športno-medi-cinski seminarji. Prireditvenik sega od založniške prezentacije Paracelzovih del do razprav o paraznanstvenih in esoteričnih pristopih do človeka in njegovega zdravja. Eden izmed viškov bo tako imenovani ”Pa-racelzev sejem” (od 14. do 17. januarja na celovškem sejmišču), kjer bodo prisotna tudi slovenska podjetja in zdravstvene strukture (zdravilišča). NOVICE Mladi iz Argentine navdušili koroške Slovence CELOVEC - Na povabilo Krščanske kulturne zveze v Celovcu in Mešanega pevskega zbora Gallus, ki je avgusta lani obiskal slovenske centre v Argentini, sta se na Koroškem mudila pevski zbor in folklorna skupina Slovencev iz Buenos Airesa na avstrijskem Koroškem. Pevci so oblikovali bogoslužje v Globasnici in v Železni Kapli, skupno pa so nastopili ob prihodu na Koroško na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, na Višji šoli za gospodarske poklice v Sentpetra pri Šentjakobu v Rožu ter na koncertu v kulturnem domu "Danica” v Sentprimožu v Podjuni. Mladi gosti iz 12.000 kilometrov oddaljene Argentine so s svojimi nastopi navdušili obiskovalce njihovih koncertov, prav tako pa so sami bili nad vse presenečeni nad prisrčnim sprejemom med slovenskimi rojaki na Koroškem. Dnevi petja za otroke TINJE - Več kot 25 otrok se je zbralo na že tradicionalnih dnevih petja in igre v domu prosvete, ki jih je organizirala katoliška mladina na čelu s Pavletom Zablatnikom. Gabi Amruš je z otroci pela, Rezi Kotler z njimi oblikovala svetilke iz gline po glasbenem taktu, z otroci pa so še delali Jurij Buch (ples), Olga Kušej in Erih Oraže. Otroci pa so tudi spoznavali delo z mediji: pripravili so prispevek za tedensko slovensko televizijsko oddajo "Dober dan, Koroška! ” in pisali so za otroško revijo "Naša mavrica”. Sproščeno razpoloženje na 41. Slovenskem plesu CELOVEC - Tradicionalni, letos že 41. Slovenski ples Slovenske prosvetne zveze, je bil prvi višek plesne sezone Slovencev na Koroškem. V nabito polni veliki dvorani Doma sindikatov se je zbralo nad 500 obiskovalcev iz vseh krajev dvojezične Koroške, kot vsako leto pa je bilo lepo število gostov tudi iz Slovenije. Prireditelja pa so tokrat s svojim obiskom razveselili tudi mladi Slovenci iz Argentine, ko so v nedeljo končali tridnevno gostovanje na Koroškem. Med častnimi gosti so bili poleg predstavnikov slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij na Koroškem tudi slovenski minister za Slovence po svetu Janko Prunk, predsedniški kandidat SKD Ivan Bizjak, ter tudi zastopniki strank večinskega naroda. Za sproščeno, nadvse veselo razpoloženje ob mizah in na plesišču pa so poskrbeli New Times Big Band iz Šmihela pri Pliberku ter ansambla "Rubin” in "Agropop” iz Slovenije. Dijaki počasi 100 let smrti Jožefa Stefana AVSTRIJA / ALI AVSTRIJCI RES PREVEC BOLEHAJO? Gospodarstvo očita delavcem zlorabo socialnega sistema Vranitzky nasprotuje načrtom ljudske stranke PORABJE / POBUDA ZVEZE SLOVENCEV Letopis za slovensko manjšino na Madžarskem Dogodki v letu 1992, koledar, fotografije in prispevki v domačem narečju CELOVEC - Ob 100-letnici smrti velikega koroškega rojaka, fizika Jožefa Stefana, so se v četrtek pred Geigerjevo hišo na Zrelski 88 v Celovcu, ki nosi Stefanovo spominsko obeležje (zal samo v nemščini) zbrali dijaki nekaj razredov višje stopnje tamkajšnje slovenske gimnazije. Pobudnik za priložnostno spominsko svečanost je bil nekdanji profesor na tej gimnaziji koroški pisatelj Janko Messner. Brez velikih besed, bolj čustveno, po koroško so zapeli in prebrali nekaj Stefanovih pesmi! Lastnik sedanje hiše je bil nekako prijetno presenečen in povedal je, da sploh ni vedel, zakaj je spominska plošča na nje- govi hiši. Janko Messner je ob tem načel vprašanje dvojezičnega spominskega obeležja in prav bi bilo, da bi ga v dogovoru z lastnikom podprle tudi slovenske organizacije na Koroškem. Medtem kosov Sloveniji po tem znamenitem koroškem Slovencu, fiziku in odkritelju (sevalni zakon) poimenovali vodilni znanstveno-razisko-valni institut, je Stefan v svoji Koroški skoraj pozabljen. Bolj ga priznava Dunaj, kjer je bil univerzitetni profesor in član Akademije znanosti in umetnosti. Prav zaradi tega je pohvalna pobuda literata Janka Messnerja -tudi zaradi Stefanovega pesništva. (H.V.) Ivan Lukan DUNAJ - V Avstriji se je vnela vroča razprava o tem, ali delojemalci preveč bolehajo in na ta način zlorabljajo socialni sistem. Razpravo o tem je sprožil predsednik gospodarskega krila Ljudske stranke, Ma-derthaner, ki je zahteval, naj podjetja delavcem ne izplačajo prvi dan bolniške. Utemeljil je svojo zahtevo s tem, da je največ bolniščnih dni prav v začetku (nad 30 odstotkov ob ponedeljkih) in ob koncu tedna (nad 25 odstotkov ob petkih), in da gre tu za pojav "podaljšanja vikendov”, za katere mora plačati gospodarstvo. To potrjuje tudi odstotek bolniških dni sredi tedna (ob sredah samo sedem odstotkov). Ljudska stranka je Ma-derthanerjevo zahtevo po neizplačanju prvega dneva bolniške sicer ne popolnoma podprla, naznanila pa je, da bo treba "odpraviti zlorabo socialnega sistema”. Socialdemokratski kancler Franz Vranitzky je načrt ljudske stranke odločno zavrnil, socialni minister Robert Hesoun pa je v svoji reakciji govoril o "hudih očitkih na račun avstrijskega delavca” in poudaril, da ne bo dopustil razbijanje socialnega sistema v državi. Naznanil je, da se bo "postavil pred delavce”. Proti načrtom vplivnega gospodarskega krila Ljudske stranke se je izrekel tudi osrednji tajnik SPO, Josef Cap, ter govornik Zelene alternative, FloB. Oba sta dejala, da si Avstrija ne more privoščiti demon-tažo socialnega siste- ma. Rekord prodaje avtomobilov DUNAJ - Lansko leto je bilo rekordno leto za prodajalce avtomobilov v Avstriji. Se nikdar poprej ni bilo prijavljenih v teku enega samega leta 325.000 novih avtomobilov. Pri tem je razveseljivo dejstvo, da se je delež osebnih vozil z manjšo emisijo okolju škodljivih snovi povišal na 51, 6 odstotkov, poroča organizacija avtomobilistov ARBO. Za letos pričakujejo uvozniki avtomobilov prodajo 325.000 do 300.000 novih avtomobilov, (i.s.) _______DUNAJ / OPERNI PLES 1993______ Zahteva po odpovedi manifestacije ali izročitvi dobička žrtvam vojne v BiH AVSTRIJA / ETTMAYER ODHAJA Odstop zaradi obtožb o zaposlitvi s prostitutkami DUNAJ - Bodo dunajska Sikerija in prominentni gostje iz vsega sveta veselo zaplesali, medtem ko skorajda pred avstrijskimi hišnimi vrati, v Bosni in Hercegovini, grozovita vojna terja tisoče žrtev? Tradicionalni ples v dunajski operi je ponavadi zbujal veliko pozornosti zaradi kritike s strani levičarskih, alternativnih, mladinskih in socialnopolitično angažiranih organizacij, ki spričo večajoče se revščine v tretjem svetu in milijonov od gladu umirajočih, niso hotele ostati ravnodušne ‘ob vsakoletnem Spektaklu na gala-prireditvi arogant- ne high-society. Na naslovnicah gazet so se namesto prominentnih gostov s kričečimi modnimi inovacijami in dragim nakitom, znašle čedalje pogosto slike o pretepu med pretežno mladinskimi demonstranti proti opernemu plesu ter dunajsko policijo. 1991. leta je bil ples odpovedan - povod je bila vojna v Zalivu. Letos je operni ples napovedan za 18. februar. Uradno do zdaj še ni govora o kakšni odpovedi, vendar se je že formirala skupina prominentnih žena, ki spričo vojne eskalacije v Bosni zahteva novo orientacijo. »Vlada naj dobiček pri plesu - saj je to neke vrste državna prireditev - podvoji ali pomnoži, znesek pa naj da na razpolago za žrtve državljanske vojne,« zahtevajo bivša ministrica in zdajšnja referentka ljudske stranke za begunce, Marilies Flemming, generalna sekretarka stranke Ingrid Korošec, socialdemokratska referentka za ženska vprašanja Karlsson ter ministrica za okolje in družino Maria Rauch- Kallat (ČVP). Organizatorji plesa pa poudarjajo, da ponovne odpovedi plesa finančno ne bi bilo mogoče pretrpeti. (i.s.) DUNAJ - Poslanec ljudske stranke (ČVP) v avstrijskem parlamentu VVende-lin Ettmayer bo konec januarja oddal svoj mandat. Tako je sporočil svojim nadrejenim strankarskim medijem. Klubski vodja ljudske stranke Heinrich Neisser je Ettmayerja od decembra dalje pozival k odstopu, kajti v decembra je dunajsko sodišče (v prvi instanci) potrdilo poročila dveh dunajskih novinarjev (ter trditve njunih prič) o "intenzivni zaposlitvi” poslanca z romunskimi hotelskimi prostitutkami v okvira raziskovalne avstrij- ske parlamentarne misije v Romuniji po burnih dogodkih leta 1990. Ettmayer se je do zadnjega branil odstopa, vendar je bil pritisk stranke močnejši. Vendar petdesetletni poslanec po 15 letih parlamentarnega dela - vsaj v materialnem smislu - ni utrpel velike škode, saj odhaja iz svoje politične funkcije z odpravnino v višini 1,107.512 šilingi. Po petih letih ima pravico na penzijo kot politik v višini 46.000 šilingov, dodatno pa mu teče še plača kot uradnik zunanjega ministrstva (nekoliko manj kot 50.000 šilingov), (i.s.) U PRIREDITVE Torek, 12. januarja 1993 TINJE Dom prosvete: ob 19. mi tečaj joge (za izurjene). Četrtek, 14. januarja 1993 CELOVEC Univerza - predavalnica 2: ob 20. uri Die Sezessioni-sten von Qumran - VVustenge-meinde und Christentum. Predava univerzitetni prof. dr. Karl VVoschitz. V nemščini. Petek, 15. januarja 1993 CELOVEC Novi trg: ob 17. mi Veriga luči »Ljudje proti sovraštvu do tujcev«. DUNAJ Klub slovenskih študentov, 7 (Mondscheingasse 11): ob 20. mi Predstavitev češke narodnosti na Dunaju - predavanje in glasbeni večer. Feri Lainscek SLOVENSKI KOLEDAR 1993 MONOŠTER - Zveza Slovencev na Madžarskem je tudi letos izdala obsežen Slovenski koledar, ki so ga pripravili sodelavci z obeh strani meje. Ob pomanjkanju slovenske tiskane besede v teh krajih, se zdi publikacija nadvse dragocena. V njej je navsezadnje kronološko zabeleženo leto, ko se je položaj Slovencev v Porabju bistveno izboljšal in je zato, navidez socrealistično oblikovana naslovnica, s fotografijama obiska predsednikov Madžarske in Slovenije v krajih med Muro in Rabo, nadvse pomenljiva. V koledarju je sicer še obilica znanstvenega in poljudnega branja o življenju za mejo, med katerimi velja posebej omeniti prispevek Vilka Novaka Slovenci in slovenščina -križani in razpravo dr. Albine Nečak Luk Materinščina je imetje. Lepa posebnost so tudi teksti Irene Barber in Mikija Roša, ki so natisnjeni v narečju. NOVICE Cocacola v novih pldstičnih stekleničkah ATLANTA - Cocacola je sklenila zamenjati dosedanje stekleničke klasične oblike z novimi, iz plastike za reciklažo. Eksplodirata lodjo z dinomitom OSLO - Pri otoku Skjernoy, ki leži ob južni norveški obali, je eksplodirala ladja, ki je prevažala dinamit in vžigalnike. Po poročilu policije ni bilo ranjenih. Eksplozijo je bilo slišati v krogu kakih 5 km, nesreča pa se je pripetila, ko je tovorna ladja Stavfjord nasedla na čeri. Za 120 prebivalcev otoka za sedaj ni nobene nevarnosti, nič pa se ne ve o usodi posadke. Tdjske prostitutke bodo prevzgojili v bolniške sestre BANGKOK - Tajski notranji minister je v svojem načrtu za boj proti prostituciji predlagal, da bi lahkoživke prevzgojili v bolničarke in jih poslali na delo v Združene države. Na Tajskem je nastarejša obrt, poleg turizma, najsolidnejša gospodarska postavka, ki pa je privedla tudi do tega, da se je močno razširil aids. Minister Cha-valit predlaga, da bi se spopadli z obema pojavoma tako, da bi organizirali triletne tečaje, s katerimi bi prevzgojili prostitutke v bolničarke. Suša pesti Španijo MADRID - V Španiji ne dežuje že dva meseca, kar je povzročilo dokajšnjo sušo, zaradi česar so morali sprejeti nekatere omejevalne ukrepe v Andaluziji, Estremaduri, in Kastilji. Tako je v Sevilli na primer prepovedano zalivati vrtove, prebivalci pa imajo vodo samo 12 ur na dan. V A vili, Cadizu in v Toledu imajo vodo samo 8 ur na dan, medtem ko v Madridu prebivalci pomanjkanja vode še niso občutili, čeprav se je gladina vode v zajetjih dramatično zmanjšala tudi pri glavnem mestu. Zmanjšanje količine vode v zajetjih je sicer že povzročilo povečanje koncetracije magnezija in sulfatov v pitni vodi, kar je pripeljalo do spora med oblastmi in naravovarstveniki, ki trdijo, da je voda že škodljiva za zdravje. Stanje je najslabše v Jaenu v Adaluziji, kjer bodo februarja, če se položaj ne bo spremenil, popolnoma ukinili dobavo vode. Škandal v iranskem nogometu TEHERAN - Nogometni ambient v Iranu je pretresla policijska preiskava, ki se je končala z aretacijo štirih znanih nogometašev in treh njihovih spremljevalk. Vsi so priznali policiji, da so se udeležili veselic, na katerih so uživali mamila in s izživljali s prostitutkami. Kaže, da se je preiskava začela, ko je policija opazila, v katerem sta bila dva nogometaša in ženska, ki ni bila oblečena tako kot ukazuje koran. Vsi tvegajo zelo stroge kazni, saj gre po iranskem zakoniku za enega najhujših zločinov. Po sledeh Belega očnjaka ________VELIKA BRITANIJA / BRITANSKA VLADA UVEDLA PREISKAVO O VZROKIH NESREČE_ Prebivalci Shetlandskih otokov prepuščeni na milost in nemilost naravnim elementom Neurje in viharni vetrovi preprečili sleherni poskus, do bi rešili tanker Breor - Katastrofo ob Shetlondu pokazalo, do je človek proti naravnim nesrečam nemočen - Nepredvidljive kratkoročne posledice LONDON - »Na milost in nemilost smo prepuščeni naravnim elementom. Ostali sta nam le bolečina in moreča žalost, da se je to moralo zgoditi... Kot da je vsega konec. Ta del šteta je bil vedno tako lep in čist in to, kar se je zgodilo, navdaja človeka z brezmejno žalost j o... Shetlandski otoki ne bodo nikdar več taksni, kot so bili. Nafta je hudičeva.« Takšni in podobni odmevi prihajajo z otoka Shetland, kjer pred tednom nasedli tanker Braer še zmeraj pušča nafto. V Liberiji registrirani tanker ameriških»last-nikov je bil s 85.000 tonami nafte na poti iz Norveške v Kanado, ko so mu 5. januarja na jugu Shetlanda med Sumbur-gh Headom in otokom Fair odpovedali motorji. Reševanje se ni posrečilo in viharni vetrovi, ki v tem predelu pozimi dosegajo hitrost tudi do 160 kilometrov na uro, so tanker porinili v zaliv Quendale, kjer je ob skalnati obali nasedel. Razlita nafta pušča že 25 morskih milj dolgo sled po morju in ob obali. Razlitje poleg onesnaženja, ki ga povzroča v morju, ogroža tudi ljudi, živali in pridelke na zemlji. Močni vetrovi raznašajo po otoku zmes nafte in morske vode. Tenka naftna plast pokriva zemljo južnega dela Shetlanda, neprijeten vonj po nafti pa se je razširil že čez polovico otoka. 65 kilometrov daleč od kraja nesreče ljudje tožijo zaradi očesnih in kožnih vnetij. Na najjužnejšem delu otoka lokalne oblasti delijo ljudem dihalne maske in preplašenemu prebivalstvu omogočajo redne zdravniške preglede, čeprav trdijo, da zaenkrat zdravje približno 600 najbolj ogroženih prebivalcev ni v nevarnosti in evakuacija še ni potrebna., Ob obali so ekologi našteli že več kot 500 mrtvih morskih ptic, opazili pa so tudi prve skupine umirajočih tjulnjev. Ekologi pravijo, da bodo posledice nesreče hujše, kot jih odkrivajo ob obali, kajti veliko mrtvih ptic morje ne bo naplavilo na obalo. Prve dni po nesreči so iz letal škropili razlito nafto s kemikalijami, ki naj bi pomagale razpršiti naftni madež. Pred dvema dnevoma so tudi to opustili, ker so se otočani uprli, prepričani, da kemikalije povzročajo več škode kot koristi. Ekološka nesreča ob Shetlandu je pokazala, da je človek nasproti njej nemočen in niti ne ve, kakšne bodo kratkoročne in dolgoročne posledice. Alja Košak Prebivalci Shetlanda so se stoletja ukvarjali pretežno z ribištvom, neprestan boj z neprijaznim okoljem pa jih je ob močnih vetrovih in razburkanem morju zelo utrdil. Življenje na otoku brez drevja je bilo težko in ostajali so le najbolj vztrajni. Toda v sedemdesetih letih so na severnem delu otoka pri Sul-lom Vou zgradili največji naftni terminal v Evropi, tako da je nafta otočanom zagotovila sorazmerno blagostanje. Zgradili so Sole, ceste in z mostovi povezali tudi druge manjše naseljene otoke. Pri tem pa so se ves čas zavedali nevarnosti nesreče, ki bi jo lahko povzročila razlita nafta. Vendar se je nesreča zgodila na drugi strani otoka, tam, kjer je niso pričakovali, in.nafta, ki je zagotavljala dobro življenje 23 tisočem prebivalcev, zdaj mnogim ogroža vsakdanji kruh. Tretjina prebivalstva se še vedno ukvarja z ribištvom, ki shetlandskemu gospodarstvu prinaša 75 milijonov funtov letno. Prav ribištvo je zdaj ogroženo in ribiči so se prostovoljno odpovedali ribolovu na področju 400 kvadratnih morskih milj, da bi ohra- nili svoje dobro ime. Zaradi nevarnosti onesnaženja so zaprli tudi že 16 farm lososov. Pri tem se otočani namreč zavedajo, da naftni viri v naslednjih desetih letih lahko usahnejo, in če jim bo odvzeta možnost ribolova, bodo v velikih težavah. Znanstveniki jih sicer tolažijo, da po dosedanjih izkušnjah lahko zagotovijo, da si bosta morska flora in favna opomogli v petih letih. Naftna emulzija, ki jo veter zanaša v notranjost otoka, prekriva tudi pašnike in poljedelske pridelke. Prizadete so ovce in veterinarji svarijo, da onesnaženi pašniki ogrožajo tudi ovčji zarod. Ribiče in farmarje skrbijo dolgoročne posledice in prizadet ugled njihovih proizvodov, ki so jih ljudje kupovali predvsem zato, ker so prihajali iz čistega »zelenega« okolja. Britanska vlada je sicer uvedla preiskavo o vzrokih nesreče in opozicija zahteva, naj z evropsko konvencijo omejijo plovbo tankerjev v bliži- ni obal in celo z radarjem nadzorujejo njihovo gibanje na izpostavljenih področjih. Toda ekologi opozarjajo, da človek namerno izlije v morje 90 odstotkov od 3, 5 milijonov nafte, ki jo morajo vsako leto sprejeti morja sveta, o čemer pa mediji sploh več ne poročajo. Zato bi morali končno začeti resneje razmišljati in ukrepati tudi v tej smeri. Neurje preprečuje vse posege na Shetlandih Razbesnelo morje je doslej preprečilo učinkvoitejše posege (Telefoto AP) LONDON - Silovito neurje z valovi do 20 metrov višine in z vetrom, ki je presegel 100 kilometrov na uro, je tudi včeraj preprečilo radikalnejše pobude ob razbitinah liberijskega tankerja Brear. Meteorologi napovedujejo delno izboljšanje vremena šele za jutri, tako da ni jasno, kdaj bo poseben nizozemski tanker poskušal pretočiti preostalo nafto iz Brearja. Po mnenju izvedencev jo je bore malo ostalo v brarjevih cisternah. Zaradi neurja sta morala tudi vvaleški princ in edimburški vojvoda odpovedati včerajšnji obisk na Shetlandskih otokih. ZDA / SEDEM TRUPEL V HLADILNIKU RESTAVRACIJE_ Krivci sobotnega pokola pri Chicagu še neznani CHICAGO - Ameriška policija še ni odkrila neznan- njihova trupla potem skril v hladilnik. Restavracija (na ca, ki je konec prejšnjega tedna pokončal 7 uslužben- sliki AP) leži ob avtocesti, kjer je vedno ogromno pro- cev neke restavracije v kraju Palatine pri Chicagu in meta. Vrniti morajo visok znesek NEW YORK -Družbo za finančno posredovanje Pai-nevvebber je drago stal zgrešen nasvet vnuku Sama Walto-na Johnu Robsonu, naj proda 403 delnic družinske družbe Wall-Mart, ker bo njihova vrednost padla. Proti pričakovanju Painevvebbro-vih izvedencev se je vrednost delnic zvišala, tako da je John Robson utrpel za 8, 7 milijona dolarjev izgube. Po-• sredniško družbo je zato tožil pred arbitražno komisijo Wall Streeta, ki je razsodila, da mora družba Painewebber poravnati škodo. NEMČIJA / ZARADI BOLEZNI Nekdanjega voditelja NDR Honeckerja bodo izpustili? MILVVAUKEE - Dirke z vlečnimi psi so v Združenih državah zelo priljubljene. Nedeljska dirka pa je potekala v zelo težkih okoliščinah, saj so bile snežne razmere izredno neugodne. Malamut na sliki je povlekel sani, ki so tehtale kar nekajkrat več kot on. BERLIN - Berlinsko deželno ustavno sodišče bi lahko že danes odredilo izpustitev bivšega vzhodnonemškega partijskega in državnega voditelja Ericha Honeckerja. To je v intervjuju za Bild izjavil VVolfgang Ziegler, eden od treh odvetnikov, ki 80-letnega Honeckerja branijo na procesu zaradi žrtev prebegov čez berlinski zid. Do sedaj so bili vsi prepričani, da bi do morebitne izpustitve Ericha Honeckerja lahko prišlo šele po četrtkovi razpravi, ko bodo sodniki preverili zadnjo dokumenta- cijo o njegovem zdravstvenem stanju. Ho-neckerjevi odvetniki so pred deželnim ustavnim sodiščem sprožili spor glede ustavnosti pripora za človeka, ki je zaradi »končnega raka« na smrtni postelji. Ce bo sodišče sprejelo ta ugovor, bo torej Erich Honecker lahko že danes zapustil zapor in odpotoval v Čile, kjer bi hotel v miru umreti. Ze prejšnji teden pa so sodniki ločili postopek proti Honeckerju od procesa proti ostalim članom vshodnonemške-ga obrambnega državnega sveta. ARGENTINA / TRČILI TRIJE AVTOBUSI 55 mrtvih v nesreči ml - ' Pri argentinskem mestu San Tome, ki leži kakih 500 km od Buenos Airesa so trčili trije avtobusi,, pri čemer je bilo 55 ljudi ubitih in kakih 70 ranjenih. Vzroki so še neznani (AP) Onesnaženost v zraku vpliva na neoporečnost ledeniške vode RIM - Onesnaženje zraka, ki je v teh dneh spravilo na kolena številna italijanska mesta, ni značilno samo za urbane sredine, s smogom se ubadajo tudi na podeželju in celo na najvišjih vrhovih Alp, kjer sneg ni več deviško bel in rahel, ledeniki pa so prevzeli nezavidljivo vlogo zbirališč v zraku prisotne nesnage. Po besedah odgovornega pri inštitutu za zračno onesnaženje Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR) Iva Al-legrinija so v snegu podobno kot v kislem dežju prisotni vsi onesnažujoči delci, ki se nahajajo v zemeljskem ozračju. Za razliko od posledic kislega dežja, ki so takoj zaznavne, pa kisli sneg pokaže svoje negativne učinke šele po odjugi. Vsekakor pa položaj v Italiji ni tako dramatičen kot v severni Evropi. Gian-carlo Pinchera iz Vsedržavne ustanove za alternativno energijo (ENEA) trdi, da je v Italiji prizadetih 42% gozdnih površin, od teh pa le 22% zaradi zračnega onesnaženja. Med najbolj prizadetimi območji zaradi kislega dežja in snega je Piemont, presenetljivo mu sledita industrijsko nerazviti deželi Abruz-zo in Molise, kamor prihaja onesnaženje od drugod. Najboljši je položaj v Venetu in v Kampanji, kjer so gozdovi najmanj ogroženi. Kisli dež je najbolj prizadel smreke, v manjši meri macesne in borovce, med listavci pa predvsem kostanje, hrast in bukev. Kot rečeno pa znanstvenike najbolj skrbijo ledeniki, ki so se iz zbralcev pitne vode spremenili v prava kemična smetišča. Po podatkih s 15 italijanskih ledenikov (Zahodne Alpe: Lyskamm, Tza de Tzan, Morillon, Pla-teau Rosa, Col Maudit in Gran Paradiso; Osrednje Alpe: Pom-ciagna, Ventina, Spodnji Scescen, Vitelli, Or-tler in Careser; Vzhodne Alpe Hochjochfe-ner, Ubeltalferner in Mamolada), je najhujše onesnaženje v višinah od 3.000 do 3.700 metrov. Osrednje Alpe so najbolj onesnažene, manj Zahodne, še najmanj pa Vzhodne. Stopnja onesaženosti se seveda spreminja iz meseca v mesec, z odjugo onesnažujoči delci prodirajo v notranjost ledenika, tako da so študije izredno zapletene. Vseeno se lahko iz vzorcev razbere, da je v zgornjih plasteh prisotnen predvsem svinec. Spodbudne so vesti o prisotnosti raznih žveplovih spojin, ki jih zasledimo le v najstarejših plasteh italijanskih ledenikov, ko so bila v rabi trda in tekoča goriva s precejšnjim odstotkom žvepla. Svinca je v nekaterih ledenikih že toliko, da je ob ledeniškem čelu voda na meji pitnosti, na ledeniku Vitelli pri Son-driju pa je nepitna. Slovenskim poslancem Stojan Pretnar T™x avnega leta 1969 sem kot takratni direktor Zve-J znega zavoda za patente predsedniku SFRJ in ■*"7 Zveznemu izvršnemu svetu na lastno pobudo napisal dokument z naslovom »Vloga in mesto Jugoslavije v sodobni znanstveno-tehnološki revoluciji«. V dokumentu sem opozoril na katastrofalne ekonomske in družbene posledice, ki doletijo vsako družbo, ki ignorira zakonitosti znanstvno-tehnološke revolucije. Čeprav je takratni Zvezni izvršni svet dokument uradno obravnaval in ga sprejel, mojih analiz in opozoril nihče ni vzel resno, kar je bila sicer splošna značilnost vseh, na enoumju in komunistični ideologiji slonečih režimov oblasti. Zato se ni čuditi, če je tako imenovani socializem povsod, ne samo v nekdanji Jugoslaviji zgodovinsko propadel; pri tem je ignoriranje znanosti in tehnologije kot ključnega gospodarskega in razvojnega dejavnika bistveno prispevalo k dokončnemu porazu enoumja in netržnega gospodarstva. Ob razpadu Jugoslavije je Sloveniji s pridobitvijo lastne države uspel neponovljiv zgodovinski met. Odslej resnično sami krojimo svojo usodo, katere protagonisti ste v največji meri prav vi, demokratično izvoljeni poslanci državnega zbora. V teh dneh je ena vaših prvih nalog, da sprejmete zakon o vladi. Gre za izredno pomembno odločitev, saj je od nje odvisno, ali bo naša mlada država znala dokazati sposobnost ne samo za preživetje, ampak tudi za svoj razcvet v okviru sodobne Evrope, ki temelji na tehnološkem razvoju. Pri tem z osuplostjo v dnevnem časopisju berem, da naj bi v novi vladi opustili ministrstvo za znanost in tehnologijo; znanost (brez tehnologije?) naj bi dodali ministrstvu za šolstvo in šport. Takšna rešitev odseva enako logiko podcenjevanja znanosti kot neposrednega gospodarskega dejavnika, kakršno je s svojim propadom dokazal režim naše nekdanje domovine. Se več, združevanje znanosti in šolstva nas vrača v čas Marije Terezije, ko sta šolstvo in znanost dejansko predstavljala logično zaokroženo infrastrukturno celoto. Toda dandanes je znanost neposredni vir novih tehnologij, te pa so vir bolj konkurenčne industrije in s tem vsesplošnega gospodarskega napredka. En sam podatek je dovolj zgovoren: v deželah OECD (torej v tistem delu sveta, h katerem težimo) prispeva državni proračun približno 1/3, gospodarstvo pa preostali 2/3 sredstev za znanost, raziskave in razvoj. Zato, logično, znanstvene politike ni mogoče ločevati od tehnološke politike, slednje pa ni moogče ločevati od gospodarsko-razvojne politike. Slovenija se je kot samostojna in neodvisna država rodila na pragu tretjega tisočletja, ko se bo neposredni vpliv znanosti na gospodarstvo samo še krepil. Zato enostavno ne razumem, da lahko v tem času po lastni volji uveljavimo skrajno neustrezne rešitve, ki so bile značilne za našo nekdanjo državo, o kateri upravičeno ne moremo imeti, blago povedano, dobrega mnenja. Ce bo pri predlaganih rešitvah o novi vladi tudi ostalo, se bojim, da čaka našo mlado državo neizbežno enaka usoda, kakršna je doletela Jugoslavijo, ker jo pač posnema v eni njenih najšibkejših točk. Nimam besed, s katerimi bi izrazil svojo zaskrbljenost, da bi se zgodovina v tem pogledu ponovila. Zato naslavljam na vas vse, spoštovani poslanci, apel, da ponovno pretehtate vaše odločitve o zgradbi vlade sodobnega časa; v dobi mikroelektronike, informatike, genetskega inženiringa. Upoštevajte tudi vašo odgovornost pred neizprosno zgodovino, ki je s popolnim propadom kruto kaznovala zgrešene ideologije, ki so same sebe postavljale iznad objektivnih ekonomskih in razvojnih zakonitosti Časa, v katerem živimo. V tem pogledu oblikovanje vladne strukture prav gotovo ne more biti lahkotno dejanje, pri katerem bi se zaradi trenutnih političnih motivov ali razmer odpovedali razvojno in zgodovinsko pomembnemu enotnemu znanstve-no-tehnološkemu resorju, ter znanost in tehnologijo razdvojili. Na vas apeliram, da z novim zakonom o vladi ustanovite ministrstvo za znanost, tehnologijo in razvoj, ki naj skrbi za to, da je znanost prek tehnološkega razvoja ključni motor vsestranskega družbenega napredka. S tem bi na izvršilni ravni države zagotovili pomemben predpogoj za uspešen razvoj Slovenije. Nenazadnje se s takšno odločitvijo ustrezno legiti-mitramo pred razvito Evropo, katere sestavni del želimo biti. Sedaj predlagana rešitev pa nas nedvoumno legitimira kot državo, ki spada na obrobje razvite Evrope, v tako imenovano jugovzhodno Evropo, od katere smo se politično ločili prav zato, ker k njej ne spadamo. Ali pač? ARHEOLOGIJA / MOGOČE JE BILA PRAINDOEVROPSČINA GOVORICA JEZDECEV NOVICE Ko je človek prvič zajahal konja Marijan Erjavec ... in se ozrl okrog sebe, se je krmilo zgodovine zasukalo. Z malo pretiravanja lahko rečemo, da je iz sužnja postal kralj narave. Naenkrat je obvladal njene neprijazne elemente in prehitel večino živali. To naj bi se zgodilo nekje v srednji Aziji, komaj 500 let preden se je med bojevniki Bližnjega vzhoda pojavila tudi konjenica. Človek naj bi torej jezdil konja približno 3500 let. Da to ni res, so dokazale raziskave zobovja predzgodovinskega konja, izkopanega v Derejivki, ukrajinski vasici, kjer je v bakreni dobi cvetela kultura, med arheologi znana kot »Srednji Stog«. Konjevo zobovje je obrabila žvala povodca, torej ježa konj stara kakih 6.000 let, mnogo starejša od izuma kolesa, in je temeljito spremenila takratni način življenja, pa tudi današnje razumevanje, preseljevanja naših pradedov in razvoj jezikovnih skupin. Se pred 6.300 leti so se črede divjih konj pasle po stepah od Ukrajine pa vse do Mongolije. Na robovih teh step so služile tudi za hrano človeku, kar dokazujejo kupi izkopanih kosti. Divji konji živijo na dva načina. Samci begajo razkropljeni, čredo samic z žrebiči pa vodi en sam žrebec. Premika se počasi in pušča za seboj sled iztrebkov, katerim lahko sledijo lovci. Z žrebicki vred je torej v njej le kaka tretjina živali moškega spora in tako bi lovci večinoma pobijali samice. V udomačeni čredi bi v nasprotju s tem človek ubijal predvsem mlade samce, ki so divji in za rejo nepotrebni. Zal pa brskanje arheologov po kupih kuhinjskih ostankov ni dalo zaželenega odgovora o morebitnih udomačenih čredah. Spol živali odkrivajo čeljusti, teh pa med odpadki skoraj ni bilo. Na konjski glavi je namreč kaj malo mesa. Pripadniki kulture »Srednji Stog« so bili poljedelci in živinorejci, kar spet dokazujejo kosti v kuhinjskih odpadkih. Med njimi je nesorazmerno veliko konjskih, se pravi, da so klali domače, ne pa lovili divjih živali. Mnogo kosti so našli tudi na krajih, neprimernih za divje črede, torej je človek moral tja prignati že udomačene živali. Se več. Preštevanje raznih kosti in računi, podobni mesarskim, so kazali, da je bilo konjskega več kot polovica vsega pojedenega mesa. To in pa nekaj čeljusti, ki pa so bile vse samčev-ske, dokazuje, da je bil tod konj takrat že udomačen. Ali so ga tudi jahali? To vprašanje je razjasnilo odkritje ostaknov »kulturnega konja«. Kosti so bile pravilno zložene med dvema prav tako zloženima skeletoma psov. Lončene figurice so pričale, da je šlo za pravcati obredni pokop. Najzanimivejša pa sta bila dva preluknjana vejasta kovinska predmeta, ki bi bila lahko dela konjske uzde. Obredno zakopavanje konj je navada, ki se je med Burjati in Ojroti ohranila vse do danes in poveličuje koristi domačega konja. Dele konjskih žval so našli tudi drugod, celo na Poljskem vendar so mlajše, iz bakrene dobe. Kako bi vendarle neizpodbitno dokazali, da so jezdili že pred 6.000 leti, in to na bregovh Dnjepra? Te naloge sta se lotila D. Anthony in D. Brovm iz New Yorka ob sodelovanju D. Telegina, arheologa iz Kijeva. Američana sta ravnala smiselno in pričela gledati konjem v zobe, kjer bi žvala po njunem pričakovanju morala pustiti kake sledove. In res sta jih našla. Pravilno položena žvala naj bi počivala za sekalci na dlesni in jeziku obrzdanega konja. Zaradi občutljivosti teh mehkih tkiv naj bi bilo žival mogoče dobro voditi. V praksi pa, kot trdijo jahači, uzde niso položene povsem brezhibno in konj žvalo lahko prevali z občutljivih mehkih tkiv nazaj na prednje kočnike in jo zgrabi z zobmi. Da je temu res tako, sta Američana dokazala z rentgenskimi posnetki obrzdanih konj. Pogosto grizenje kovinske žvale bi moralo obrabiti prednje kočnike, tako da bi nastal nekakšen prečen jarek. Težava pa je, da so konjski zobje že tako ah tako močno obrabljeni zaradi vsakdanjega mletja razmeroma grobe krme. Raziskovalca sta si z elektronskim mikroskopom ogledala prednje kočnike dvajsetih divjih konj iz Nevade, ki niso bili nikoli obrzdani, in desetih domačih konj, ki so žvalo nosili. Posnetki so odkrili, da žvečenje v obeh primerih pušča za seboj sledove, katerih mikroskopska slika pa se jasno razlikuje od sledov žvale. Razlike pa so bile tudi količinske, merljive v milimetrih. Oborožena s tem znanjem sta se Američana napotila k prijatelju Taleginu v Kijev in skupaj so pričeli proučevati čeljusti konjskih izkopanin, starih med 25.000 in 1.000 let. Po merjenju brazd in po mikroskopskih posnetkih se je izkazalo, da je najstarejši obrzdani - in ohranjeni - konj prav tisti, ki so ga pred 6.000 leti obredno pokopali v Derejivki ob Dnjepru. Pokop je bil zgledno bpravljen in zato so bli tudi ostanki popolni in zgovorni. Zanimivo pa je, da takih sledov ni bilo na nekaterih čeljustih, najdenih med goro »kuhinjskih« kosti. Obredna pozornost je očitno veljala le konju, ki so ga jahali. Odnosu živali in člove- ka arheosociologi na splošno pripisujejo velik pomen. Udomačena čreda živali je človeku pomenila večjo neodvisnost, ker je bilo meso vedno pri roki. Kmalu se je naučil uporabljati tudi sekundarne izdelke, kot so kože, volna in mleko. Ko je konja zajahal, se je spremenilo še več. Poučen vzorec takih dogajanj je dokaj dobro dokumentiran v zgodovini po odkritju Novega sveta, kamor so konja pripeljali v 1. stoletju. S pobegi in prodajo so se konji hitro razširili v osrčje kontinenta in domorodci so se naučili jahati, preden so prišli v stik z osvajalčevimi puškami in boleznimi. Vpliv ježe je bilo mogoče še dolgo opazovati brez odvisnosti od drugih dejavnikov Starega sveta. Ježa konj je med plemeni osrednjih planot povzročila korenite spremembe načina življenja. V enem dnevu je jezdec prišel vsaj trikrat dlje kot pešec in dosegel je lahko prej neznane dobrine, tržišča, prijatelje - in sovražnike. Lov je postal odvisen od spretnosti jahanja bolj kot od lovske sreče. Miroljubna naselja poljedelcev so postala tarča neulovljivih plenilcev na konjih in so zato pričela izumirati. Cheyeni, Ara-paho in druga kmečka plemena so se preobrazila v lovce na konjih. Spopadi med plemeni so pomen konj še bolj zaostrili. Konji so bili bogastvo, ki ga je bilo kaj lahko ukrasti, pa tudi etnične meje med rodovi je krojil jezdec lažje kot pešec. Konjeniki so lažje trgovali in družbene vezi so postaja- le vse bolj zapletene. Podobna slika je nastajala tudi v Južni Ameriki. Tudi v Ukrajini v kulturi »Srednji Stog« ni moglo biti dosti drugače. To dokazujejo stotine izkopanin. Večja poljedelska naselja so pričela izginjati, pojavljala pa so se manjša premična naselja velikih družin, ki so na pol nomadsko živele od lova, ribolova in čred, ki so jih vodile s seboj. Tudi pokopališča so postala majhna, z nekaj deset grobovi, med katerimi posamezne odlikujejo posebni okrasni in kulturni predmeti, znak na novo nastajajoče elite. Konj z jezdecem pa je bil tudi posrednik med sosednjimi civilizacijami. Pred kakimi 6.000 leti, torej takrat, ko naj bi ob Dnjepru človek zajezdil konja, je pod Karpatskim pogorjem, cvetela kultura »Cucuteni - Tripolye« s poljedelskimi mesti in vasmi, bakreno metalurgijo in hišami v nadstropje. Okrasni predmeti, značilni za to ljudstvo, pa so se pričeli pojavljati tudi v Srednjem Povolžju, skoraj 1.000 kilometrov vzhodno od Dnjepra. Posredniki so bili najbolj verjetno jezdeci kulture »Srednji Stog«. Razpršeni konjeniki so obvladovali vedno večje ozemlje, ljudstvo pod Karpati pa je pričelo svoja mesta utrjevati tako, kod smo jih še pred nekaj stoletji pri nas, da bi se ubranili pred turškimi jezdeci. Povsem mogoče je, da so ti prvi jezdeci iz današnje Ukrajine govorili jezik, ki bi mu lahko rekli praindoevropščina, in ga zanesli v srednjo Azijo, kjer se je iz njega razvil sanskrt, pa tudi Homerjeva grščina in kasnejša latinščina. Da je takšen jezik obstajal, dokazujejo študije jezikoslovcev. Govorili naj bi ga ob Cmem in Kaspijskem morju. Tja pa naj bi ga zanesli po mnenju nekaterih iz Ana-tolije, drugi pa so že pred desetletji menili, da je prišel iz Ukrajine. Dejanska pot tega prajezika ostaja nerazjasnjena tako kot čas, ko naj bi se to dogajalo. Razpršitev in delna no-madizacija prej poljedelskega ljudstva ob Dnjepra je terjala večje ozemlje. Prodor proti zahodu ni bil možen, ker so ta prostor zasedale že ustaljene močne kulture. Na vzhodu pa so bile globoke, kmetijstvu neprijazne in zato prazne stepe, kjer je bila možna le paša. Povsem naravno je torej bilo, da so to praznino pričele izpolnjevati majhne skupine živinorejcev, ki so svoje črede obvladovali s konjskih hrbtov. Arheološke najdbe to potrjujejo. Selitev proti vzhodu je bila počasna in postopna. Kakih 2.000 let je moralo preteči, da se je ježa udomačila v srednji Aziji, se postopoma razširila proti jugu in spet nazaj proti zahodu. Ko se je konj z jezdecem spet pojavil na vzhodu, je od tam izpodrinil počasnejšega osla. V zgodovini, dokumentirani s pisano besedo, se je pojavil okrog leta 1.800 pr. Kr., vendar sodobneje obrzdan in vprežen v bojni voz. V dveh tisočletjih, ki so pretekla, odkar je človek konja zajahal, je namreč izumil tudi kolo in krmilo svojega razvoja zasukal še enkrat. SPLOŠNA MEDICINA Kaj storiti, da bo noč krajša? Meta Pentek Nespečnost (insomnia) je težava, ki muči veliko število ljudi. Nekateri se pritožujejo, da sploh ne morejo zaspati, drugi se ponoči ves čas prebujajo in gledajo na uro, tretji se zbudijo v zgodnjih jutranjih urah po le nekaj urah spanja in ne morejo več zaspati. Vsem trem skupinam nespečnežev je skupno to, da so zjutraj utrujeni, nejevoljni in brez energije za nov dan. Nujno je ugotoviti vzrok za slabo spanje. Najpogosteje gre za najrazličnejša razburjenja in skrbi iz vsakdanjega življenja. Ponavadi se z rešitvijo osnovnega problema razreši tudi problem spanja. Pametno se je izogniti nepotrebnemu razburjanju. Zakaj bi na primer vsakič gledali prenos iz skupščine, ce se potem vso noč premetavamo po postelji in se jezimo na poslance. Nekaterim razburjenjem pa se na žalost na da izogniti le s pritiskom na gumb. Ce gre za na primer družinske probleme, jih je potrebno rešiti. Reševanje problema je potrebno včasih odložiti, vsekakor pa ne v nedogled. Tako potiskanje reševanja problema se rado konča z motnjami v spanju. Vzrok za bedenje pozno v noč je lahko tudi preobilen večerni obrok ali pa zaužitje večjih količin kave ali pravega čaja čez dan. Takemu pretiravanju se da izogniti in spanje je spet normalno. Nekateri ne morejo dobro spati ponoči, ker si privoščijo eno ali več »epizod« dnevnega spanja. To je značilno predvsem za starostnike. Da bo noč krajša, se je potrebno dnevnemu spanju odreči. Povečati (ali zmanjšati) in uskladiti je potrebno fizi- čne in psihične dejavnosti čez dan. Do prehodnih motenj v spanju pogosto pride še pri spremembi okolja, pa naj bo to druga postelja, drugo stanovanje ali pa drug kraj bivanja. Prehoden učinek imajo tudi podnebne in časovne spremembe pri daljših potovanjih. Vse doslej naštete težave so kratkotrajne in prehodne. Z nekaj truda in samodiscipline jih zmore odpraviti vsak sam. Ce posameznik težko zaspi, je dobro, da se navadi vsak dan kakšni dve uri pred spanjem ponavljati enake opravke. Ustrezen obred pred spanjem naj si poišče vsak sam. Lahko začnete na primer z enournim sprehodom. Ko pridemo domov, popijmo skodelico mleka z medom ali zeliščnega čaja. Temu sledi branje nerazburljive knjige v vedno istem, prijetno toplem prostoru in na istem stolu. Nato je na vrsti topla kopel ah tuš. Postelja naj bo zmeraj topla, a ne v pretoplem prostoru. Kadar se nespečnost vleče več tednov, morda mesecev, se je potrebno oglasiti pri zdravniku in se o problemu pogovoriti. Morda je vzrok telesna sli psihična bolezen, M jo je treba zdraviti. Glasovi iz pekla NEW YORK - Psihotiki, ljudje, ki so izgubili stik z resničnostjo, imajo pogosto prisluhe. Kdaj te glasove poslušajo, a kdaj se ne zmenijo zanje? Odgovor na to vprašanje išče psiholog John Junginger, ki mu je Nacionalni inštitut za mentalno zdravje za dveletne raziskave odobril precej denarja. Pomembno je namreč vedeti, kdaj utegnejo psihotiki ogroziti sebe ali druge. Vse dosedanje tolmačenje strokovnjakov, zlasti pred sodiščem, je bilo namreč zasnovano na "vtisih". Prvi rezultati opazovanja 51 subjektov so pokazali, da vsebina ukaza ni v nikakršni povezavi z voljnostjo, da bo psihotik ukaz izvršil. "Duševni bolnik se bo enako odzval na ukaz, naj izključi televizor oziroma naj koga ubije," poudarja Junginger. Pokazalo se je, da psihotik raje uboga glas, ki ga prepozna, in sicer ne glede na to, čigav je ta glas. "Nalogo" bo tudi prej opravil, če se glas vkla-plja v njegove siceršnje privide. Nevatni so zlasti tisti psihotiki, ki trpijo za preganjavico in jih je strah, da jim ljudje iz njihove okolice strežejo po življenju - takšni psihotiki bodo prisluhom zelo radi podlegli. Njihova psihoza je namreč takšna, da v teh trenutkih "vse pade na svoje mesto in psihotiku se zdi, da obstajajo logične povezave, čeprav so prividi očitno absurdni". Fizikalna računalniška delavnica LJUBLJANA - Na koncu preteklega tedna je Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za liziko, v okvira programa permanentnega izobraževanja za profesorje fizike pripravila peto študijsko srečanje Fizikalna računalniška delavnica. Med drugim so bile na srečanju predstavljene tudi nekatere nove možnosti za pouk fizike s pomočjo računalnikov. Prikazano je bilo delovanje video projektorja Sony, ki omogoča projekcijsko sliko z računalnika na zaslon v velikosti 4x3 metre. Udeleženci srečanja so si ogledali simulacijo nekaterih znanih fizikalnih pojavov: gibanje v polju centralnih sil (planetov in satelitov), nihanja (prosto, dušeno, vsiljeno, resonanco in analizo nihanj), valovanje (stoječe, potujoče in analizo valovanj), porazdelitve (modelov plina in plazme v zunanjih poljih sil) in metodo Monte Carlo (simulacija prehoda curka nevtronov skozi steno reaktorja). Profesor Alojz Kodre je uvodoma v kratkem nagovora utemeljil potrebo po računalniško podprtih didaktičnih programih za pouk fizike, pri čemer je doživeto in zelo plastično posredoval svoje izkušnje na tem področju. Ta srečanja so še posebej pomembna za fizikalno edukacijo Slovencev, čeprav jim množični mediji doslej niso bili kdo ve kako naklonjeni. Skoda! Rekordni optični signal TOKIO - Družba Kokusai Denshin Denvva je postavila svetovni rekord v prenosu superhitrih optičnih signalov. Njenim strokovnjakom, ki so si pomagali z ojačevalnim sistemom, razvitim v domači hiši, se je posrečilo, da so signal prenesli 4500 km daleč s hitrostjo 10 gigabytov v sekundi (1 Gb = milijarda bytov podatkov, v grobem prav toliko črk in drugih znakov). Posredovana količina podatkov ustreza prenosu po 120 tisočih telefonskih linijah standardne hitrosti 64 kilobytov v sekundi. Pri tem poskusu so poleg 4500 km dolgega optičnega kabla (polovična razdalja med Japonsko in ZDA) uporabili 140 optičnih ojačevalnikov. Hitrost 10 Gb/s je kar dvakrat večja od hitrosti, načrtovane za transpacifični kabel, ki naj bi ga položili leta 1995. Stefanov teden LJUBLJANA - V počastitev stoletnice smrti Jožefa Stefana bodo na inštitutu, ki nosi njegovo ime, v času od 22. do 26. marca letos potekale aktivnosti, poimenovane Stefanov teden. To dogajanje bo pravzaprav bolj povezano z obletnico Stefanovega rojstva (24. marca 1835). Stefanov teden se bo predvidoma začel s predavanjem iz zgodovine, ki bo predstavilo čas, v katerem je Stefan živel. Nato pa se bodo zvrstila predavanja, ki bodo osvetlila njegovo življenje; zlasti njegovo raziskovalno delo, pesništvo in poljudno pisanje. Sledila bodo znanstvena predavanja iz naslednjih področij Stefanovega udejstvovanja: toplotne prevodnosti plinov, zakona o sevanju, difuzije, zmrzovanja vode in elektrotehnike. V okviru tega tedna bodo potekale še nekatere drage aktivnosti. Pripravljena bo razstava, na kateri bodo predstavljeni najpomembnejši dosežki Instituta Jožef Stefan od ustanovitve do danes. Predvidena je tudi razstava o Stefanovem življenju in delu; promocija knjige Sandija Sitarja o Jožefu Stefanu. Na znanstvena predavanja bosta povebljena dva Nobelova nagrajenca. Ob tej priložnosti bodo imenovani častni in pridruženi člani ter svetovalci IJS, podeljena pa bosta še prva dva zlata znaka inštituta (dvem najboljšim doktorantom iz naravoslovja). O pripravah na Stefanov teden in o poteku te prireditve bomo še poročali (Nov. IJS). Baza za vremenske napovedi LONDON - Ocenjujejo, da je danes na svetu približno 4000 javnih podatkovnih baz, in sicer v lasti kakih 580 firm. V Veliki Britaniji so nedavno začeli uporabljati podatkovno bazo, ki vsebuje izključno informacije s področja meteorologije. "Meteorološka služba za informiranje" (jMIST) je pod okriljem Britanskega meteorološkega zavoda in letalske dražbe British Aerospace iz Bristola. Ponuja karte, narejene na temelju radarskih in satelitskih posnetkov, in najnovejše napovedi vremena v svetovnih in krajevnih okvirih, vključno s podatki o vetrovih, oblačnosti, padavinah itd. Podatke je moč sprejemati po radijski zvezi ali prek modema in osebnega računalnika, namenjeni pa so komercialnim uporabnikom s področja letalstva, črpanja nafte, poljedelstva in trgovine. Vse podatke bodo s superračunalnikom meteorološkega zavoda sproti ažurirali. ŠPORT Torek, 12. januarja 1993 LESTVICE MLADINSKA KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI KOŠARKA / KADETI, NARAŠČAJNIKI IN DEČKU MLADINSKA KOŠARKA Državni kadeti IZIDI 10. KOLA: Stefanel - Udinese B. 81:79*, Ricreatori - Inter 1904 87:84, Bor Radenska -Don Bosco 67:76, Udine Club - Kontovel 73:69*, Latte Carso - Menta piu GO 65:89, Ital-monfalcone - Arte GO 94:78. VRSTNI RED: Stefanel 20, Udinese B. 18, Ital-monfalcone in Don Bosco 14, Menta Piu Go in Udine Club Legnonord 12, Bor Radenska in Arte Go 8, Kontovel in Latte carso Servolana 6, Ricreatori 2, Inter 1904 0. PRIHODNJE KOLO (v sob. 16.1.): Kontovel - Ricreatori (ob 16.00); Menta Piu Go - Bor Radenska (19.00). Deželni kadeti IZIDI 8. KOLA: Don Bosco - Libertas 88:76, Sgt - Breg 112:45, Inter Muggia - Ferroviario preložena. VRSTNI RED: Sgt 14, Libertas in Don Bosco 10, Ferroviario in Santos 6, Intermuggia 4, Breg 2. PRIHODNJE KOLO (16.1.): Breg prost. Naraščajniki IZIDI 10. KOLA: Sokol - Santos preložena zaradi neuporabljive telovadnice, Don Bosco B -Ferroviario B 92:43, St. Azzurra - Stefanel 29:130, Inter 1904 - Lega Nazionale 110:45, Libertas - Bor Radenska 52:133, Ferroviario A - Ricreatori 117:35, Servolana - Don Bosco jutri. VRSTNI RED: Stefanel 20, Ferroviario A in Don Bosco B 18, Bor Radenska 14, Ferroviario B 12, Inter 1904, Santos in Servolana 8, Sokol in Libertas 6, Don Bosco A in St. Azzurra 4, Ricreatori 2, Lega nazionale 0. *Samo Sest ekip je odigralo vseh deset tekem. PRIHODNJE KOLO (16.1. in 17.1.): Stefanel -Sokol (oblS.00), Bor Radenska - Ricreatori (ob 9.00). MLADINSKI NOGOMET Under 21 IZIDI 11. KOLA: Opicina - Risanese 2:0, Tava-gnacco - Breg 1:1, Stella Azzurra - Pozzuolo 1:1, Servola - Fossalon neodigrana. VRSTNI RED: Pozzuolo 16, Breg 14, Risanese in Opicina 13, Tavgancco 12, Stella Azzurra 6, Fossalon 3, Servola 0 (Servola in Fossalon imata tekmo manj; Fossalon kaznovan z odvzemom ene točke). PRIHODNJE KOLO (16. 1.): Pozzuolo - Tvagnac-co, Breg - Servola, Fossalon - Opicina, Risanese - Stella Azzurra. Mladinci DEŽELNO PRVENSTVO Soliden odpor Bora Kontovel praznih rok Kontovel KO po podaljšku - Borovci močno okrnjeni Cingerla v prodoru med Cupinom in Oberdanom (foto Križmančič) Bor Radenska - Don Bosco 67:76 (35:43) BOR: Oberdan 20 (6:8), Vidali 1 (1:5), Vem, Uršič 14 (2:4), Cupin 14 (1:2), Bandi, Porporatti 4 (2:6), Giacomini 10 (4:6), Požar 2, Sancin 2; trener Martini. PM: 16:31. PON: Oberdan (39’), Cupin (40’). SON: 25. 3T: Cupin 1. Po tekmi nas je borov Martini trener prosil, naj v komentarju ne omenimo vaznih odsotnosti obeh nosilcev ekipe Samca in Grbca, ki sta isti dan okrepila člansko peterko, kar bi razvrednotilo izredno dobro igro ostalih članov kadetske ekipe. Po našem mnenju pa je ravno to najvažnejše dejstvo, saj so Giacomini, Cupin in ostali dokazali, da se lahko enakovredno borijo z boljšimi ekipami kategorije tudi brez obeh najboljših posameznikov. Najslajša ugotovitev je prav gotovo izredna igra naraščajnikov (Oberdan, Sancin, Uršič in Požar), ki so tokrat dopolnili ekipo kadetov, Tom Oberdan in Marko Uršič pa sta bila obenem tudi najuspešnejša v napadu, kar daje dobro upati za prihodnje nastope borove ekipe naraščajnikov. Tekma je bila dalj časa izenačena, nekaj naivnih napak naših pa je omogočilo igralcem Don Bosca, da so najprej na- doknadili zaostanek, zatem pa še povedli za 15 točk (35:50 v 23’). Borovci so se z veliko zagrizenostjo približali gostom (65:71 v 38’) v zadnjem delu tekme pa jim je zmanjkalo koncentracije in tokrat »prestrašeni« Don Bosco je spet povišal prednost. (VJ) Udine Club Legno Nord - Kontovel 73:69 (64:64) (30:38) KONTOVEL: Križman 14 (0:1), A. Spadoni 16 (3:6), Daneu, M. Spadoni, Žerjal, Colja 2, Cingerla 1 (1:1), Skerk 2 (0:1), Emili 4 (2:4), Černe 30 (10:14); trener Vatovec. PM: 16:27. SON: 24. 3T: A. Spadoni 1. Kontovelci so se z videmskega gostovanja vrnili z grenkobo v ustih, saj so tekmo zgubili šele po podaljšku, ki so ga domačini izslili s kosem tik ob zvoku sirene. Kontovelci so imeli tekmo že v svojih rokah, saj so bili v prvem delu mnogo boljši tekmec. Vatovčevi fantje so praktič- no vodili vseh štirideset minut (najvišja prednost je znašala 13 točk), zlasti po zaslugi vse bolj presenetljivega Deana Černeta, v končnih potezah srečanja pa je naše košarkarje zajela trema in Videmčanom je uspelo kronati zasledovanje s košem v zadnji sekundi. V podaljšku so bili domačini bolj odločni, Kontovelci pa so bili razočarani zaradi poteka tekme in niso več utegnili ponoviti učinkovite igre iz prvega dela. (VJ) Naraščajniki Bora za razred boljši Kadeti Brega po sledeh članske ekipe (-67) Polet je pri dečkih tesno premagal Poggi DEŽELNI KADETI Ginnastica Triestina -Breg: 112:45 (54:26) BREG: Koren 4 (0:2), Pro 2, Gobbo 12 (2:2), Mingo, Bandi 2, Malalan 10 (2:2), Klabjan 11 (1:2), Canziani 4, Čah, Delise; trener Canciani. PM: 5:8. SON: 18. Kot je razvidno iz končnega izida, so bregovi kadeti proti sicer pr-vouvrščeni Ginnastici, doživeli pravi polom, kar je pa najhuje, je dejstvo, da so 24 točk dali že do 10. minute prvega polčasa, nato pa so v preostalih 30. minutah uspeli doseči le skopih 21 točk, kar daje jasno sliko o tem, kakšen je bil potek tekme. Za sobotni poraz Brežanov ni nobenega opravičila in tako visoke razlike ni moč pripisati niti boljši igri nasprotnika, ki se je omejil le na to, da je pridno in sistematično izkoriščal vse napake, ki so jih Brežani zagrešili zapovrstjo. (Cancia) NARAŠČAJNIKI Libertas - Bor Radenska 52:133 (22:54) BOR: Oberdan 26 (2:2), Požar 10, Jogan 8, Velinski 6 (0:2), Sancin 19 (5:11), Uršič 19 (1:1), Kovač 4 (2:2), Lapelj 32 (4:6), Stokelj 10 (4:5); trener Krečič. PM: 18/29, SON: 23. V 10. kolu sta se pomerili postavi Bora in Li-bertasa, kjer nastopajo V. Sancin(f. Križmančič) tudi nekateri borovi posamezniki (Caser, Carrer, Masala, Urdih, Žagar in Grgič), ki pa žal tokrat niso bili prisotni zaradi raznih osebnih razlogov. Vsi, z izjemo Caserja, so začetniki inv letošnji postavi Bora ne bi imeli možnosti igranja, pri Li-bertasu pa je število naraščajnikov omejeno, tako da je sodelovanje povsem uspelo. O nedeljski tekmi ni kaj dosti povedati, saj je bila borova premoč očitna in le v prvi četrtini sta bili ekipi nekaj minut •enakovredni. Krečičev! fantje so predvajali agresivno mož moža obrambo, s hitrimi protinapadi pa so polnili koš Liberta-sa kot so hoteli. Oberdan, Uršič in Sancin so redno uhajali domačinom v igri ena proti ena, pod košema pa je kraljeval Enrico Lapelj, ki je odigral svojo »življensko tekmo«: 32 točk, mnogo skokov in Se nekaj blokad. S to zmago so se borovci povzpeli na četrto mesto, v prihodnjem kolu pa imajo spet lahko nalogo proti Ricreato-riju. (M.J.) DEČKI Polet - Poggi Basket 71:63 (31:32) POLET: Petaros, Senica 16 (2:4), Sosič H (3:6), Lista 8, Slavec 13 (1:2), Baldi 1 (1:2), Slama, Lakovič 18 (4:6), Žerjal, Genardi 4; trener Vremec. PM: 11:20. SON: 19. V petem kolu prvenstva dečkov je ekipa Poleta premagala ekipo Poggi Basket, ki uvršča v svojih vrstah samo igralce letnikov 80 in so torej eno leto mlajši od poletov-cev. V prvih dveh četrtinah so bili v prednosti mladi Tržačani, v zadnjih dveh četrtinah pa se je igra spremenila v korist Opencev, ki so se končno zavedli lastne moči in prepričljivo zmagali. (A. V.) ■ IZIDI: Itala San Marco - Ronchi 0:0, San Giovan-ni - Juventina 5:1, Trivignano - Lucinico 2:2, Fortitudo - Costalunga 0:2, San Luigi - Monfal-cone 6:0, Pro Gorizia - San Canzian 4:1, San Sergio - Primorje 2:1, Union 91 - Cormonese 0:1. VRSTNI RED: Pro Gorizia, San Sergio in San Sluigi 22, Ronchi in Itala San Marco 21, San Giovanni in Costalunga 19, Cormonese 15, Trivignano, Lucinico in Juventina 12, Monfalcone 11, Union 10, Fortitudo 7, Primorje 6, San Canzian 5. PRIHODNJE KOLO: Itala San Marco - San Giovanni, Ronchi - Trivignano, Juventina - Fortitudo, Lucinico - San Luigi, Costalunga - Pro Gorizia, Monfalcone - San Sergio, San Canzian -Union 91, Primorje - Cormonese. POKRAJINSKO PRVENSTVO IZIDI: Campanelle - Chiarbola odlož., Zarja Adriaimpex - Zaule 4:2, Opicina - Olimpia 1:2, Ponziana - Domio 3:1, Don Bosco - Muggesana 1:1, Edile Adriatica prosta. VRSTNI RED: Olimpia 19, Edile Adriatica in Ponziana 18, Portuale 16, Opicina 14, Domio 13, Zarja Adriaimpex in Muggesana 12, Chiarbola 8, S ant’ Andrea 7, Don Bosco 6, Zaule 5, Campanelle 4. PRIHODNJE KOLO: Edile Adriatica - Portuale, Sant’ Andrea - Muggesana, Don Bosco - Domio, Ponziana - Olimpia, Opicina - Zaule, Zarja Adriaimpex - Chiarbola, Campanelle proste. Naraščajniki IZIDI: Montebello - Chiarbola 2:2, San Sergio -zaule 3:0, Don Bosco - Olimpia 1:3, S ant’Andrea - San Giovanni 4:2, Ponziana - Esperia 6:2, Primorje - CGS 2:3, Fortitudo - Campanelle 2:0, Portuale prost. VRSTNI RED: S ant’Andrea in Olimpia 22, San Sergio in San Giovanni 19, Ponziana 17, Portuale 16, Fortitudo 15, Chiarbola 13, Primorje 12, CGS 10, Campanelle 9, Esperia* in Montebello 7, Don Bosco 6, Zaule 5 (*Esperia kaznovana z odvzemom ene točke). PRIHODNJE KOLO: Portulae - Fortitudo, Campanelle - Primorje, CGS - Ponziana, Esperia -S ant’Andrea, San Giovanni - Don Bosco, Olimpia - San Sergio, Zaule - Montebello, Chiarbola prosta. Najmlajši IZIDI: Costalunga Altura Muggesana 0:1, San Canzian - Primorje A 0:8, Esperia - Triestina 0:2, Fani Olimpia - Domio 3:1, Primorje B - CGS 0:0, Portuale - Montebello 0:3. VRSTNI RED: Fortitudo in Montebello 22, Primorje A 21, Triestina 19, Alt. Muggesana 17, Portuale 15, Primorje B 12, Fani Olimpia 10, Costalunga 8, CGS in San Canzian 6, Domio 5, Esperia 3, Chiarbola 2. PRIHODNJE KOLO: Montebello - Fortitudo, CGS - Chiarbola, Domio - Esperia, Triestina -San Canzian, Primorje A - Costalunga, Alt. Muggesana - Portuale. NOGOMET / DEŽELNI MLADINCI Juventina dobra le v v prvem delu, nato... Tudi naraščajniki Primorja ostali praznih rok Trener mladinske ekipe Juventine Luciana Mosetti. (foto Ferrari) San Giovanni - Juventina 5:1 (1:1) STRELEC ZA JUVEN-TINO: Ferfolja v 30. min. JUVENTINA: Peric, Todde (Trampuš), Petea-ni, Florenin, Zanier, Romano, Ripa, M. Dario, Gergolet, Ferfolja, Simone. V prvem polčasu je bilo srečanje zelo izenačeno in juventinci so bili celo boljši. Vseeno pa so prvi povedli gostitelji in to iz dvomljivega nedovoljenega položaja (off-si-deja). Sledila je odločna reakcija naših nogometašev, ki so tudi povsem zasluženo izenačili s Ferfoljo. Juventina je nato dosegla še en gol, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi off-sideja. V nadaljevanju so bili naši še naprej enakovredni gostiteljem. V 15. min. je San Giovanni po napaki naših branilcev po- vedel. Nato pa je sodnik izključil Simoneja in Juventina je dobila še tri zadetke ter visoko izgubila. V prihodnjem kolu bo Juventina igrala doma v soboto ob 14.30 proti For-titudu. NARAŠČAJNIKI Primorje - CGS 2:3 (0:2) STRELCA ZA PRIMORJE: Ban in Kuk. PRIMORJE: Emili, Turk, Ferfolja, Braini, Švara, Nadlišek, Ban, Zangari, Balbi, Kuk, Lukša, 12 Husu, 13 Lovrečič. Rdeče-rumeni so tokrat izgubili in to proti enakovredni ekipi, ki pa je na lestvici slabše uvrščena od Prosečanov. Proseška enajsterica je v prvem delu takoj napadla in že v prvi minuti imela priložnost z Banom, ki je streljal v vratarja. Primorjaši so še na- prej napadali in zamudili nekaj ugodnih priložnosti. Gostje pa se niso zaprli v obrambo, temveč so se odločno podali v napad in kmalu prišli v vodstvo po napaki pro-seških branilcev. CGS pa je nato še povečal rezultat po nesporazumu domače obrambe. V nadaljevanju so se ProseCani podali v napad in prišli do zadetka po zaslugi Bana, ki je dobil lepo podajo in z efektnim strelom premagal gostujočega vratarja. Zal pa je bila nato proseška obramba spet naivna in je omogočila gostom, da so dosegli še tretji zadetek. Proti koncu srečanja je Kuk, ki je prej zastreljal enajstmetrovko, dosegel drugi zadetek, več pa naši nogometaši niso zmogli. Bilo je namreč prepozno, da bi lahko stanje izenačili. (Gorazd) MLADINSKA KOŠARKA / PROPAGANDA IN MINIBASKET V prvem kolu visoka zmaga Jadranove »propagande« Kontovel tesno zgubil proti Miljam - Bor zmagal brez boja PROPAGANDA Jadran - Ricreatori 97:43 (44:18) JADRAN: Stefančič 12, Mura 1 (1:2), Špacapan 4, Corbatti 20, Brundula 4, Fonda 12, Hrovatin 12, Lakovič 12, Kalc 6, Zobin 6, Tavčar 5 (1:2), Guštin 9 (1:2); trener Vremec. PM: 3:6. SON: 14. V 1. kolu prvenstva propaganda je ekipa Jadrana z lahkoto premagala šibko postavo Ricreatori Comunali. Kronika tekme je dokaj skopa, saj so bili jadranovci od vsega začetka premočni. V vseh 4. četrtinah se Tržačani niso mogli nikakor upirati igri plavih. Pohvalo zasluži celotna ekipa. (A.V.) Kontovel - Intermuggia 55:61 (31:29) KONTOVEL: Bukavec 12 (2:5), Pauletič 18 (2:4), Budin 6, Sirca 8, Bogateč 1 (1:2), Grilanc (0:2), Milič 6, Puntar 4, Msasten (0:2), Obad, Lupine, Brezigar; trener Meden. PM: 5:12. SON: 27. Po izredno izenačeni tekmi so mladi Kontovelci utrpeli tesen poraz proti miljski peterki, ki je bila v zadnjih minutah pri-sebnejša. Bor - Fiamma 2:0 Svojo prvo prvenstveno tekmo so borovci zmagali brez boja, kajti nasprotna ekipa se ni predstavila. MINIBASKET - trofeja Ewiva il minibasket (tolažilna skupina) Don Bosco B - Polet 38:48 (16:8) POLET: Kocijančič 12, Guštin 6, Ferfolja 4, Pic-cini 3, Gregori 12, Miloje-vič, Sibelja 2, Grilanc 4, Žagar 2, Ferluga 5 (1:2); trener Vremec. PM: 1:2. SON: 15. Mladi Openci so zasluženo premagali ekipo Don Bosca. Poletovci so bili v prvih treh četrtinah stalno v zaostanku, v zadnji četrtini pa so strnili vrste in z delnim izidom 21:6 zmagali. Vsi igralci so se tokrat izkazali zaradi požrtvovalnosti in pametne igre. (A.V.) Stuparich - Bor 98:52 (59:22) BOR: Verri 2, Mirceta 6, Smilovič, Gaburro 3 (1:2), Miralem 3 (1:2), Stokelj 27 (4:6), Lovriha 4 (2:2), Pitacco, Valassi 5 (1:2), S. Corbatti 2; trener St. Corbatti. PM: 9:14. SON: 16. V drugem delu turnirja se borovci proti Stuparich na malem in spolzkem igrišču nikakor niso znašli in visoko izgubili. (S.C.) Andrej Hrovatin polaga na nasprotnikov koš (f. Ferrari) KOŠARKA / ČLANSKA PRIMORSKA LIGA Jutri zanimivi tekmi Latte Carso - Bor Radenska in Kontovel - Kraški zidar Ta teden bo na sporedu zadnje kolo prvega dela članske košarkarske Primorske lige, ki jo prireja SZ Jadran. Jutri bosta dve tekmi, v četrtek ena, jadranovci pa bodo v tem kolu prosti, ker je njihov tekmec tega kola Koper odstopil. Kontovelci se bodo jutri v telovadnici doma Ervatti pri BriSčikih s pričetkom ob 20.30 spoprijeli z vodilnim Kraškim zidarjem iz Sežane. Za Kontovelce bo jutrišnje srečanje še kako koristno pred sobotnim prvenstvenim spopadom D lige proti Don Boscu, ki je zanesljivo v vodstvu in še nepremagan. Sežanci so sicer jutri nesporni favoriti za zmago, Banovi varovanci pa ne bodo vnaprej vrgli puške v koruzo. In favorit za zmago je jutri tudi Servolana Latte Carso, ki bo igrala doma proti Boru Radenska. Tudi za borovce, ki bodo v nedeljo igrali zelo pomembno domače prvenstveno srečanje proti go-riskemu Arteju, bo jutrišnja tekma zelo koristna. V četrtek pa bo v Novi Gorici, v telovadnici M. Štrukelj ob 19.30 srečanje med domačo Iskro in Italmonfalco-nejem iz Tržiča. Na tej tekmi ni favorita. Novogoričani so zelo nevarni še zlasti na domačem igrišču in so kot edini tudi premagali sežanskega Kraškega zidarja. Naša pionirska selekcija v Postojni V četrtek se bo nadaljevalo tudi pionirska košarkarska Primorska liga za letnika 1978 in 79. Selekcija Jadrana ZSSDI bo tokrat gostovala v Postojni, kjer bo ob 15.30 v občinski športni dvorani igrala proti domači ekipi. ŠPORT Torek, 12. januarja 1993 __SMUČANJE / SMUK ZA SVETOVNI POKAL Zmagal Mahrer Heinzer pa tretji Padec Cretiera (Fr) ni bil tako hud GARMISCH - PAR-TENKIRCHEN - Na sloviti progi Kandahar je bil vceraj še drugi smuk za svetovni smučarski Pokal. Zmagal je Švicar Ganiel Mader, nedeljski zmagovalec, njegov rojak manz Heinzer, pa je bil tokrat tretji. Mednju se je vrinil Avstrijec Peter Rzehak, Italijan Vitalini, Fi je v nedeljo s Startno Številko 34 presenetljivo psvojil drugo mesto, pa )e tokrat padel. Zelo dober je spet bil Marc Girardelli, ki je tako se povečal svojo prednost na skupnem vrstnem redu za svetovni pokal in težko je verjeti, da ga bo lahko kdo sploh Se dohitel. Proga v Gar- mischu je bila včeraj izredno hitra in nevarna, zato spektakularnih padcev ni manjkalo. Najhuje jo je skupil Francoz Jean Luc Cretier, ki je med skokom pred ciljem izgubil ravnotežje, padel na hrbet, po cilju pa se je zaletel v zaščitno ograjo. Zvečer se je izvedelo, da je njegovo zdravstveno stanje precej boljše, kot je sprva kazalo, zaradi brazgotin in udarcev po vsem telesu pa danes vseeno ne bo nastopil na superveleslalomu v tem kraju. Organizatorji sobotnega smuka in nedeljskega slaloma so medtem sporočili, da v Kitzbiihlu ni dovolj snega, zato bodo tekmi verjetno prestavili v Sankt Anton (Avstrija), bosta pa že v petek in soboto. Končni sklep o tem bo sicer padel Sele danes. Vrstni red smuka 1. Mahrer (Svi) 1:53, 26; 2. Rzehak (Av) 1:53, 57; 3. Heinzer (Svi) 1:53, 75; 4. Rey (Fr) 1:53, 85; 5. Girardelli (Luks) 1:53, 98; 6. VVasmeier (Nem) 1:54, 14; 7. Runggaldier (It) 1:54, 20; 8. Asšinger (Av) 1:54, 23; 9. Skaar-dal (Nor) 1:54, 30; 10. Mader (Av) 1:54, 46; 11. Ghedina (It) 1:5460; 12. Colturi (It) 1:54, 68; 13. Trinkl (Av) 1:54, 70; 14. Piccard (Fr) 1:54, 83; 15. Boyd (Kan) 1:54, 85; 16. Stock (Av) 1:54, 85; 17. Hoflehner (Av) 1:54, 98; 18. Pie (Fr) 1:55, 07; 19. Alphand (Fr) in Leh-mann (Svi) 1:55, 09.... 23. Perathoner (It) 1:55, 21. Smuk - skupno 1. Heinzer (Svi) 224 točk; 2. Besse (Svi) 216; 3. Stock (Av) 179; 4. Girardelli (Luks) 169; 5. Mahrer (Svi) 150. Svetovni pokal - skupno 1. Girardelli (Luks) 613 točk; 2. Tomba (It) 472; 3. Aamodt (Nor) 425; 4. Heinzer (Svi) 318; 5. Fogdoe (Sve) 285; 6. Stock (Av) 259; 7. Kjus (Nor) 254; 8. Thor-sen (Nor) 249; 9. Besse (Svi) 232; 10. Mader (Av) 224. KOŠARKA / SMELT OLIMPIJA DANES PROTI TURKOM Ob zmagi še lov na razliko+18 Jure Zorcic LJUBLJANA - »Prav v Istanbulu smo poleg tekme proti Pullyju v Švici igrali eno izmed naj-slabših tekem v zadnjih dveh sezonah. Visoko smo izgubili in skoraj nam je že zmanjkalo samozaupanja. Zdaj je najpomembnejše, da se Smelt Olimpija vidno prebija v evropski konkurenci, današnja zmaga proti neugodnim Turkom pa bi že lahko pomenila velik korak naprej k uspehu v evropskem pokalu. Efes Pil-sen je dobra ekipa, imajo odličnega organizatorja igre, Makedonca Petra Naumovskega, in vsestranskega Američana Richarda. Nevaren je še visoki reprezentančni center Oyguc. Nikakor ne smemo sprejeti njihove igre, v kateri počasi gradijo napade in umirjajo ritem, v obrambi pa sta glavni značilnosti odličen skok in agresivnost. Njihov izbor igralcev je skromnejši, ponavadi igrajo le s šestimi, največ sedmimi košarkarji, kar pomeni, da bomo na petorko na igrišCu neprestano »pritiskali« po celem igrišCu,« je pred današnjim gostovanjem Efes Pilsna v Ljubljani dejal trener Smelta Olimpije Zmago Sagadin. ln|S)Vii' 1 T' i ■ U CMC- V Roman Horvat (na sliki desno) v vse boljši formi (Foto 2ivulovič/TRIO) Turški košarkarji so v prvem kolu pokala pokalnih prvakom doma zmagali kar 69:52, drevi pa naj bi tivolski košarkarji lovili tudi razliko 18 točk, ki je ob enakem številu točk na koncu lahko odločilna. V taboru Ljubljančanov so vse podredili prvi tekmi drugega dela, saj bi ravno tri zmage iz Tivolija in morebitni uspeh v Rigi praktično že pomenili napredovanje. V soboto je v ligi SBA po dolgem premoru zaradi poškodbe zaigral center Slavko Kotnik, ki pričakovano ni v najboljši formi, še vedno pa lahko igra vec in bolje kot skoraj negibljivi Kraljevič, ki bo jutri odšel v zdravilišče na terapijo za hrbtenico. Vprašljiv je tudi nastop tretjega centra, Američana Langstona, ki je ravno v zadnjih tekmah igral zelo dobro, pred dnevi pa si je na treningu poškodoval tetivo na nogi. Tudi Daneu po udarcu v stegno še vedno ni Cisto nared. Tekma bo ob 20. uri v dvorani Tivoli, vstopnice po znižanih cenah (500 in 300 tolarjev) pa bodo prodajali že od 17. ure dalje. Tekmo bodo spremljale tudi ljubljanske mažoretke, nagrade za izžrebane vstopnice pa bo tokrat prispevalo podjetje Elma iz Crnuc. Kot zanimivost omenimo še, da bo ljubljanski župan danes ob 17. uri priredil sprejem za vodstvi obeh klubov. Pari 6. kola evropskega pokala - skupina A: Zaragoza - Hapoel, Smelt Olimpija - Efes Pilsen (ob 20. uri), Broceni -CSKA. Skupina B: Budivelnik - Slobodna Dalmacija, Benfica - Obolet, Ari s -Hapoel Galih Jure Zorcic V Trbižu Urška Hrovat zasedla 3. mesto TRBIŽ - Sedemnajstletna Avstrijka Renate Got-schl je zmagala na 46. slalomu za trofejo Kanin v Trbižu. Na drugo mesto se je uvrstila njena rojakinja Karin Buder, a tretja je bila Slovenka Urška Hrovat, ki ji za uspeh ni zadostoval niti najboljši Cas v drugi vožnji, v prvi pa je bila Četrta. Zmagovalko je od drugouvrščene delila ena sama stotinka sekunde, od tretjeuvrščena pa le pet. Najuspešnejša je bila avstrijska reprezentanca, saj je plasirala sedem svojih tekmovalk v prvo deseterico. Od Italijank je bila najboljša Roberta Serra z osmim mestom. Na tekmovanju je nastopilo 120 tekmovalk iz enajstih držav. Vrstni red: 1. Gotschl (Av) 1:38, 93; 2. Buder (Av) 1:38, 94; 3. Horvat (Slo) 1:38, 98; 4. Maierhofer (Av) 1:39, 09; 5, Auzer (Av) 1:39, 46. 21. Maja Škerjanc, 32. Anja Kalan, 36, Jasna Miklavič, 37. Urška Bergoč, 42. Maura Maric, 46. Mateja Noe, 47, Barbara Koštomaj, 50. Mojca Mikuž, 52. Tina Bogataj, 54, Nina Jerančič, 57. Petra Bručan (vse Slovenija). RALLY PARIZ - DAKAR / MED AVTOMOBILISTI PRI ROMI / KLJUB SLABIM REZULTATOM Francoz Saby še trdno vodi Francoz Brubo Saby na mitsubishiju je še vedno precej trdno v vodstvu med avtomobilisti na rallyju Pariz - Dakar (Telefoto AP) Vujadin Boškov zaenkrat ostaja RIM - Odkar je »veCno mesto« zapustil brazilski as Falcao, copate na klin pa je obesil tudi domači zastavonoša in nekdanji svetovni prvak Bruno Conti, nastopa nogometni klub Roma spet v senci velikih milanskih in tu-rinskih moštev. Iz sivine naj bi enajsterico lani spet izvlekel trener Bianchi, akter »scu-detta« Napolija, vendar muhasti lombardski strokovnjak ni »vžgal src« navijačev, zato je vodstvo poleti zaupalo moštvo bolj temperamentnemu Vujadinu Boškovu, staremu mačku evropske nogometne scene, ki je v Genovi s Sampdorio zaključil uspešni petletni ciklus. Seveda, nihče ni upal, da se bo Roma letos potego- Vicini - naslednik? vala za naslov prvaka, a še manj je bilo pričakovati, da bo moštvo po 15. kolih na petnajstem mestu z 12 točkami in kar osmimi porazi (tri pred domačimi gledalci), brez zmag na gostovanjih in s tretjim najšibkejšim napadom v ligi. Kar pa je za navijače najbolj nedopustno, osovraženi mestni tekmec Lazio je na lestvici tretji z osemnajstimi točkami. Predsednik kluba, gradbenik Ciarrapico, je včeraj potrdil, da Boško-vov položaj ni vprašljiv, toda marsikdo meni, da bo vojvodinski trener moral zapustiti ekipo, Ce bo v nedeljo doma proti Sampdorii vnovič potegnil krajši konec. Brezposelnih nogometnih trenerjev v Italiji res ne manjka. S kovčki in vozovnico za Rim v rokah že Čakajo Fascetti, Rocca, De Sisti in nekdanji selektor reprezentance Vitini... ____________BOJ ZA OBLAST V NOGOMETNI ORGANIZACIJI SRBIJE IN ZRJ_____________ Crvena zvezda pripravlja ustanovitev nove nogometne zveze V/ Nogometni zvezi Jugoslavije se bojijo, da bi to lahko ogrozilo jugoslovansko članstvo v mednarodni nogometni organizaciji Maja Marsicevič BEOGRAD - S tradicionalnim skupnim treningom s tehničnim direktorjem Draganom DžajiCem so igralci Crve-ne zvezde, pri temperaturi minus šest stopinj, v Beogradu zaceli z zimskimi pripravami. Na prvem treningu ni bilo Vladana Lukiča, zadnjega že uveljavljenega igralca, ki je zapustil pomlajeno moštvo, ker niso pristali na njegov ultimat, da mu podelijo kapetanski trak. Na prvem sestanku z igralci Dragan DžajiC od svojih igralcev ni zahteval naslova, zahteval je samo, naj se trudijo in pokažejo največ, kar zmorejo. Poleg zelo mladega in neizkušenega moštva imata direktor Zvezde in Vladimir Cvetkovič, minister za šport v vladi Srbije in sekretar tega velikega kluba, še nekatere druge skrbi. Nesoglasja pri volitvah novega vodstva Nogometne zveze Srbije in vodstva Nogometne zveze ZR Jugoslavije so dosegla svoj vrh. Trije najveeji in najbolj uspešni klubi: Crvena zvezda, Partizan in Vojvodina so izstopili iz Nogometne zveze Srbije, enkrat in za zmeraj, kot je nekdo izjavil, pripravljeni, da ustanovijo novo Nogometno zvezo Republike Srbije. Odhod najveCjih klubov iz NZ Srbije ni bil nepričakovan, Čeprav se ni mogoCe ubraniti vtisa, da večina nogometnih delavcev vendarle ni verjela, da se kaj takega lahko zgodi. Najbolj odgovorni iz najveCjih klubov niso našli skupnega imenovalca pri Nemanji Stankoviču, ki naj bi postal predsednik Nogometne zveze Srbije. Mo- tilo jih je, ker imajo premajhen vpliv na delo republiške zveze in ker jim, v pravzaprav okorelih birokratskih okoljih, ki že desetletja niso pripravljena spremeniti svojih navad, ne prisluhnejo z ustrezno pozornostjo in razumevanjem. Med drugim bi klubi radi odpravili številne dajatve in izplačila pri finančnem prenosu, radi pa bi tudi ustvarili ligo in sistem tekmovanj, ki bi bila najboljša za nogomet. V treh najveCjih klubih ZR Jugoslavije odločno zavračajo obtožbe birokratov iz Nogometne zveze Srbije, Ceš da gre samo za boj za oblast. Ta obtožba naj bi bila dediščina iz Črnih komunističnih dni in bi se prej lahko nanašala nanje, kot pa na klube, ki si z vsemi močni prizadevajo obdržati kakovost okleščenega jugoslovanskega nogometa. Nogometna zveza Jugoslavije napoveduje, da bo morala poseči v spopad klubov z njihovo matično organizacijo, saj ta razdor preti, da bo ogrozil jugoslovanski položaj v članstvu FIFA. Ohranjanje tega članstva je zahtevalo velike napore, Branko Bulatovič, generalni sekretar Nogometne zveze Jugoslavije pa meni, da bi nastanek dveh paralelnih nogometnih zvez lahko ogrozil položaj Nogometne zveze Jugoslavije v Svetovni nogometni federaciji. Kot kaže, se bodo spopadi med vladajočo nogometno oligarhijo in nogometnimi delavci še kar nadaljevali, kar zagotovo ne bo prineslo dobrih posledic v nadaljevanju prvenstva v ZRJ. NOVICE Rozman zmagovalec mini maratona CONEGLIANO (Morel) - Celjski maratonec Stane Rozman je zmagal na mednarodnem mini maratonu v italijanskem mestecu Coneglianu. Na 21 kilometrov dolgi progi je bil Rozman z Italijanom Zoiem razred zase. Vse do cilja sta tekla z ramo ob rami, v finisu pa je slovenski maratonec tesno prehitel tekmovalca z Apeninskega polotoka. Vrstni red: 1.Rozman 1:06, 56, 2. Zoia (It) 1:06, 57, 3. Bekir (Mar) 1:07, 21. Timman ali Short ESKORIJAL - Danes se bo v Eskorijalu, nedaleč od španskega glavnega mesta, začel finalni turnir kandidatov za izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Kasparova. Timman in Short bosta do 2. februarja odigrala 14 partij, v kolikor pa do takrat ne bo znan zmagovalec, bodo dvoboj podaljšali z dodatnimi partijami. Kljub temu, da ima mlajši Anglež Short višji rating, dajejo strokovnjaki tekmecema enake možnosti, saj je Nizozemec že desetletje v vrhu svetovnega šaha. Leon Gostiša, nosilec bronaste kolajne z olimpijade v Manili, je pred dvobojem izjavil, da se strinja z napovedmi poznavalcev, vendar daje kljub temu manjšo prednost Angležu. (M.D.) Avstrijski orli tokrat premočni VVČRGL - Na sedmi tekmi smučarskih skakalcev za evropski pokal je zmagal Avstrijec Stefan Hom-gacher pred Norvežanom Knutom Mullerjem in rojakom Heinzem Kuttinom. Naši skakalci se niso uvrstili med dobitnike točk; najboljši je bil Robi Meglic na 19. mestu. Rezultati: 1. Horngacher (Av) 229, 6 (88, 87), 2. Miiller (Nor) 227, 9 (87, 86), 3. Kutin (Av) 226, 3 (85, 85), 4. Jesta (Rus) 226, 3 (86, 86), 5. Vodnev (Kaz) 225, 0 (87.5, 86.5), 6. Brathen (Nor) 220, 3 (86.5, 80.5) in Moser (Av) 220, 3 (85.5, 84), 8. VVidholzl (Av) 217, 8 (87, 81), 9. Reinthaler (Av) 216, 9 (87, 81), 10. Neulandtner (Av) 219, 9 (85, 80.5), 19. Meglic 203, 3 (84.5, 77.5), 20. Komovec 201, 6 (84.5, 78), 29. Fras 194, 4 (83, 75), 33. Dolhar 189, 7 (79, 77), 36. Jekovec (vsi Slo) 187, 2 (81, 72.5). Courier še vedno na vrhu MONACO - Na lestvici najboljših svetovnih teniških igralcev (ATP) ni prišlo do večjih sprememb. Becker je prehitel Ivaniševiča, s katerim sta zamenjala mesti, Nemec pa s tem dokazuje, da je upravičeno napovedal naskok na prvo mesto. Vrstni red: 1. Courier (ZDA) 3.599 točk, 2. Edberg (Sve) 3.244, 3. Sampras (ZDA) 3.074, 4. Becker (Nem) 2.751, 5. Ivaniševič (Hrv) 2.716, 6. Chang (ZDA) 2.277, 7. Korda (Češka) 2.174, 8. Lendl 1.985, 9. Agassi (oba ZDA) 1.852, 10. Krajicek (Niz) 1.801. (Reuter) Alibegovičev Mangiaebevi »bogatejši« za dve točki BOLOGNA - Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je sprejela priziv bolonjskega Mangiaebevija glede prvenstvenga srečanja A-2 lige 29. novembra lani. Tedaj je bolonjsko moštvo gostovalo v Maršali in izgubilo proti Medinformu s 96:103. Med tekmo pa so navijati v 9. min. razbili zaščitno steklo za bolonjsko klopjo in pri tem ranili igralca Nerija, ki tako ni mogel vec na igrišče. Mangiaebevi, pri katerem igra tudi slovenski reprezentant Teoman Alibegovic, je sedaj s 24 točkami sam na drugem mestu lestvice. Vrh lestvice pa po včerajšnji določitvi disciplinske komisije izgle-da takole: Hyundai Desio 26, Mangiaebevi Bologna 24, Sidis Reggio Emilia, Ticino Siena, Glaxo Verona in Cagiva Varese 22 itd. VSV Beljak prvi, KAC brez točk zadnji... CELOVEC - V drugem kolu avstrijskega prvenstva v hokeju na ledu je vodeči Beljak premagal Innsbruck s 6:3 (1:0, 4:0,1:3), celovški KAC pa je izgubil v gosteh proti Zeli am See z 1:3 (0:1, 0:2, 1:0). Moštvo kanadskega trenerja Barta Crashleyja, ki je očitno zašlo v hudo krizo, tako še naprej ostane brez točk na zadnjem mestu. EC Gradec je premagal VEU Feldkirch s 7:4. Vrstni red: 1. VSV/Beljak 8 točk, 2. Gradec 7, 3. Feldkirch 5, 4. Innsbruck 4, 5. Zeli am See 4, 6. KAC0. Poraz odbojkarjev Doba DUNAJ - Odbojkarji Doba so v prvem kolu play off tekmovanja za naslov avstrijskega prvaka izgubili proti vodečemu na lestvici SVS Moma VVien z 1:3 (8:15,15:13, 7:15, 6:15). Ekipa kapetana Goloba po dolgi pavzi ni zaigrala najbolje, toda tudi doslej neporaženi Dunajčani so imeli svoje težave. Dob je samo v drugem nizu, ki ga je tudi dobil, dosegel svoje možnosti, tretji in Četrti niz pa gladko izgubil. Kljub porazu so odbojkarji iz Podjime obdržali tretje mesto, točko pred Hypo VBK Celovec, ki je tokrat premagal Enns s 3:0. LESTVICA: 1. SVS Moma 15 (3:1), 2. Amstetten 12 (3:1), 3. Dob 10 (1:3), 4. Celovec 9 (3:0), 5. Glei-sdorf 9 (1:3), 6. Enns (0:3). (I.L.) Prva sankaška tekma za pokal "Obir” ZELEZNA KAPLA - Slovenski športni klub ”Obir” je v nedeljo v Železni Kapli priredil prvo sankaško tekmo za pokal Obir. Tekmovanja se je udeležilo okoli 60 tekmovalcev iz vse Koroške. Na športnih sankah je pri moških zmagal Jožef Jug iz Sel, pri ljudskih sankah pa Bruno Bischof iz Šentvida ob Glinji. Pri ženskah pa je bila najboljša Inge Karničar iz Obirskega. Pri dvojicah pa sta zmagala brata Johi in Joži Ošina. V ostalih skupinah so zmagali: šolarke Krista Urbančič, šolarji Dominik Mosmann, mladinke Sandra Karničar, mladinci Toni Korol, juniorke Vera, juniori Andreas Urbančič. V splošnem razredu pa je pri ženskah zmagala Gabrijela Haderlap, pri seniorih n pa Josef Jug. Naslednja tekma za pokal Obir je na sporedu 24. januarja v Lepiti, sledijo pa tekme 31. januarja na Obirskem in 7. februarja v Smarjeti v Rožu. (I.L.) ŠPORT Torek, 12. januarja 1993 Tzza |jk,Iti ■ k- J odbojka - izidi Mladinke IZIDI 13. KOLA: Koimpex - Prevenire 3:0, Altura -Sgt 3:0, Bor Friulexport - Cus 3:0, Breg - SanFAn-drea 3:1, Virtus ni igral. VRSTNI RED: Bor Friulexport 22, Koimpex 20, Altura 16, Sgt 14, Virtus 10, Cus in Breg 6, Prevenire in SanFAndrea 4. (Prevenire ima dve tekmi manj, Bor Friulexport, Altura, SantAndrea, Cus in Breg imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Breg - Bor Friulexport, Cus -Altura, Sgt - Koimpex, Prevenire - Virtus, SantAndrea je prost. Dečki IZIDI 8. KOLA: Rozzol - Bor Furlani 0:3, Nuova Pallavolo - Volley club 3:2, Sloga - Cus 3:0, Pallavo-lo Trieste ni igrala. VRSTNI RED: Sloga in Nuova Pallavolo 12, Bor Furlani 10, Volley club 6, Pallavolo Trieste 4, Cus 2, Rozzol -2. (Sloga, Volley club in Pallavolo Trieste imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Cus - Nuova Pallavolo, Volley club - Rozzol, Pallavolo Trieste - Sloga, Bor Furlani je prost. Deklice IZIDI 8. KOLA: Club Altura - Virtus 2:3, Bor Friu-lexport - SanFAndrea danes ob 19.30 na »1. maju«, Sgt - Koimpex 0:3, Ricreatori - Orna bo jutri, Cus in Sokol nista igrala. VRSTNI RED: Bor Friulexport, Oma in Cus 10, Sokol in Koimpex 8, Ricreatori in Virtus 6, SanFAndrea in Sgt 2, Club Altura 0. PRIHODNJE KOLO: impex - Ricreatori, SanFAndrea - Sgt, Sokol - Bor Friulexport, Club Altura -Cus, Virtus je prost. Naraščajniki IZIDA 5. KOLA: Rozzol - Bor Furlani 2:1, Nuova Pallavolo - Pallavolo 0:3. VRSTNI RED: Bor Furlani in Pallavolo Trieste 8, Sloga in Rozzol 7, Nuova Pallavolo Trieste 0. PRIHODNJE KOLO: Nuova Pallavolo - Bor Furlani, Pallavolo Trieste - Sloga, Ropzzol je prost. Naraščajnice IZIDI 5. KOLA: Sokol - Sgt 2:1, Altura - Virtus 3:0, Pallavolo Trieste - Oma 0:3, Kontovel - Bor Friulex-port 0:3, Ricreatori - Sloga 2:1, Cus ni igral. VRSTNI RED: Koimpex 12, Cus in Ricreatori 11, Bor Friulexport 9, Oma 8, Kontovel, Sokol, Altura in Virtus 4, Sgt 1, Pallavolo Trieste -2. (Bor Friulexport ima dve tekmi manj, Sokol, Ricreatori, Kontovel, Oma in Cus imajo tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Bor Friulexport - Ricreatori, Oma - Kontovel, Cus - Pallavolo Trieste, Sgt - Altura, Sloga - Sokol jutri ob 15:15 na Opčinah. ODBOJKA / V PRVENSTVU MLADINK Tokrat popoln uspeh Zmagal je tudi Breg ki zdaj ni več na dnu Odločilne tekme za vrh šele prihajajo V odbojkarskem prvenstvu mladink so tokrat vsi trije naši predstavniki prepričljivo zmagali. Za Bor Friu-lexport in Koimpex ni to pravzaprav nobena novost, konCno pa je do novih točk prišel tudi Breg, ki je ekipi SantAndrea prepustil nehvaležno zadnje mesto. V tej kategoriji je vsekakor položaj jasen. Borovke, slogašice in Altura so za razred boljše od ostalih in o naslovu prvaka odločajo njihove medsebojne tekme, pri Čemer so v prvem delu borovke premagale oba tekmeca in štartajo pred povratnimi dvoboji z izdatno prednostjo. Koimpex - Prevenire 3:0 (15:9,15:3,15:5) KOIMPEK: Ciocchi, Ferluga, Fonda, Kosmi-na, Milic, Novakovič, Spacal. Koimpex je tokrat nastopil kar brez treh standardnih igralk, saj sta bili odsotni Briscova in Starčeva, Miličeva pa je zaradi nerazpoloženosti sedela na rezervni klopi. Kljub temu so proti skromnemu Pre-venireju slavile brez težav. Gostje so le v tretjem povedle s 4:0, ko se je po seriji pozitivnih servisov Nataše Novakovič stanje takoj spremenilo v 11:4 in tekme je bilo s tem praktično konec. (Inka) Breg- SantAndrea 3:1 (15:8, 15:12, 4:15, 15:8) BREG: Kosmač, Lau-rica, A. Mami, S. Mau-ri, Metlika, Pettirosso, F. Sancin, M. Sancin. Brežanke so s pravim korakom stopile v novo leto. V nedeljo so se gostjam oddolžile za pekoC poraz iz prvega dela prvenstva in tako po dolgem Času spet osvojile zmago. Do- mačinke so tokrat zaigrale veliko bolj prepričljivo in učinkovito kot doslej. Očitno boljše so bile v obrambi in v napadu. Izjema je bil tretji set, ko so si naše takorekoc privoščile daljši odmor. Ob koncu gre pohvaliti vse nastopajoče, še posebno prijetno presenečenje pa predstavlja igra, ki so jo prikazale nestandardne igralke, ki so docela izkoristile priložnost, da se izkažejo. (Sain) Bor Friulexport -CUS 3:0 (15:3, 15:1, 15:4) BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Vodopivec, Flego, Benevol, Pitacco, Vidali, Gruden, Faimann, Calligaris. Borovke v prvenstvu mladink nadaljujejo s serijo zmag in Cus prav gotovo ni bil tak nasprotnik, ki bi to serijo lahko prekinil. Plavim se ni bilo treba preveC potruditi za gladko zmago, sama tekma pa je bila dokaj nezanimiva, saj gostje z Monte Cengia niso nudile praktično nobenega odpora. Za zmago je plavim zadoščalo že nekoliko ostrejše serviranje. Trener Sore je na igrišče poslal vseh deset razpoložljivih igralk. Na sliki borovka Martina Flego ODBOJKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIC Plavim derbi na Proseku Prvi spodrsljaj slogašic V derbiju s Kontovelkami so borovke delale manj napak Sokolovke z dobrimi servisi do drugega para točk . Prizor z derbija med Kontovelkami in borovkami na Proseku (Foto KriZmančič) Prvenstvo naraščajmo je zdaj v polnem teku in obeta se zanimiv boj za vrh. Osrednja ta kola je bila med nepremaganima Ricreatorijem in Slogo, ki se je končala v korist Ricreatorija. Resno pa je treba računati tudi na Bor Friulexport (tri zmage s 3:0) in Oma, ki prav tako še nista okusila grenkobe poraza, a sta odigrali manj tekem. Plave so v slovenskem derbiju premagale Konto velke, ki so do zdaj dosegle manj kot so v društvu pričakovali. Sokolovke pa so se dokopale do druge zmage in trenerka Kraljeva je z njihovimi dosedanjimi rezultati zadovoljna. Kontovel - Bor Friulexport 3:0 (15:3,15:11,15:8) KONTOVEL: Sossa, Starec, Brezovec, Kobau, Škrk, Bukavec, Bezin, Ferluga, Bogateč, Križman, Rebula. BOR FRIULEXPORT: Bogateč, Orel, Severi, Toma-selli, Čermelj, Ruzzier, Flego, F. in K. Mezgec, Rogelja, Sadlovvski. RAZISKOVALNA DEJAVNOST / PO ODPRAVI NA HIMALAJO Predstavitev izidov zdravstvenih testiranj ODBOJKA / V PRVENSTVU DEČKOV Slovenski šeslerki nadigrali nasprotnika Slogaši in borovci brez izgubljenega niza V tej kategoriji so odigrali prvo kolo povratnega dela oziroma druge faze. Le malo je manjkalo, da bi prišlo do velikega presenečenja, saj bi Vol-ley Club skoraj presenetil najnevarnejšega tekmeca Sloge v boju za prvo mesto ekipo Nuovo Pallavolo. Tekma med tema ekipama se je končala s 3:2. Ta rezultat je za slogaše vsekakor ugoden, kajti zdaj imajo bistveno boljši količnik v nizih, borovci pa lahko tudi z večjim optimizmom gledajo na možnost osvojitve drugega mesta. Sicer pa je prvenstvo še dolgo, saj ekipe igrajo med sabo kar trikrat. Rozzol - Bor Furlani 0:3 (2:15, 2:15, 7:15) BOR FURLANI: Furla- nic, Domjo, Šušteršič, Furlani, Pieri, Cuk, Smo-tlak, Sancin. Borovci so svojo popolno premoč na igrišCu dokazali po samih 36 minutah igre. Skromni nasprotnik nikakor ni mogel zaustaviti zadovoljivega napada plavih, ki so še enkrat dokazali, da spadajo v vrh te kategorije. Proti manj dobremu nasprotniku pa prav gotovo pridejo do izraza tudi hibe ekipe. Tako smo tokrat ponovno zabeležili preveliko število zgrešenih servisov, nekaj napak pri obrambi in kritju, kljub temu pa lahko reCemo, da so, ne glede na rezultat, ki ni bil nikdar v dvomu, perspektivni borovci povsem zadovolili in da je resnost na treningih poplačana z učinkovito igro. (S.M.) Sloga - CUS Prevenire 3:0 (15:3,15:5,15:5) SLOGA: DrasiC, Germani, Kralj, Marc, Mica-lessi, Plesničar, VolCiC. Pred tekmo je v Slogi-nem taboru vladala rahla zaskrbljenost, seveda ne zaradi nasprotnikove moči, ampak gripe, ki se je lotila mladih slogašev, ki zaradi nje sploh niso trenirali. Za sreCo se je vse sreCno izteklo in našim fantom je uspelo nadigrati skromnega nasprotnika. Veliko točk so slogaši dosegli že s samim servisom in kajpak po tej zmagi še naprej trdno vodijo, saj niso doslej izgubili še nobenega seta. (Inka) Derbi se je končal s prepričljivo zmago borovk. Tekma je bila glede na starost igralk dokaj privlačna in tudi precee je trajaa več kot dobro uro. Kontovelke so igrale na svojem nivoju: občasno dobro, a s prevelikimi pavzami, tehnično boljše borovke pa so bile bolj samozavestne in so naredile zelo malo napak, kar je sicer značilno za ekipe, ki jih trenira Betty Nacinovijeva. Začetek je pripadel borovkam, ki so povedle kar z 10:0. Po minuti odmora, ki jo je zahteval trener Kušar, so Kontovelke zaigrale kot prerojene, vendar je bil zaostanek prevelik, da bi ga lahko nadoknadile. Bolj izenačena sta bila preostala dva seta, čeprav zmaga borovk ni bila vprašljiva, saj si Kontovelke niso nikoli priborile večje prednosti (le v drugem nizu so vodile s 6:4, v tretjem pa s 3:0). Ricreatori - Sloga 2:1 (11:15,15:12,15:7) SLOGA: Ban, Cibi, Criti, Ferluga, Kalc, Kocijančič, Sossi. Tekma med še nepremaganima ekipama se je žal končala z zmago domačink, ki pa so si točki povsem zasluzile. Z igro, ki so jo naša dekleta tokrat predvajala, ne moremo biti zadovoljni. Potem ko so osvojile prvi set, so precej popustile zlasti v sprejemu, kar je seveda olajšalo Ricreatoriju po do zmage, slogašice pa so se morale zadovoljiti s samo eno novo točko na lestvici. (Inka) Sokol - Sgt 2:1 (4:15,15:8,15:8) SOKOL: Udovič, E. in L. Legiša, Hrovatin, Kosmina, Rebula, Tuta, Sarma, Švara. Po zelo slabi igri v prvem setu so se sokolovke prebudile in predvsem z dobrimi servisi Hrovatinove, na koncu pa tudi Sannove ter s požrtvovalno igro Rebulove in ostalih strle odpor nasprotnic v sicer izenačenem srečanju. Sokolovke v zadnjih Časih zaradi praznikov niso trenirale, temu je treba pripisati slabši začetek, v nadaljevanju pa so potrdile napredek v igri, saj ne gre pozabiti, da so skoraj vse začetnice. V tej luči je njihov dosedanji obračun dober, saj so navsezadnje v štiri tekmah dvakrat zmagale. NARAŠČAJNIKI Rozzol - Bor Furlani 2:1 (15:10,15:6,10:15) BOR FURLANI: Mauri, Bosari, Krmec, Pussini, Sa-varin, Seppi. Borovci so tokrat zaradi ene poškodbe in bolezni nastopili v zdesetkani postavi in doživeli prvi poraz. Kljub temu pa ob koncu prvega dela ohranjajo prvo mesto na lestvici, le da ga zdaj delijo z ekipo Pallavolo Trieste. Plavi so odlično pričeli in povedli z 10:0. Nato so izgubili pravico do serviranja in si niso veC opomogli. Drugi niz je bil bolj borben. Borovci so tudi vodili (5:4), a set so znova osvojili nasprotniki. V tretjem setu so plavi končno le prevzeli vajeti igre v svoje roke in po izenačenem začetku (6:5) povedli z 11:9, na koncu pa prepričljivo zmagali. Prvi del je torej mimo, zdaj se bodo ekipe med sabo pomerili še dvakart (skupno torej trikrat). Obeta se hud boj, tudi zaradi vprašljivega kriterija podelitve točk, po katerem se točkuje vsak dobljeni niz. (Adriana Janežič) Tržiški župan Cesare Calzolari je dr. Spacalu izročil posebno priznanje tržiške Občine (foto Marko Jarc) Pred nedavnim je v avditorjumu tržiške bolnice potekal dvodnevni kongres o znanstveni odpravi »Monfalcone Himalaya 1992«, na katerem je oddelek za pnevmologijo tržiške bolnišnice predstavil rezultate odprave, ki jo je vodil dr. Borut Spacal. Prvi večer je bil le predstavitven in namenjen širši publiki. Pozdrav organizatorjev je prinesel prof. Serra, ki vodi pnevmološki oddelek v Tržiču. Serra je podčrtal znanstveno težo odprave, ki je pomenila nadaljevanje in dopolnitev prejšnje iz leta 1990. Na otvoritvi so bili prisotni tudi predstavniki oblasti in na začetku je v pozdravnem nagovoru tržiški župan Calzolari podelil spominsko plaketo dr. Borutu Spacalu in bolničarju Franku Marzanu, ostalim elanom odprave pa je izročil spominsko medaljo. Calzolari je tudi poudaril pomen raziskovalne dejavnosti, ki jo ta ima za ugled celotne tržiške stvarnosti. Borut Spacal je nato s pomočjo diapozitivov predstavil znanstvene meritve in ugotovitve izvedene na terenu. Pri udeležencih odprave so zaznali značilne motnje zaradi višine, bodisi glede dihanja, ki je povezano z aklimatizacijo in so izvedli veC testiranj delovanja srca. Pokazalo se je, da so bile na dnevnem redu vsakovrstne aritmije in merili so količino kisika v krvi, med spanjem in med hojo oz. naporom. Vsekakor so vsi elani odprave imeli značilne višin- ske motnje (glavobol, nespečnost, živčnost itd.), kar je dajalo raziskovalcem še dodatne možnosti preverjanja. Predstavili so tudi videokaseto s podatki o merjenju višine Everesta. Določene elaboracije podatkov so še v teku in šele takrat bo do centimetra dokončno znana prava višina Everesta. Za gledalce je bila tudi precej zanimiva videokaseta s posnetki celotne odprave na Everest. Naslednjega dne so se zbrali izvedenci, govor pa je bil o prilagajanju človeškega telesa v visokogorju, o fizični pripravljenosti in o prehrani trekingašev in alpinistov, ki se podajajo v višine nad 4000 m. Član odprave dr. Rafko Dolharje predaval o visokogorskem planinstvu v zvezi s starostjo, dr. Daniel Žerjal (tretji Slovenec na odpravi) pa je skupaj s prof. Steliom Caffauomposredoval podatke o spremembah hematokemičnih in imunoloških standardov po višinskem bivanju. Prof. Serra in dr. Spacal sta nato posredovala podatke glede dihanja elanov odprave in primerjav med podatki o testih v TržiCu in v Nepalu, Borut Spacal pa je na koncu predaval še o preprečevanju visokogorskih bolezni. Za konec še povejmo, da dr. Spacal pripravlja tudi gradivo za knjigo, ki bo med drugim vsebovala tudi zdravniška priporočila za trekingaše in alpiniste. (Marko Jarc) Obvestila ŠPORTNO DRUŠTVO POLET obvešča, da bo 25. redni letni občni zbor v Četrtek, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni! SD BREG SMUČARSKA SEKCIJA organizira 17., 24., in 31. januarja 1993 smučarske izlete z možnostjo tečajev, katere bodo vodili društveni kvalificirani vaditelji. Prvi izlet bo v avstrijski Gerlitzen (Kanzel) blizu Beljaka. Vpisovanje za prvi izlet Se danes v prostorih dolinske občinske telovadnice od 20.30 do 22.00. SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira 17. in 24. januarja prevoz in tečaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstein). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423. ODBOJKA / V PRVENSTVU DEKLIC Bor Friulexport trdno vodi V tem kolu igral le Koimpex in gladko premagal ekipo Sgt Ker pokrajinska odbojkarska federacija po odpovedi' Killjoya ni spremenila že tako zapletenega in nepreglednega koledarja prvenstva »deklic« (letnik 1977 in mlajše), je tu zmeda kar precejšnja. Mnoge ekipe imajo namreč dve tekmi v zaostanku, nekaj srečanj je bilo odloženih. Najslabše je bilo prav v minulem koncu tedna, saj so odigrali le dve tekmi. Kakorkoli že, edina nepremagana šesterka je Bor Friulexport, ki bo menda drevi proti SanFAndrea vknjižili še novi točki. Čeprav do konca prvega de- la manjkajo še tri kola, vse kaže, da plave nimajo enakovrednega tekmeca, saj so do zdaj že premagale tako Cus, kot Orno, s katerim delijo prvo mesto na začasni (in varljivi) skupni lestvici. Dobro se držita tudi ostali dve slovenski še-sterki (slogašice so zmagale, Sokol pa je bil tokrat prost), ki sta v prvenstvo šli brez večjih ambicij, a sta že zbrali vsaka po štiri zmage. Treba je vsekakor reci, da konkurenca ni kdove kako dobra in razlika v kakovosti med posameznimi ekipami je kar precejšnja. Sgt - Koimpex 0:3 (6:15,10:15,10:15) KOIMPEK: Ban, Cibi, Criti, Grgič, Kocijančič, Kufersin, Novakovič. V prvem popraznic-nem nastopu je Koimpex osvojil novi par točk na račun precej skromnejših nasprotnic. Tržaška ekipa sicer napreduje iz tekme v tekmo, vendar kljub vsem prizadevanjim ni nikoli ogrožala pozitivnega nastopa slogašic, ki so kljub okrnjenemu sestavu, zasluženo osvojile gladko zmago. (Inka) PRIREDITVE Četrtek, 7. januarja 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM ob 19. uri (Gallusova dvorana) W. 400 sl?16316' Lear. Vstopnina 600, 500 in V PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 11. uri ter ^1-1. m. ob 18. uri (Gallusova dvorana) VV.Shake-speare: Kralj Lear. Avtor projekta: Radko Polic. Kežija: Dušan Jovanovič. Vstopnina je 600, 500 m 400 tolarjev. 45. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) gostovanje baletnega ansambla HNK iz Zagreba s predstavo posvečeno 200-letnici W. A. Mozarto-ve smrti: Amadeus Monumentum, koreografija Mlk° Sparemblek. Cena vstopnice 500 in 350 511. 46. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) gostovanje baletnega ansambla HNK iz Zagreba s Pp.s.tavo Balade, ki jih prinaša veter, v koreografiji Vasca VVellenkampa. Cena vstopnice 500 m 30 SIT. 17.,48.,19.,20. in 21. januarja ob 19.00 in 21.30 uri (Linhartova dvorana) Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. Gena vstopnic 750 in 600 SIT. NAPOVEDUJEMO: 28. in 30. t. m. ter 1. 2. ob . uri (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos, v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Cena vstopnic 2000, 1700, 1500 in 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA JUTRI: ob 19.30 uri predpremiera (abonma študentski prvi) Arthur Schnitzler: Anatol. V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 19.30 uri predpremiera (abonma Študentski drugi) A. Sch-nitzler: Anatol. 15. t. m. ob 20. uri premiera (izven, konto) A. Schnitzler: Anatol. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. kulturni dom spanski borci V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 20. uri Mi-ro Gavran: Mož moje žene, komedija. Nastopata ivo Ban in Iztok Valič. Režija Marjan Bevk. OPERA IN BALET SNG DANES IN V PRIHODNJIH DNEH (do 15. t. m.): Studio SNG Opera in balet vabi k sodelovanju vse vrste glasbeno scenskih (po)ustvarjal-ccv. Posebej so zaZeljeni moški glasovi, vendar so dobrodošli vsi potencialno kvalitetni pevci. ij 3 omo8oCa izpopolnjevanje v petju, plesu, gledaliških veščinah in odrski praksi. Kogar taka dejavnost zanima in ima ustrezne dispozicije, ?aj se prijavi na naslov: Studio, SNG Opera in balet, Župančičeva 1, do 15. t. m. O avdiciji boste pravočasno obveščeni. mestno gledališče ljubljansko DANES: ob 19.30 uri (abonma Torek in izven) E. Flisar: Kaj pa Leonardo? Ob 18. uri (Mala scena MGL) 2. Petan: Don Juan in Leporella. Predstava je zaključena za solo. JUTRI: ob 15.30 uri (abonma Sreda popoldan m izven) A. P. Cehov, T. Brasch: Platonov. Informacije in rezervacije vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/210-852. MAR1BOP SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 15. in 16. t. m. ob 19.30 Carmen - popoldan na robu evropske zgodovine. 17. in 18. t. m. (Minoritska cerkev na Lentu) Grum- Zlatar-Frey: Dogodek v mestu Gogi. Informacije na tel. 062/211-461. SNG OPERA DANES: ob 19.30 uri (red Repriza in izven) G. Puccini: La Boheme. JUTRI: ob 19.30 uri (red Premierski in izven) G.Puccini: La Boheme. V PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem, po motivih baleta Sedem smrtnih grehov B. Brechta. 22. t. m. G. Puccini: La Boheme. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. CILJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SLG Celje razpisuje abonma za Dneve kome-dije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, redni abonenti SLG Celje imajo 10 odstotkov popusta. Spored: Frijvn: Hrup za odrom (Mestno gleda-bšce Ljubljansko), Vitrac: Volkodlak (PDG Nova Gorica), Moliere-Rozman: Tartif (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana), Nicolai: Hamlet v pikantni omaki (Slovensko stalno gledališče Trst), Moliere: Svatba po sili (Drama SNG Ljubljana), Cooney: Zbeži od žene (Prešernovo gledališče Kranj), Nicolai: Blagi pokojniki, dragi možje (Drama SNG Ljubljana), Moliere: Namišljeni bolnik (SLG Celje). Vpis abonmaja od 11. do 29. t. m. vsak delavnik med 9. in 11. uro. Tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 13. uri H. Ibsen: Nora, zaključena za Gimnazijo Kranj. JUTRI: ob 11. uri H.I bsen: Nora, zaključena za CSUI Jesenice. Informacije na tel. 064/222-681, 222-701. SOLKAN PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 20. uri (red Četrtek in izven) Roger Vitrac: Volkodlak -Don Juan v norišnici. Režija: Dušan Jovanovič. Igrajo: Janez Starina, Rade Serbedžija, k. g., Jože Hrovat, Stane Leban, Ivo Barišič, Veronika Drolc, k.g:, Teja Glažar, Nevenka Sedlar, Mira Lampe-Vujicic, Metka Franko, Dušanka Ristič in Alenka Informacije in rezevacije vsak dan od 10. do 16. ure na tel. 065/25-326. ZAGORJE kulturni dom v PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 19.30 Ma-rowitz: Sherlockov zadnji primer. Gostovanje SLG Celje. LENART kulturni dom v PRIHODNJIH DNEH: 16, t. m. ob 19.30 uri Marovvitz: Sherlockov zadnji primer. Gostovanje SLG Celje. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m., ob 20. uri gostovanje ansambla Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z uprizoritvijo dela A. P. Čehova Češnjev vrt. Režija Boris Kobal. Nastopa Mira SardoC. Predstava za abonma in izven. Rezervacije vstopnic po tel. 21-027, predprodaja na sedežu ZKO Koper. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM DANES: ob 16. uri Češnjev vrt A. P. Čehova v režiji Borisa Kobala. Ponovitev v 'torek, i9. t. m., ob 20. uri. GLEDALIŠČE ROSSETTI JUTRI, ob 20.30. premierska predstava - Stalno gledališče FJK in gledališka skupina Glauca Maurija bosta uprizorila delo A. Schnitzlerja Anatol. Režija Nanni Garella, v glavni vlogi Roberto S turno. Predstava v abonmaju: odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji olagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. DVORANA TRIPCOVICH DANES: ob 20. uri (red A) premierska predstava - Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiacciano-ci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giuliana Baraba-schi. GLEDALIŠČE GRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 16. t. m., ob 20.30 komedija Eduarda Scarpette Nina Bone v izvedbi gledališke skupine Consorzio ’90 iz Neaplja. Režija Livio Galassi. V glavni vlogi Dalia Frediani. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON - COLUGNA V PRIHODNJIH DNEH: 15. in 16. t. m. gostovanje gledališča Teatro delle Briciole z delom II grande racconto. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 Orfej v podzemlju. JUTRI: ob 19.30 - W. Shakespeare - Der Wi-derspenstigen Zahmung. Zadnja ponovitev v petek, 15. t. m.-, ob 19.30. Glasba Slovenija LJUBLJANA KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 22. uri Zdenka KovaCiCek & Vanja Lisjak Trio. 17. t. m. ob 22. uri The Aftertouch - koncert techno gay skupine z Dunaja. 21. t. m. ob 22. uri Jazz delavnica Nina de Gle-rie in Vlada Battiste. Tel. 061/322-468 SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 19.30 uri Antologija slovenske glasbe za klavirski trio Trio Lorenz, ob njegovi 35-letnici umeniškega delovanja, v sodelovanju TV Slovenija. Cena vstopnice 200 SIT. Informacije na el. 061/213-624. V PRIHODNJIH DNEH: 15. t. m. (Klub CD) ob 21.30 uri Jazz Quartet Roberta Bonisola. Vstopnica 600 SIT. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure na tel. 061/222-815. MARIBOR OPERA SNG V PRIHODNJIH DNEH: 16.,19. in 21. t. m. G.Verdi: Nabucco. Koncertna izvedba. 23. in 24. t. m. Rossini: Stabat Mater. Informacije na tel. 062/211-461. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo VViener Streicnsextett. son v ZDA. Predvanje bo v okviru programa Cul-tural Studies, ki ga organizira Institutum Studio-rum humanitatis. FILOZOFSKA FAKULTETA DANES: ob 17. uri predavanje, v okviru Humanističnega simpozija, dr. Boruta Telbana: Strah pred biti viden in strah pred nevidnostjo v vasi Anbonvvari na Papui- Novi Gvineji. VELENJE DOM KULTURE V PRIHODNJI DNEH: 14. t. m. ob 19.30 uri Goran GluviC: Svečana predstava ob 30-letnici delovanja AG Velenje. Furlanija-Julijska krajina TRST KINO EKCELSIOR Ul. Minatti 2 Dvorana Excelsior JUTRI: ob 17.30 - Alpe Adria Cinema: v okviru niza Nuovo Cinema Liberta bodo predvajali filme: Poljska - »Aby do gvvizdka« (1986) Leszek Komorovvski; »Diably, diably« (1990) Dorota Kedzierzawska , ob 20.30 »Rycerz« (1990) Stani-slaw Lenartovvicz, »Korczak« (1991) Andrzej VVajda. Filmi so v originalu s podnapisi v italijanščini. Ob 22.30: »La pista« (1991) Giuanlui-gija Toccafonda in Simone Maluzzani, »Amoro-so« (1991) Maurizia Forestierija, »In viaggio ver-so Est« (1992) Beppa Cina. Dvorana Azzurra Ob 15. uri - niz Videorama: Madžarska - »Bre-mai szabadsag«, »Videopalyazat«, ob 20. uri »A Nagy vizit«, »Negy, hat, nyolc«, »Herbal«, »1989 The real power od TV«, »Children of Apocaly-pses I e II«. Video filmi so v originalni verziji. Vstop prost. GORICA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL Ul. Croce 3 V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 14. t. m., ob 18. uri »Srečanje z avtorjem«. Gost večera bo slovenski pesnik Kajetan Kovic. Njegovi najnovejši zbirki poezij bo predstava prof. Lučana Budal. Koroška CELOVEC CELOVŠKI SEJEM (Hali 5 in 11) V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 14. t. m. ob 9. uri otvoritev Paracelzovega seja (do 17. januarja - vsak dan od 9. do 18. ure). BELJAK MESTNA HIŠA PARACELZOVA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 15. t. m., ob 19.30 Življenje in pomembnost Paracelza. Predava univerzitetni prof. Kurt Goldhammer, prvi no- Za najmlajše AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 JUTRI: ob 20.30 koncert sopranistke Veronice Vascotto in pianista Ennia Silvestrija ob otvoritvi razstave »II suono e la forma«. Na programu lie-derji E. Griega in R. Straussa. Vstop prost. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: V petek, 15. t. m., ob 21. uri koncert trobentarja Enrica Rave in njegovega kvarteta. BBC CLUB Ul. Donota DANES: ob 21. uri koncert pianista Stefana Franca V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 14. t. m., ob 21. uri koncert rock skupine Jimmy Joe and the Voungs. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Francois Joel Thiollier. Na programu Rimski j-Korsakov, Prokofiev, Snitke, Skrjabin. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES in JUTRI: ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kaurismakija. Cena vstopnic 300 SIT. Informacije vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure na tel. 061/222-815. KLUB K 4 DANES: ob 22. uri Zamujena priložnost - ponovitev hvaljene monodrame - multimedialnega performancea Matjaža Čoka, ki je razboril javnost tudi na mednarodnih gledaliških dnevih Go We-st v Grazu septembra 1992. V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 21.uri Srečanje - multimedialna predstava Igorja in Alenke Dranič-Kerševan. Glasba, ples. 19. t. m. ob 22. uri Prometej brez skodelice. Predstava Rerarez, eksperimentalnega gledališča s PA: VroCi telefon Kluba K4 061/113-282. FRANCOSKI KULTURNI CENTER DANES: ob 16.30 in 18.30 Kulturni oddaji: Bouillon de culture (vodi Bernard Pivot), Ca-raeteres (vodi Bernard Rapp). V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 18. uri En-tree des artistes, film Marca Allegreta. Slavospev igralcem in gledališču. Center je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19.00 uro, informacije na tel. 061/224-883. PEDAGOŠKI INSTITUT DANES in vse do 15. t. m. bodo vsak dan ob 17. uri predavanja na temo Poučevanje in oblast. Predaval bo dr. Michael Apple, profesor na oddelku za preučevanje kurikularne, izobraževalne in vzgojne politike na univerzi Winconsin-Madi- ZA NAJMLAJŠE Slovenija LJUBLJANA KULTURNICA, ŽIDOVSKA STEZA DANES: ob 17. uri predstava (za izven) LS Klepeluhi kluba mladih lutkarjev: Kako so izumrli rožnati dinozavri. Rezervacij ni. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Do 31. januarja bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro in v soboto med 9. in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu. DANES: ob 10. uri lutkovna igrica L. KovaCiC: Hišica dveh zmerjavcev. JUTRI: ob 16. uri »Naredimo lutkovno predstavo« Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnaprej pravočasno sporočite na tel. številko 061/213-024. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK: V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. in vse nedelje v januarju ob 17. uri Kužek postružek na obisku. Gledališče Jaz in ti. Tel. 061/322-544. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 10. in 12. uri L. F. Baum: Čarovnik iz Oza (abonma Čebelica 1 in 3). Informacije na tel. 063/24-637. ORMOŽ KULTURNI DOM JUTRI: ob 11. in 13. uri L. F. Baum: Čarovnik iz Oza. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m., ob 10. uri Andersenova pravljica Slavček v izvedbi PDG Nova Gorica. Predstava je za otroški sobotni abonma in izven. KOBARID KINODVORANA DANES: ob 9.30 in 11.30 uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča s predstavo A. GoljevšCek: Čudežni kamen. TOLMIN KINOGLEDALISCE JUTRI: ob 9.30 in 11.30 uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča s preclstavo A. GoljevšCek: Čudežni kamen. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 18. uri premiera Andersenove pravljice »Cesarjeva nova oblačila«, ki jo Je za SSG v verzih napisal Milan Jesih. Režija Vladi-mir Jurc. Scenograf Marijan Kravos, kosmumi Marija Vidau, komponist Miran Košuta, svetovala »o —5f- ":1'- —---:o Gojmir Lešnjak, i.a-, Adrijan Rustja, Franko Korošec. Predstave bodo traja^doia*" m. Koroška CELOVEC FELSENTHEATER V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 15. t. m., ob 19L30bSusn - gostovanje Mladinskega gledališča Slovenija LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 21. uri otvoritev razstave fotografa Igorja Anderliča. CANKARJEV DOM Do 31. t. m. si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carin-zia/ Venezia- Topografia su-periore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in študente 50 SIT. Do 31. t. m. je v Veliki sprejemni dvorani na ogled razstava Švedsko steklo -razstavlja 12 vodilnih švedskih oblikovalcev. Tel. 061/222-815. MODERNA GALERIJA Do 31. t. m. razstavlja Gojmir Anton Kos. V PRIHODNJIH DNEH: od 14. t. m. do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, palstik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. MALA GALERIJA Od danes do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegij-skega umetnika Jana Fa-breja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18.ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. MESTNA GALERIJA Do 17. t. m. bo na ogled razstava slik akademske slikarke Jasne Kozar-Hutheesing (v okviru odprtega ateljeja). i Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. t. m. je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (veC kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogel d razstava Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji v letu 1992. Tel. 061/223-340. GALERIJA ZDSLU Do 14. t. m je na ogled razstava slik Jorga Immen-dorfa. Tel. 061/320-730. GALERIJA KRKA Do 17. t. m. je na ogled je razstava umetniške keramike Roka Součka. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. GALERIJA STOPNIŠČE JUTRI: ob 21. uri bo otvoritev razstave Fotomorfo-za - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina KovaCiC in Martina Repinc. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled so tri razstave: slike iz zgodnjega opusa slikarke Dore Klemenčič, predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v južni Moravski: Vizualne interpretacije, Življenje v listkih 1945-1990. Muzej je odprt od torka dp nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International. MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božica. Tel. 062/211-851. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke. GALERIJA MAK Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka. FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar. NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi elana mariborske likovne skupine MI. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. RAZTAVISCE MESTNE HIŠE Na ogled je razstava likovnih del ptujskega likovnika Maksa Menonija. KOPER MEDUZA II Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. PeCariCa, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenzla, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica. ŠEMPETER GALERIJA BAZATO Do 20. t. m. je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 17. t. m. je na ogled razstava kipov Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je razstava del Marjana Segala- Miška. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 16. t. m. bo na ogled razstava Portreti Litijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Če si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem c asu, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. t. m. bo na ogled 1. razstava del Članov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. LENDAVA LENDAVSKI GRAD Na ogled je spominska soba in razstava kiparja in slikarja Gyorgya Zalke. RADENCI GALERIJA MEDICO-SA Na ogled so dela slikarja Stefana Galica. MORAVSKE TOPLI- CE GALERIJA HOTELA AJDA Na ogled so dela akademskega slikarja Stefana Hauka. FJK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Se danes in jutri je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 V nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 otvoritev razstave srebrnih in nabožnih predmetov židovske liturgije. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Trg Unita Do 18. t. m. razstavlja slikar Claudio Cerni-goi. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. GALERIJA ART LI-GHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad.) Do 15. januarja 1993 je odprta razstava »Arte in Stamperia« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Zi-gaina. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih). MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andrzej Pagowski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Under-ground. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MAR-CO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Pleschberger, Dirnhofer, Haas, Regrubenar in Faba-ner. BELJAK DELAVSKA ZBORNI- CA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Franca VViegeleja. Alpe-Jadran PADOVA SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barisiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatro-slava Kulisa, Peruška Bog-daniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: vsak dan od 15. do 20. ure. STADTHALLE WIEN Se danes je na ogled razstava Svetovi stripa. Odprto med 9. in 18. uro. Tel. 98-100-98 50 205. GALERIE THEU-RETZBACHER Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorško konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih. Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jo-chen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušiča. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Kokoschke, Schiela, Nietscha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-letnici prostozidarstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNtiERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vin-ciarellia. M1RAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«. 22 Torek, 12. januarja 1993 RUBRIKE POTOPIS Jure Sterk V naročju vetra m Edini družabniki na širnem Atlantiku so ptice in morski psi — Vse kaže, da bo krmilo zdržalo do Martinigua, od katerega me loči le še 140 milj O lepoticah, kot je ta z Martiniqua, lahko sredi Atlantika le sanjaš Foto: J. Šterk Sobota, 4.1. 2e dva dni preletava okrog barke ponoči črna ptica. Velika je kot lastovka in izredno gibčna. Pravijo, da so se v teh pticah naselile duše umrlih pomorščakov. Če so to nebesa, niti niso slaba. »Luknjice« na nebu Po nekaj dneh je končno malo zapihalo. Ne sicer močno, a barka se je začela premikati. Merjenje višine sonca pa je danes pravi srečelov. Je oblačno z »luknjicami« v oblakih. Skoraj celo uro čepim in visim pri vhodu v kabino in čakam na sonce. Nekajkrat opazujem, kako sončni žarek polzi po morju kakih sto metrov daleč, mene pa se usmili. Hkrati se od severa valijo ogromni, zelo dolgi valovi mrtvega morja. Ko se sonce končno le pokaže, m-oram delati zelo hitro in natančno, da si ne zapravim priložnosti! No, čez uro ali dve je sonca na pretek. Kot hi se mi nekdo posmehoval. Novo krmilo prihaja za menoj Po radiu sem organiziral, da bo prišlo na Martinique za menoj novo krmilo. Izdelali ga bodo v delavnici pod Šmarno goro, kjer je bila narejena tudi moja barčica, slovenski turisti ga bodo odnesli v Las Pal-mas, tam pa ga bo prevzela posadka ameriške jadrnice Rhiannon, ki bo priplula za menoj na Martinique, kamor je že tako namenjena. Upam, da se bo akcija posrečila in da bom z Martiniqua odplul z obema krmiloma. Ponoči me spet daje veter. Na sporedu so nevihte in iz vsake pihne drugače. Vso noč krajšam in daljšam jadra ter obračam barko. Ne spim skoraj nič. 10.1., trinajsti dan Končno sem enkrat dobro spal in lepo sanjal. Dopoldan vremenske napovedi ne ujamem, se pa priključim na Transatlantic Maritime Mobile net, ki ga vodi na amaterski valovni dolžini operaterka Trudy z Barbadosa. Najprej posluša, če je kak klic v sili, potem se oglasimo mi na barkah in sporočimo svoj položaj in stanje vremena, na koncu pa od nje dobimo vremensko napoved. Trudy je zame že vedela, povedala pa mi je tudi, da je Rhiannon še v Las Palmasu. Za kosilo sem si skuhal dobre vampe, potem pa sem jih uspešno stre- sel po tleh. Skleda se mi je namreč izmuznila iz klešč, s katerimi jo držim nad ognjem. Ampak teh vampov ne dam! Spravim jih nazaj v skledo, jih še enkrat prevrem in z užitkom pojem... Pa naj še kdo reče, da morje ni najboljša kuharica. Današnja pozicija: 19o39’N, 34o48’W. Do Martiniqua še 1550 milj. Pogled na karto mi pove, da sem nekje med severnoameriškimi pristanišči in Rtom Dobrega upanja. Zvečer po radiu izvem od Janeza, da je v Buenos Airesu kar 30 stopinj Celzija. V Torontu pa je mraz, -4oC. Ponoči spet telovadim z jadri. Plujem tudi bolj proti jugu, da bi se izognil depresijskemu polju, ki je pred menoj. Dobil sem spremljevalca Zjutraj uživam v fantastičnih barvah sončnega vzhoda. Obzorje je čisto nežno zeleno, potem pa si navzgor sledijo rumena, pa vsi odtenki rdeče do vijoličaste. Fantastično. Svoje dodajo še odsevi vseh teh barv na oblakih... Z vetrom spet ni nič. Noč za nočjo dežuram pri vhodu v kabino in obračam jadra. Danes proti jutru pa mi je bilo vsega dovolj. Zvil sem jadra in šel v kabino spat. Ura spanja se mi je prav prilegla. Opoldan sem še 1335 milj do cilja. Opazujem, kako se iz morja mečejo ribe. Kar veliki »kosi«. Rekel bi, da je nekdo pri kosilu. No, potem se tisti »nekdo« tudi pokaže. Okrog barke zaokroži spoštovanja vreden morski pes. Dolg skoraj kot moja barčica... 16. 1., devetnajsti dan Končno je zapihalo. Tokrat celo malo preveč. Nevihta sledi nevihti. Veter poganja barko s hitrostjo pet ali šest vozlov, in to kljub sedemdesetim metrom vrvi, ki jo vlečem za jadrnico. Hitrost je odločno previsoka. Ko barko vrže iz kurza, me pri srcu kar stisne in pričakujem, da bo šlo krmilo rakom žvižgat... K sreči zaenkrat še ne kaže Zelje, da bi se dokončno razklalo. Vreme je oblačno in sonca ni veliko na spregled. Bom sploh lahko določil pozicijo? Določil sem jo. Do Fort de Franca je še 1150 milj. Skoraj ne morem verjeti, da sem popoldan »odbrenkal« že devetnajsti dan na morju. Zelo sem izmučen. Bolj psihično kot fizično. Sicer pa se temu sploh ne čudim. Okoli barke še vedno kroži tista zverina. Najbrž čaka name, da ji bom skočil v gobec... Slovenijo so priznali Čile, Argentina in Urugvaj. Dobro bi bilo, da bi nas priznali še Venezuela in Panama. In to preden priplujem tja. 22.1., petindvajseti dan Ze nakaj časa mi log ne deluje. Čakal sem, da bo padel veter, da bi se vsaj malo pomirilo morje. Moral bi se namreč spustiti v morje in pogledati, če se v vijak, ki poganja log, ni kaj zapletlo. Seveda tudi tistega »nečesa«, kar plava okoli Neodvisne Slovenije, ne bi smelo biti v bližini. Dopoldan se mi je zdelo, da je priložnost kar pravšnja in prav potihem sem se spravil v morje. Na vijaku ni bilo ničesar. Torej bo treba napako iskati drugje. Hitro se spravim iz morja in niti za trenutek prepozno ni bilo. Se nisem dobro stopil na palubo, ko je okrog barke zaokrožila trikotna plavut... Sest dni kasneje, tik pred ciljem Preden grem spat, jadra nekoliko navijem. Malo zaradi vremenske napovedi, ki obljublja močne vetrove, malo pa tudi zato, da barka ne bi plula prehitro in da si zdaj, ko sem že skoraj na cilju, zaradi neučakanosti vsega ne pokvarim. Gotovo je bila največja verjetnost, da to krmilo »vzame konec«, takoj po trčenju s tistim NPP (neznani plavajoči predmet). Nevarnost pa narašča tudi s časom plovbe, ker se počeni material utruja. Nobeno spanje ni pravo, nobeno kosilo ni pravo, moje misli so zmeraj tam nekje, na krmi pri krmi- lu. Ponoči me zbudi glasba z radia. Margerita mundial je v akciji. To venezuelsko radijsko postajo poslušam vsakokrat, ko se približujem Karibom. Na sporedu so rumbe, mambe, tudi sambe... Pa reklame. Zdaj za »888 loterias« na primer... Zunaj je topla noč, vetra ravno prav, prepeva globok alt. Na to sem posebno »občutljiv«. Vabi me na »carneval caliente«, vroči karne- val. Doslej tukajšnjega karnevala še nisem doživel, letos pa mi zagotovo ne udie. Pa naj bo že kjerkoli v teh toplih krajih. Zjutraj spet akcija določanja pozicije. Najprej zmerim »višino« Lune, nato pa se malo mučim, preden »najdem« Venero. Kaže, da me romantična objekta še vedno »marata«, če jima merim višino s »sex«-tantom. Do cilja je še 140 milj. (Nadaljevanje jutri) 13. januarja Največji stilist v angleški literaturi, James Augustine Aloysius Joyce, rojen 2. februarja 1882 v Dublinu, predstavlja začetek novega načina pisanja. Realizem in naturalizem sta gradila na zunanjem izkustvu, svet Jamesa Joycea pa je bilo notranje izkustvo človekovih občutkov, zaznav in predstav o samem sebi. Ta svet ni bil daleč od tistega, v katerega je prodiral Freud. Temu je, v jezuitskih šolah vzgojeni pisatelj, dodal nedoseženi artizem, obvladovanje tehnike pisanja, svojsko simboliko in skrbno oblikovano umetniško formo. Njegova dela so predstavljala puritanskim angleškim založnikom težak zalogaj. Joyce se je preživljal s poučevanjem angleščine kot tujega jezika. Tako je večino svojega življenja preživel v tujini. Za nas je zanimivo, da je precej časa živel v Trstu in Puli, dokler ni moral zaradi vojne leta 1915 oditi v Ztirich. Od leta 1920 do 1940 je živel v Parizu, nato pa se je vrnil v Ztirich, kjer je 13. januarja 1941 umrl. Čeprav je skoraj vse življenje živel v prostovoljni emigraciji, je njegova rodna Irska vseskozi prisotna v njegovi literaturi. RECEPT Porove rulade SESTAVINE (za 4 osebe): 200 g pora, 200 g korenja, 350 g kuhanega krompirja, 2 jajci, 100 g naribanega sira (gavda), 30 g masla, 1/81 goveje juhe, 1/41 smetane, kurkumo, 70 g naribanega sira, 2 žlici omake za pečenko CAS PRIPRAVE : približno pol ure Por očistimo, operemo in ga razdelimo na liste. Korenje očistimo in ga narežemo po dolgem na tanke rezine. Zelenjavo 1 minuto blansiramq. Krompir zmečkamo, vmešamo jajce in sir. Za 12 rulad vzamemo po en list pora in rezino korenja in položimo eden na drugega. Ostale rezine pora in korenja na drobno narežemo in vmešamo v krompirjevo maso. To maso razdelimo na liste pora in zvijemo v rulade. Na vroCi maščobi popečemo, dodamo juho in 10 do 15 minut dušimo. Rulade vzamemo ven in damo v posodo smetano in kurkumo. Nato dodamo sir in počakamo, da se razpusti. Dodamo Se pečenkino omako in tako naredimo sirovo omako, s katero polijemo porove rulade. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Leča s črno redkvijo v solati SESTAVINE: 200 g oranžne, zelene ali rjave leče, 2 korenčka ali 1 jabolko, 1 črno redkev, 1 kisla kumara, sol, 3 žlice bučnega olja, 1 žlica jabolčnega kisa, 150 g radiča LeCo namočimo za nekaj ur in jo nato skuhamo, odcedimo, vodo pa prihranimo za juho. Korenčka in Črno redkev nastrgamo in jo zmešamo. Kislo kumaro narežemo na kockice. Vse sestavine stresemo v skledo, premešamo, zabelimo z oljem, okisamo in posolimo. Nazadnje primešamo opran radie. LeCo lahko pripravimo tudi kot fižolovo solato samo z naribano Črno redkvijo. (Neva Miklavčič Predan) NUMIZMATIKA Kovanci FAO Vitomir Cop -|—■k enar je naučinko-lvitejše informa- J__ycijsko sredstvo. Kovanec vsak dan zamenja več lastnikov in vsak lahko prebere kratko sporočilo na njem. To lastnost denarja so izkoriščali že v rimskih časih, ko so z njim prenašali v oddaljene kraje imperija vesti o pomembnih bitkah in zamenjavah vladarjev. Tudi na modernem denarju lahko poleg podatkov o njegovi vrednosti najdemo mnogo zanimivosti o deželi, ki je ta denar izdala. Oglejte si samo risbe na bankovcih in kovancih, ki jih imate v denarnici. Leta 1968 je Organizacija za prehrano in kmetijstvo v okviru OZN - FAO (Food and Agriculture Organizati-on) sprožila akcijo izdajanja kovancev, s katerimi naj bi zbrali del sredstev za boj proti lakoti. Samo v prvem desetletju se je akciji pridružilo več kot 80 držav, danes pa skoraj ni več azijske, afriške ali južnoameriške države, ki ne bi izdala vsaj enega kovanca z oznako FAO. Zal so med njimi le manj razvite držAve, od vzhodnih socialisi-čnih in razvitih zahodnih pa so se akciji pridružile le redke. Od evropskih držav so kovance FAO doslej izdale Vatikan, Jugoslavija, Poljska, Madžarska, Italija, San Marino, Portugalska, otok Man, Malta, Ciper in Turčija. Vsaka država, ki izda te kovance, jih določeno količino pošlje posebnemu uradu organizacije FAO v Rimu, ki jih nato prodaja zbiralcem.Tako zbira sredstva za boj proti lakoti. Nekateri od teh kovancev so izdani v majhnih količinah in so zato za zbiralce toliko bolj zanimivi, drugi pa v stomilijonskih nakladah, da lahko svoje sporočilo prenesejo v najširši krog prebivalstva. Predvsem v deželah z visokim odstotkom nepismenih svoje sporočilo prenašajo z izrazitimi likovnimi rešitvami. Kovani so v vseh zlitinah od aluminija, bakra, medenine in niklja do srebra in zlata. Med najaktivnejše države na tem področju prav gotovo sodi Indija, ki jo poleg lakote pesti tudi prenaseljnost in množice brezdomcev. Vsako leto skuje serijo kovancev FAO z drugi-m motivom in geslom, kot na primer Hrana za vse, Pridelajmo več hrane, Varčujmo za razvoj, in tako dalje. V zhodnokaribske države Antigva, Barbados, Dominika, Grenada, Montserat, St. Kitts, Sv. Lucija in Sv. Vincent so izdale serijo 4-dolarskih kovancev z motivom sladkornega trsa in banan pod geslom Pridelajmo več hrane za človeštvo. Tudi Bangladeš propagira pridelavo več hrane, zaposlovanje in načrtovanje družine. Geslo bolivijskega kovanca za 1 peso je Vojna proti lakoti. Brazilija je na svojih kovancih prikazala gojenje sladkornega trsa, soje in kave ter živinorejo. Živinoreja je glavna tema botsvan-skih, somalskih, ugandskih in nekaterih dru- gih afriških kovancev. Na madagaskarskih kovancih FAO je prikazana razlika med ročnim in traktorskim obdelovanjem zemlje. Zele-nortska republika je svoje kovance namenila izobraževanju, kmetijstvu in ribištvu. Belize, Jamajka, Madžarska in Tajska s kovanci FAO pozivajo k pogozdovanju, kovanci zahodnoa-friških držav pa k varovanju pitne vode. Nekatere obmorske države so svoje kovance posvetile ribištvu. Singapur je izdal kovance z geslom Več hrane iz morja. Na kovancih s Tonge pa je poleg ribiš- tva, živinoreje in kokosovih palm prikazano tudi čebelarstvo. Jamajka je poleg kovancev izdala tudi bankovce FAO. Poleg običajnih motivov je cela vrsta držav skovala kovance FAO tudi ob nekaterih posebnih priložnostih, kot na primer ob 16. oktobru 1981 - svetovnem dnevu prehrane ali pa ob svetovni ribiški konferenci 1983 - 1984. Zbiranje kovancev FAO je ena najpriljubljenejših tem zbiralcev po vsem svetu, zato si želimo, da bi se tudi Slovenija pridružila tej plemeniti akciji. VINOTEKA »Ščurek« ali »muren« Dušan Brejc ospod Ščurek iz Medane, iz Brd, prideluje I celo paleto vin in med njimi tudi rebulo, ki V_Jjo bom skušal opisati tokrat. Najprej pa nekaj besed o enigmatični etiketi, na kateri je naslikana drobna žuželka, ki sliši na ime muren. Med Brici naj bi veljalo, da je ščurek -muren! Zlobneži in nevedneži radi trdijo, da gre za ščurka, kar pa ni res. Treba bo iti v prirodoslovni muzej. Poleg murna je naslikana violina, na katero igra na pomlad, in vsi vemo, da 'pri ščurkih ni iskati umetniške nravi. Ce pa gre pri preimenovanju za kanček pesniške svobode, bo potrebno to šele dokazati. Rebula letnika 1991 je še prav sveže in mlado vino, ki dobro skriva letnico rojstva. Je svetle, kar bledo rumenkaste barve, razmeroma nevtralnega vonja, ki mu ne moremo pripisati niti cvetnih niti sadnih vonjav. Včasih pravimo, da ima »mineralni značaj«, kar pa nikakor nima slabšalnega pomena. V okusu izstopa kislost vina, kar prispeva k večji svežini. Vse skupaj govori o tipičnem aperitivnem vinu, saj je povsem suho in torej primerna spremljava za mnoge ribje jedi. Rumena rebula letnika 1990 pa je povsem nekaj drugega. V tretjem letu je še prav lepo vince in zanika sicer razširjeno mišljenje, da je rebula predvsem »enoletno« vino. Je malo močnejše rumenkaste barve kot letnik 1991, brez znakov oksidacije (rjavkastih odtenkov), opazi se rahlo maslen vonj, predvsem pa deluje zelo polno. Kislost je še vedno občutna. Vino je uglajeno a kot večina rebul preprosto. Zna presenetiti tudi poznavalca. Pri nas je že kar nekaj vinskih etiket, na katerih nastopajo različne »žverce«. Poleg murna se najdejo tudi ptički in konji in samo bog ve, katera živalca nas še čaka... Rebula RADIO TV Torek, 12. januarja 1993 23 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Alter, ponovitev Slovenski magazin, ponovitev Življenjske preizkušnje, 11/13 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Po sledeh napredka, ponovitev, VPS 1205 Znanost: Droge, 6. oddaja, ponovitev, VPS 1235 IES2 Poročila Mednarodna obzorja: Turčija Sova, ponovitev Korak za korakom, 6/13 del ameriške naniz., VPS 1415 Ljubljenca bogov, 2„ zadnji del angl. nadalj., VPS 1440 Seja državnega zbora, prenos TV Dnevnik 1 Otroški program Zlata ribica: Pismo, 5/7 del nadaljevanke Povodnjak in makov škrat, 2/3 del lutkovne igrice Regionalni studio - Koper 16 črk, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 7. oddaja Mačke, 2/5 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2205 Poslovna borza EP v košarki-Smelt 01impija;Efes Pilsen, posn. iz Lj. SLOVENIJA 2 Video strani 4x4, svetovalno namenski program, ponovitev Sedma steza, ponovitev Trije možje v čolnu, angleška drama, ponovitev Moulin Rouge -100 let, evropska premiera, ponovitev Poročila Sobotna noč, ponovitev Popotovanje po reki Zali, 1. oddaja, ponovitev Prisluhnimo tišini TV dnevnik 2, vreme, šport Sestre, 6/7 del ameriške nadaljevanke Osmi dan Svet poroča Sova Fina gospa, 5/6 del angleške nanizanke Odletel bom, 1/21 del ameriške nadaljevanke Želite, milord?, 13., zadnja epizoda angleške nanizanke Video strani RAI 1 RETE 4 ® TMC Koper Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Euronevvs Harry O., ameriška na- na, vmes dnevnik vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- nizanka Nad.:. Jackie, vmes vsakih 30 min. vesti glio, 9.45 Potere, 10.15 Dekle, imenovano lju- (11.00) dnevnik 1 Nad.: Marilena, 9.45 Vite rubate, 11.00 bezen, ponovitev fran- Dok.: En sam svet General Hospital, Lampiao in Maria Bo- coskega filma Vremenska napoved 10.35 Anche i ricchi nita Ponedeljkov športni Variete: Servizio a do- piangono, 11.00 Ines, SP v smučanju: moški pregled, ponovitev micilio, vmes vesti 11.45 Celeste, vmes superveleslalom Novice Dnevnik in Tri minute (10.25) vesti IB TMC News - Šport Čarobna svetilka, otro- Dok,: Zevs Variete: A časa nostra H EP v umetnostnem dr- ški program Oddaja za avtomobili- TG 4vesti sanju Tečaj italijanščine ste TG Uno Auto Buon pomeriggio Nan.: Batman Ovire, 15. del angleške Dok.: Supertelevision Nad.: Sentieri, 15.00 Risanke nadaljevanke Otroška oddaja Maria, 16.00 Amanda, Dok.: Prijateljska nara- Vohuna, ameriška na- Mladinski variete: Big 16.50 Febbre d’amore va - Prijateljske živali, nizanka V Parlamentu in vesti Rubrika o lepoti V šoli za ekologijo Studio 2 magazin Aktualno: Italija, na- TG 4vesti Šale, pepe e fantasia Primorska kronika vodila za uporabo Aktualno: C’ eravamo Variete: T’amo TV TV dnevnik Variete: Ci siamo? tanto amati Vremenska napoved Harry O., ameriška na- Vreme in dnevnik Nad.: La signora in ro- in TMC News nizanka Variete: Partita doppia sa, vmes (18.55) vesti. Nan.: Maguy - La ma- Dragnet, ameriška na- (vodi Pippo Baudo) Kviz: La cena h servita dre portatrice (i. Rosy nizanka Aktualno: Cafffe italia- Film: Kramer contro Varte) Dobrodošli tujec, ame- no, vmes dnevnik Kramer (dram., ZDA EP v umetnostnem dr- riška komedija, igrajo: Dnevnik in vreme 79, i. D. Hoffman) sanju (dvojice, prenos Bing Crosby, Joan Danes v Parlamentu Nad.: Pantanal iz Helsinkija) Caufield in drugi Rubrika opolnoči TV film: Nord e Sud Nočne vesti in vreme TV Dnevnik Prove tecniche di tra- (dram., ’85, 2. del) Šport: Košarka NBA Out, 2/6 del angleške smissione Variete: T’amo TV (vo- barvne nadaljevanke di Fabio Fazio) Vohuna, ameriška bar- Aktualno: CNN Nevvs vna nanizanka B ČAMAI E C RAI 2 4 KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 71. dela ameriške nadalvanke Teden na borzi, ponovitev Video strani Ninja želve, 27. del ameriške risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program Dokumentarec tedna: Indija, 6., zadnji del Zima ubija, ameriški film Drugačen svet, 72. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani Na prvi strani Cuore e batticuore Variete: Maurizio Co- Otroški variete stanzo Shovv (pon.) Rubrika o vrtnarstvu Nan.: La časa nella Film: La crisi del dott. prateria Kildare (dram.,’40) Variete: ore 12 Nan.: Lassie Dnevnik TG 5 nffl Kratke vesti Sgarbi quotidiani mM Variete: I fatti vostri Aktualno: Forum, 14.3 mm Dnevnik, gospodarst- Agenzia matrimoniale, vo, Diogenes in vreme 15.00 Ti amo parlia- H Razmišljanja mone Nad.: Quando si ama, Nan.: Licia 14.40 Santa Barbara Otroški variete Kronika v živo Kviz: OK il prezzo e vesti in iz Parlamenta giusto, 19.00 La mota Aktualno: Il coraggio della fortuna di vivere, nato šport Dnevnik TG 5 Nan.: Hunter, vreme Striscia la notizia Nad.: Beautiful Film: Rambo (dram., Dnevnik in šport ZDA ’82, i. Sylvester TV film: La ragnatela Stallone, R. Crenna) 2 (dram., It. 90,1. del) Nan.: Storie quasi vere Aktualno: Mixer Maurizio Costanzo TG 2 - Pegaz Shovv, vmes (24.00) Dnevnik in Kino TG 5 vesti Jazz glasba H3P ITALIA7 raMP Avstrija 1 OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Zgodbe in Monticella, 40. del Poročila Zimski šolski program Boj za nasmeh, 2. del dok. oddaje za otroke Poročila Svet se vrti naprej, 39. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko “Lonsome Dove“,5/8 del nanizanke, ponov. The Big Blue Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška in ljudje Poročila Govorimo o zdravju Santa Barbara, 298. del amer. nadaljev. Risanka Dnevnik 1 Vojni poročevalci, angleški dok. film V velikem planu Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja B KOPER Slovenska kronika RAI 3 Dok: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti $3 Kratke vesti iz Milana SP v smučanju 3 Dokumentarec Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok,: Oblika zemlje Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Variete: Cirkus Dnevnik ob 22.30 Film: Dracula (79) Dnevnik in vreme ITAUA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papii Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: College Varieteja: Tvvin Clips, 17.30 Mitico Film: Signori, il delitto e servito (krim., ZDA ’85, r. Jonathan Lynn, i. E. Brennen) Variete: Karaoke Film: Mia moglie e Risanke Kino in (12.00)nad. Čara čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi 7 in allegria News Line Nan.: L’uomo di Atlantide 11 sasso nella scarpa Film: Sandokan, la tigre di Mompracem (pust., It. ’63, i. Steve Reeves) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: Formula 1 -NelTinferno del Grand Prix (kom., It. 70) £$ TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Riuscira la nostra carovana... Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Belo in črno Čudoviti stroj Šport in šport Nočne vesti S TELE 4 Cook in Peary, pon. am. tv filma Čudoviti svet v koral- DjD Hrvaška 2 nem grebenu Cas v slilti O čudežnih zdravilnih Videostrani vrelcih TV koledar Sinha Moča, 73. del Outside woman, ame- Dom za živali riški film Kislo zelje, 1/13 del ri- Dnevnik 1 sane serije Dragi John, 11/22. del Naravovarstveni de- ameriške humoristič- tektivi ne nadaljevanke Evropska dvanajste- Lonesome Dove, 6/8., rica: Vel. Britanija zadnji del naniz. Naš učitelj dr. Specht Tri ljubezni, 16., zad- Cas v sliki, vreme nji del serijskega filma Šport Poezija V kraljestvu ruskih Horoskop medvedov, 3. del Spored za sredo; Veliki Bellheim, 3. del nemške nadalj. videostrani Polnočni kavboj, am. film z Dustinom Hoff- manom Jason King ramp Avstrija 2 una bestia (kom., It. ’88, i. Massimo Boldi, (Se povezuje s sporedi Eva Grimaldi) Italia 1) Šport: Torkov priziv Lastne oddaje: Odprti studio, pregled Kronika in komentar tiska in šport Dogodki in odmevi Športna arena Šport Tisoč mojstrovin Tečaj madž. jezika Cas v sliki Alf: Gospodar mravelj Da ali ne Regionalni programi Cas v sliki, vreme Kultura Belomodre zgodbe: Dvojnik TV kotiček za živali Reportaže iz tujine Naš šef je zenska, 1. del: Merjenje moči Poročila; Tisoč mojstrovin @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Viliem Tell, francoska nadaljevanka Dedicirani uboj, francoska kriminalka Igra Poročila Popoldanski saldo Ameriške kronike Igra Kupil bom to žensko, 131. del Cez dan Družbene reportaže Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Delo na črno, ameriška nanizanka Aktualno Dnevnik BBC SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6,00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 7.30 Europa Report; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9,30 Super Shop; 11.00 Travel magazine; 11.30 Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13,30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19,30 Serie Noire; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 25 let filmske blaznosti (dok.); 0.45 Media Europe; 1.15 The Mix; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10,30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The Next Genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Senfield; 21.30 Anything But Love; 22.00 Murphy Brown; 22.30 Gabriel's Fire; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek; : The Next Gene-ration. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Mednarodna drsalna revija; 11.30 Aerobika; 12.00 SP v smučanju; 13.30 EP v umetnostnem drsanju; 16.30 EP v umetnostnem drsanju; 17.00 SP v smučanju; 18,00 Evrogoli; 19.00 EP v umetnostnem drsanju; 21,30 Športne novice; 22.00 Kickboks; 23.00 Boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Odbojka na plaži; 9.00 Konjeništvo; 10.00 Kegljanje; 11.00 Košarka; 12.00 Motošport: Rally Pariz-Dakar; 12.30 Hokej na ledu; 14.30 Nogomet; 16.30 Rally Pariz-Dakar; 17.00 Monster Trucks; 17.30 Košarka; 18.30 Nogomet; 19.30 Ameriški nogomet; 21.30 Rally Pariz-Dakar; 22.00 Boks; 24.00 Rally Pariz-Dakar; 0.30 Snooker. MTV 8.00 Avvake On The Wild Side; 10.00 Video; 13,00 Video; 16.00 Greatest Hlts; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV. 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit List Uk; 3.00 Vol; 3.30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 The Gods Must Be Crazy 2; 12.55 Rosebud; 15.00 Portrait in Black; 17.00 American Eyes; 18,00 Su-permom's Daughter; 19.00 The Gods Must Be Crazy 2; 20.40 En-tertainment Tonight; 21.00 Victim Of Beauty; 23.00 Steel Down; 0, Delta Force 2; 2.30 Murder in Mississippi; 4.05 Wing Of The Apa-che; 5,30 Framed, MOVIE CHANNEL 6.00 You Were Never Love-Liver; 8.00 Gallavants; 10.00 Champa-gne Charlie; 12.00 The Scarlet Hour; 14.00 Wake Island; 16.00 Gallavants; 18.00 LooseConnec-tions; 20.00 Waiting For The Light; 21.50 Glory (ZDA 1989, i. Matthew Broderick, Morgan Freeman); 24.00 Casualties Of War; 1.55 Man Of Passion; 3.35 She Said No. PRO 7 5.15 Serije: Fant z druge zvezde, 6.00 Vleki, 6.25 Risanke, 8.20 Neizprosna, a prisrčna, 9,10 Agencija Maxwell; 10.05 Harper (krim., ZDA 1966); 12.10 Ulice San Francisca; 13.10 Show Billa Cosbyja; 14.25 Vihar nad indijskim oceanom (1966); 16,00 Neizprosna, a prisrčna; 16.50 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20,15 Enajsta žrtev (krim., ZDA 1979, i. Bess Armstrong); 22.05 Tekmeca; 23.05 Mrtve priče ne govorijo (krim,, It. 1973, i. Franco Nero); 0.45 Poročila; od 0,55 do 4.20: Vohljač; 1.40 Poročila, 1.50 Smrt pride neslišno, 3.20 Poročila; 3.30 Tisoč milj prahu. TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI Neverjetne zgodbe javnega tožilca Odletel bom, ameriško barvna nadaljevanka /'"j Nova Sovina nadaljevanka je nastala po scenariju Joshua Branda in Johna Falseya, obravnava pa ameriško družbo v začetku šestdesetih let. Prizorišče dogajanja je ameriški jug, izmišljeno mestece Bryland. Leta 1958 je strpnost in potrpežljivost ameriških črncev prišla do roba vzdržljivosti in na jugu je zavrelo. Temnopolti Američani so čedalje težje prenašali svoj neenakopravni položaj, vendar se za svojo neenakopravnost Se niso borili z odločnostjo in borbenostjo, kakršno so pokazali v šestdesetih letih. Glavni junak nadalje- vanke Odletel bom je javni tožilec Forrest Bed-ford. Njegova žena se zdravi zaradi živčnega zloma in tako Bedford sam skrbi za tri otroke. Najstarejši, petnajstletni sin se je odločil za rokoborbo, kar je v nasprotju z družinsko tradicijo -nogometom. Trinajstletna hčerka je zelo navezana na očeta, mlajši, šestletni sin pa predvsem pogreša svojo mamo. Med javnim tožilcem in okrožno javno branilko pa se ne glede na to, da sta si na sodišču nasprotnika, spletajo nežne vezi simpatije. V prvi epizodi bomo spoznali okolje in razmere, v katerih javni tožilec Bedford dela; predvsem pa nestrpnost meščanov do temnopoltih someščanov. Glavna vloga: Sam VVaterston. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 964; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6,50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14,05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17,00 Studio ob 17,00-ih; 18.10 Adventna premišljevanja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za,..; 21,05/Radijska igra; 22.30 Večerna podoknica; 23,05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 SP v veleslalomu; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12,40 \5tajerski val; 13.00 Danes do 13- ih; 14.00 Drobtinice;15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 Štos; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz klub. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Žive misli; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Kulturni globus; 18.00 Koncerti; 19.35 Arije; 20.00 Literarni večer; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st,, Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3- 100,6- 104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8,45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17,00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 Iz kuturnega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik -Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspeš- nic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Zvočna ropotarnica; 9.30 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Metulj (M. Rožanc); 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 It. lahka glasba; 12.40 MePZ FRančišek Borgia Sedej; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Interpreti veneziani; 18.00 Radijska igra: Drugačni (D. Gorup, r. M. Kravos); 18.40 Glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11,30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Paf boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18,10 - 19.00 Partnerski magazin: 40-letnica Slovenskega planinskega društva. E: 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Nerazjasnjene skrivnosti; 21.15 Oprosti mi; 22.15 Eksplozivno; 23.15 Smrtonosna ženska (krim., ZDA 1976,1. Cheri Caffaro); 1.00 Nočni program. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.50 Ponovitve: Colbyjevi, Sence strasti; 10.25 Fanfare ljubezni (kom., Nem. 1951)1; 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13,05 Zlata parada popevk; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 15.55 NLP; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19,00 Klip Klap; 19.30 Kolo sreče; 20,15 Zlata lestvica domače glasbe; 21.15 K - Boj proti zločinu; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 TV Spiegel, treportaže; 23,35 Erotični sanjski svet; 0.40 Ohoho moški; 1.35 NLP; 1.25 Pregled programa. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Čudež oceana; 8.30 Buddyjeva pesem; 10.15 Zakon moči; 12,00 0137; 12.45 Šport; 14.15 Aliče v čudežni deželi (ris.); 15.30 Ameriški nogomet; 1.6.30 Živali in njihov šesti čut; 17.25 Sky Rider (dram., Kan. 1986); 19.00 Show-biz; 19.25 Šport; 22,30 Zandalee -Šesta zapoved (erot., ZDA 1990); 24.00 Smrt pod palmami (srh., m ZDA 1990); 1.35 VVerner (kom.). STOCKHOU PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ... BONN...... FRANKFURT... PARIZ..... DUNAJ..... MUNCHEN.... ZURICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...'.. BARCELONA BUKAREŠTA... CARIGRAD... MADRID.... LIZBONA... ATENE..... LARNAKA... TUNIS..... AL2IR..... MALTA..... JERUZALEM .. KAIRO..... MOSKVA K0BENH, O MINSK LONDON O HAMBURG O VARŠAVA O BERLIN AMSTERDAM O KIJEV O PRAGA poloblačno mOnchen 0 DUNAJ •> LJUBLJANA ' O BUDIMPEŠTA 1 O ZAGREB ZURICH O MILANO O iRESTA oblačno SOFIJA jOGRAD O O MADRID LIZBONA O ANKARA nevihta ATENE PALERMO TRIPOLI VREMENSKA SUKA Nad severno in zahodno Evropo je obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta bo po- poldne oslabljena prešla Slovenijo. V višinah priteka k nam od zahoda razmeroma topel in vlažen zrak. BENGAZI KAIRO O topla fronta hladna fronta okluzija PLIMOVANJE Danes: ob 0.00 najvišje 47 cm, ob 5.57 najnižje -21 cm, ob 11.25 najvišje 30 cm, ob 17.50 najnižie -51 cm. Jutri: ob 0.39 najvišje 44 cm, ob 6.50 najnižje -20 cm, ob 12.11 najvišje 19 cm, ob 18.25 najnižje -40 cm. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.42 in zašlo ob 16.40. Dan bo dolg 8 ur in 58 minut. Luna bo vzšla ob 22. uri 05 minut in zašla ob 09. uri 35 minut. 0/10 C' _20/30C‘ nad 30 C' „ pod -20 C' -20/-10 C' -10/0 C' 10/20 C megla središče središče ciklona anticiklona ONESNAŽENOST ZRAKA ALPE-JADRAN / OBLAČNO, PONEKOD RAHEL DE2 Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 srnico ■ O SALZBURG O SALZBURG GORNJI SENIK GORNJI SENIK O GRAZ mr zraka: Ljubljana 83 Maribor 94 Celje 213 Trbovlje 154 Hrastnik 120 Zagorje 127 Šoštanj 57 Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA BELJAK BELJAK O CELOVEC LJUBLJANA.. 0/7 TRST.......... 9/9 CELOVEC.... -3/4 BRNIK........ 0/6 MARIBOR..... 4/11 CELJE......../ 7/9 NOVO MESTO 11/6 NOVA GORICA' 4/5 MUR. SOBOTA 4/10 PORTOROŽ.... 6/9 POSTOJNA..... 5/7 BISTRICA..'. 6/8 KOČEVJE..... 8/9 ČRNOMELJ... 8/11 SL. GRADEC... -2/5 BOVEC....... 0/3 RATEČE...... -2/5 VOGEL...... 0/0 KREDARICA.... 2/5 VIDEM...... 4/5 GRADEC..... -3/4 MONOŠTER... 2/9 ZAGREB..... -4/11 REKA........ 9/10 MARIBOR MARIBOR TRBIŽ O TRBIŽ O KRANJSKAGORA X o KRANJ O CEUE O UU.U.M. Pa . ... ■ N. GORICA "X O POSTOJNA ( _ O NOVO MESTO ; (X „ KRANJSKA GOR) VARAŽDIN O VARAŽDIN O O KRANJ ČEDAD VIDEM 1 O ▲ ČEDAD VIDEM O O LJUBLJANA O PORDENONE O PORDENONE N. GORICA O POSTOJNA O NOVO MESTO GORICA GORICA STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 107, Drava HE Dravograd:-, Sava Radovljica: 43, Sava Šentjakob: 175, Sava Radeče: 128, Sora Suha: 104, Ljubljanica Moste: 66, Savinja Laško: 101, Krka Podbočje: 82, Kolpa Radenci: 81, Soča Solkan: 188 O karlovac O KARLOVAC UMAG PAZIN O PAZIN O PUU O OBETI: V četrtek se bo še nadaljevalo razmeroma toplo vreme. Spet bo začel pihati jugozahodni veter. V SLOVENIJI: V sredo bo prevladovalo suho in razmeroma toplo vreme. Jugozahodnik bo ponehal. V SLOVENIJI: V zahodni in osrednji Slo- SOSEDNJE POKRAJINE: Na območju Alp veniji oblačno, ponekod bo rosilo ali bodo manjše padavine, ki se bodo proti rahlo deževalo. V vzhodnih krajih sprva večeru razširile na Madžarsko in Hrvaško, še delno jasno. Najvišje dnevne tempe- Pihal bo jugozahodni veter, rature od 5 do 10, v južnih krajih do 13 °C. V VEDNOST CESTE / MOKRE IN SPOLZKE HOROSKOP Predpisi o varstvu okolja ZASTOJI OVEN 21-3/20-4 : Razburljivo vzdušje v službi bi lahko pomenilo, da boste dobili novo in zanimivo nalogo, ki bo predstavljala pravi izziv za vase poslovne sposobnosti. BIK 21-4/20-5 : Čaka vas zelo energičen dan, sicer ne prav razburljiv, pa vendarle se boste zvečer ulegli v posteljo zadovoljni z opravljenim delom. DVOJČKA 21-5/21-6 : Novi položaj zahteva vašo najveCjo zbranost in pogum, da se prepustite neznanim vodam. Ce boste priložnost znali izkoristiti, boste imeli tudi dober rezultat. RAK 22-6/22-7 : Zelo prepričljivi boste in zato vam bo danes uspelo zbrati številne podatke, ki so bistvenega pomena za vašo poslovno prihodnost. LEV 23-7/23-8 : Danes boste v službi veliko naredili. Do izraza bo prišel vas Cut za praktičnost. Vse težave, ki se jih boste lotili, boste z levo roko uspeSno rešili. DEVICA 24-8/22-9 : Danes je vaš dan na družabnem in roman- tičnem področju. Ustvarjalni ste, zato izkoristite priložnost, da boste zadostili tudi notranjim potrebam. TEHTNICA 23-9/22-10 : Odgovori se vam bodo ponujali na pladnju. Ugotovili boste, da ste naredili prav, ko ste se za nekaj Časa umaknili očem javnosti in razmišljali na samem. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ce želite delati v svojo korist, bi danes morali na dan privleci svoje vplivne zveze in poznanstva. Vse se odvija v vaSe zadovoljstvo; večer bo neponovljiv. STRELEC 23-11/21-12 : Vaša včerajšnja pozornost za ovire je bila predpriprava za današnje dosežke. Držite se svojih daljnovidnih finančnih načrtov. KOZOROG 22-12/20-1 : Razburjenje in dinamika bosta označevala današnji dan ze od zgornjih ur naprej. Prejeli boste številne klice, ki prinašajo novice iz oddaljenih krajev. VODNAR 21-1/19-2 : Danes lahko samozavestno nastopite na osnovi preteklih izkušenj ter tistega , kar ste se naučili od drugih. Če boste iskali uslugo, je današnji dan za to primeren. RIBI 20-2/20-3 : Ce ste samski, vas lahko tisto, kar boste naredili in povedali, približa oltarju bolj kot kdaj koli doslej. Končno Čutite, kako cveti vaše ljubezensko življenje. ZAPRTA CESTA BELJAK CELOVEl POPRAVILA NA CESTIŠČU VARAŽDIN POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO pred škodljivimi snovmi, - postopki za ugotavljanje emisij. V odloku so definirani pojmi v zvezi z emisijo škodljivih snovi, kot so mejna emisijska koncentracija, vir, izstopni plini, izpušni plini, dimni plini, prag vonjanja in podobno. V odloku je predvidena tudi situacija, kadar je v izstopnih plinih hkrati prisotnih vec snovi iz različnih skupin. Takrat velja: - skupna emisija snovi iz iste skupine ne sme presegati mejne emisijske koncentracije za posamezno snov iz te skupine, - skupna emisija snovi iz vec skupin ne sme presegati mejne emisijske koncentracije, pri tem pa morajo biti izpolnjene tudi zahteve za vsako skupino posebej. Mejne emisijske koncentracije različnih škodljivih snovi in različne vire snovi, o katerih govori emisijski odlok, bomo opisali v naslednjih prispevkih. Dipl. ing. meteorologije Tone Planinšek Emisija Škodljivih snovi označuje količino škodljivih snovi, ki se izpuščajo v zrak. Določa se v masnih enotah škodljive snovi, ki se izloči v določeni Časovni enoti. Največkrat se izraža v kilogramih na uro ali v gramih na sekundo, pri velikih virih onesnaženja pa tudi v tonah na uro. Letne vrednosti se izražajo v tonah na leto. Pri emisiji je pomembno, kakšna je skupna količina Škodljivih snovi in kakšna je koncentracija snovi v izpušnih oziroma dimnih plinih. O tem govori Odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (emisija), ki je leta 1988 izSel v Uradnem listu SRS St. 19. S tem odlokom se določajo: - mejne količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (emisija), - ostale zahteve, ki jih morajo izpolnjevati viri onesnaževanja zraka zaradi preventivnega varstva GORICA' ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA O KARLOVAC BENCINSKE ČRPALKE 24 UR OPAZIM Ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke. Ponekod, zlasti v višjih legah in na izpostavljenih mestih, je v večernih in jutranjih urah precejšnja nevarnost poledice. Megla ponekod zmanjšuje vidljivost, in sicer na avtomobilski cesti Razdrto -Postojna in na cesti čez Črni vrh. Megla se pojavlja tudi na cestah na območju Krškega. Sicer pa je promet v notranjosti in na mejnih prehodih tekoč. KOROŠKA Podklošter........30/65 Bad Kleinkirchheim ...30/80 Pliberk/Peca......30/50 Sloveniji Plajberk ....15/60 Dobrač............30/70 Nassfeld/Mokrine ..40/90 Spittal/Goldeck...15/70 Fleiligenblut....25/140 Katschberg.......80/120 Koralpe/Golica....15/40 Kotschach/Mauthen.30/70 Mallnitz.........30/150 AVSTRIJA Arlberg...........45/155 Seefeld............20/40 Kitzbuhel.........10/60 Obertauern......110/210 Zeli am See.......15/80 Schladming/Planai ...15/80 SLOVENIJA Kope..............50/50 Zelenica...........10/30 Golte.............25/25 Stari vrh.........10/20 Rogla.............30/30 Kanin............10/115 Cerkno............30/30 Soriška planina....25/25 Vogel..............20/20 Kobla.............20/20 Mariborsko Pohorje...25/45 Kranjska gora.....20/20 Pokljuka..........20/20 Rog - Crmošnjice...30/30 Polževo...........30/30 Jezersko..........20/20 Ulovka............15/15 Straža pri Bledu...30/30 Črni vrh..........20/20 VČERAJ DANES TEMPERATURE TEMPERATURE OB 13. URI DANES TEMPERATURE O 4 * pod 10% pod 5 Cr 44 ** 10-30% 5-10 & *** *** 30-50% 10-30 O lili ilf ilr lir \lf •••• 50-80% 30-60 \o •- •- i$ nad 80% nad 60 t 5-10 m/s f ▲ \ nad 10 m/s ^5 2 4 Torek, 12. januarja 1993 / T EVROPA / OBLAČNO Z DEŽJEM, V JUŽNEM SREDOZEMLJU SE SONČNO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE