B GLASILO delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 16 - Leto XV - 24. april 1976 ^"•■"■■■■■■■■■■»■■■■seeee»Ee«Beeeee»»BeeeeHee»»eee Zeleno brstje za 27. april Ne gre za zbledeli god svetnice, ne za dvojni praznik heroja, le za rojstni dan OF gre. In vendar bi bilo prav, če bi ob tem Dnevu vsi zapeli. A če že pišemo, ne bomo ponavljali, da so Osvobodilno fronto slovenskega naroda ustanovili 27. aprila 1941 v Vidmarjevi vili na Večni poti. Vsakdo je na svoji večni poti, na poti slovenskih generacij, čutil tlenje te vstaje. V trenutku najhujše bolečine in brezupne zagate, v trenutku signala je vstaja planila na dan kot curek krvi iz odprte žile. Brstje 27. aprila se skoraj brez predaha radostno razpira v cvetove Prvega maja. Rdeča raketa je zaorala v vonjavo pomlad. Ste odtrgali svež zelen list z drevesa? Koliko življenjskega soka je v enem samem lističu! Toda Tebi, 27. april, bi niorali zapeti še večji slavospev življenja, ker si rojstvo na pragu smrti, namesto smrti, proti smrti, ker si celo s smrtjo navkljub — življenje. Enostavna, kot so vselej ljudska opravila, a kruta je bila ta večna pot skozi stoletja in sekunde, pa tudi večna pot vstaje. Pot sile zoper silo. Nožem so se Zoperstavile roke, puškam Pipci, tankom mitraljezi. Zme-rai nekaj manj, a vendar vselej nekaj več. Jablane so se upognile pod težo talcev. Matere so se odele v črno. Enako so v jamah trohnele uniforme. Obžagani zeleni listi po gozdovih pa so ostali kljub vsemu polni življenjske moči. Je vča-s'h zaradi življenja potrebna smrt? Zaradi nežnosti krutost? ^ skozi smrt in krutost sta vse bojj znova prenikala življenje in nežnost, dokler ni zabučalo v lobodi in miru. A vsako leto spomladi se ^rstje znova prebuja. Slehrno leto se moramo znova roditi, če nočemo umreti. Skozi administrativni smo se preglodali v samoupravni socializem. Smo zreli in samoupravni. Smo dovolj zreli in dovolj samoupravni? Samo milijon nas je, ie pričeval Kajuh. Samo milijon jih je (dinarjev, starih ali novih, morda celo dolarjev), so preštevali trgovci z novci. Smo ali so? Sleherno rojstvo je odločitev. Odločitev celo za oboje hkrati: za življenje in smrt. A živimo samo, dokler verjamemo v življenje. Dvojnosti ni, kadar smo kljub usodno dvojnemu v sebi enoviti. Kosovel je pisal o rdeči raketi. Župančič o pojoči raketi, škrjančku, ki je nad Poljem pesmi rosil. Poleg zaveze 0 vstaji za svobodo je bilo jedro botrinstva ob rojstvu OF prav v tem, da poletim z raketo, ki bo rdeča in pojoča hkrati. Ni revolucije, če ni v njej tudi poezije. Življenja še manj. želeni listi na drevju zato z Rami vred proslavljajo 27. april. Velik in blesteč je Prvi maj, a skorajda je od njega lepši 27. april, zato, ker Maj napoveduje. Nekaj napovedovati pomeni nekaj verjeti. Imeti nekaj rad, je Pa še celo več kot verjeti. Je biti, še preden si, biti, celo če nisi. Je tako kot da bi se z zelenim listjem in otroci nanovo Porajali. Mara Ovsenik Sindikati ob javni razpravi O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Sindikati in SZDL sta neposredno odgovorna politična nosilca in organizatorja javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Podobno kot drugod bodo tudi v Iskri sindikalne organizacije delovale na vseh ravneh, cilj celotne akcije pa je vsekakor ta, da bomo resnično sprejeli tak zakon, ki bo temelj in pogoj za nadaljnjo izpopolnitev socialističnih samoupravnih odnosov. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je te dni sprejelo načrt delovanja sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Kot je znano je ta osnutek zagledal beli dan pred kratkim, v javni razpravi pa bo vse do novembra. Načrt delovanja sindikatov se zavzema zlasti za najširšo seznanjenost delavcev v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih sredinah z osnutkom zakona o združenem delu, nadalje za kar se da najbolj množično in organizirano obravnavanje osnutka kot tudi organizirano zbiranje ter sporočanje pripomb in predlogov za spremembe in dopolnitve predlagatelju zakona. Sindikati naj bi s tem hkrati kritično ocenili samoupravne razmere na vseh ravneh v luči predlaganih zakonskih rešitev ter se dogovorili za odpravo pomanjkljivosti pri uresničevanju ustavne vsebine in načinih organiziranosti samoupravljanja. Cilji, ki jih morajo sindikati doseči pomenijo torej načrtno nadaljevanje uveljavljanja ustavne vsebine samoupravnih odnosov v združenem delu in so tako sestavni del vseh družbenopolitičnih dejavnosti sindikatov na osnovi sklepov, sprejetih na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in uresničevanja posameznih nalog kot vsebinske celote. Sindikati in SZDL sta v skladu s svojo družbenopolitično vlogo in nalogami neposredno odgovorna politična nosilca in organizatorja javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Pri tem so sindikati neposredni nosilci te aktivnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, skupaj s SZDL pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, medtem ko organizacije SZDL organizirajo in vodijo razpravo v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in v društvih. Za uresničevanje celotnega načrta je politično odgovoren republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, operativno pa Odbor sindikatov Slovenije za samoupravljanje. Ta odbor ima naslednja delovna telesa: sekretariat za organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, republiški politični aktiv za pomoč v javni razpravi po občinah in delovne skupine za posamezna vsebinska področja iz zakona. Vidno mesto pri poteku in vodenju javne razprave bodo imeli seveda tudi republiški odbori sindikatov Slovenije. Med drugim bodo zagotavljali zlasti aktivno sodelovanje v odboru sindikatov za samoupravljanje, v njegovih delovnih skupinah ter z republiškim političnim aktivom, pripravljali in izvedli pa bodo tudi problemske razprave v organizacijah združenega dela. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je že sprejel program problemskih razprav, po katerem bomo v ZP Iskra proučili zlasti organiziranost TOZD po ustavnih načelih in njihovo samoupravno povezovanje po dohodkovnih odnosih in po branžnem načelu v delovne organizacije, SOZD in skupnosti OZD. Ob tem naj poudarimo, da smo v Iskri že začeli z vso resnostjo uresničevati načrt republiškega sveta. Eno od prvih takšnih srečanj, na katerem smo v Iskri ocenjevali in preučili nam zaupano problemsko področje je bilo v petek, 23. aprila na razširjenem zasedanju sindikalne konference ZP Iskra. (Nadaljevanje na 2. strani) V hiši dr. Josipa Vidmarja na Večni poti v Ljubljani se je 2 7. aprila rodilu Osvobodilna fronta slovenskega naroda, najtrdnejša osnova našega osio bodilnega boja in naše revolucije. Švedski veleposlanik v Iskri Pretekli četrtek je obiskal Združeno podjetje Iskra visoki gost. švedski veleposlanik v Jugoslaviji s sedežem v Beogradu, gospod Axel Lewen-haupt. Švedski veleposlanik je prispel na svojo službeno dolžnost v Jugoslavijo julija lani in je tako nadomestil prejšnjega švedskega veleposlanika gospoda Lenarda Finmarka, kije zdaj predstavnik svoje države v Indiji. Gospod Axel Lewenhaupt je to pot prvič na obisku v Sloveniji. Zato je bil njegov obisk zelo delaven. Takoj po prihodu v Ljubljano je najprej obiskal Emono, Ljubljansko banko, nato pa se je pomudil na obisku tudi v našem Združenem podjetju. V Iskri ga je sprejel in se z njim dlje časa zadržal v prisrčnem pogovoru generalni direktor našega združenega podjetja Jože Hujs. Pogovarjala sta se o našem samoupravljanju, saj je znano, da se prav na Švedskem izred- ISKRA PREJELA ŠTIRI „OSKARJE" IN ŠTIRI PRIZNANJA ZA EMBALAŽO Pod pokroviteljstvom Gospodarskih zbornic je bila letos že XIX. podelitev „oskarjev“ in priznanj za konstrukcijske dosežke na področju embalaže v minulem letu. V dvorani tekstilnega kombinata „Dunav“ v Čelare-vem, ne daleč od Novega Sada je posebna komisija na podlagi 84 prijav predlagala 19 „oskaijev“ in 34 priznanj. Od slovenskih podjetij so prejela „oskaije“: tovarna „Zlatorog“, Maribor; Studio za marketing in propagando „Dela“ iz Ljubljane (dva); „Kartonažna tovarna", Ljubljana; „Saturhus“, Ljubljana (dva). Iskra je prejela štiri „oskarje“ in sicer za etui za diktafon, kartonsko zloženko za telefonski aparat ATA 40, kartonsko zloženko za krožno žago in leseni oboj s paleto za usmemiške naprave. Več kot „oskarjev" je bilo seveda priznanj. Od slovenskih podjetij so jih prejela: „Šlovin“, Ljubljana; „Kartonažna tovarna", Ljubljana; Zlatorog", Maribor; »Saturnus", Ljubljana; »Mercator—Emba", Ljubljana; »Kolinska", Ljubljana in seveda tudi Iskra, kije prejela štiri priznanja. Od teh je dobil eno „EMO“ iz Celja. V naslednji številki našega glasila bomo objavili obsežen razgovor z vodjo službe za razvoj in modeliranje embalaže v sektorju marketinga Francem Perčičem, ki je tudi največ prispeval pri konstrukciji nagrajenih d®*' Marjan Kralj Razgovor z Marjanom Žmavcem, v. d. generalnega sekretarja ZP Danes vam bomo prvič predstavili v. d. generalnega sekretarja Matjana Žmavca, simpatičnega mladega pravnika, s katerim smo lahko v neposrednem in prisrčnem kramljanju zvedeli za nekaj bistvenih in povsem novih pogledov na kadrovsko problematiko ZP Iskra in se pri tem prepričali, da mu ob svoji ožji pravni in pravosodni specialnosti tudi kadrovsko področje ni tuje. Kadrovsko vprašanje je v slovenskem gospodarstvu postalo že kroničen problem. Kvalifikacijski sestav je značilno neustrezen tudi v ZP Iskra. Vemo, da ima Iskra izredno visok delež nekvalificirane delovne sile, ta odstotek dosegp kar 61 % priučenih Kako ocenjujete ta po- To je posnetek s prvega, konstitutivnega', zaseaanja nove sKupscine zaruzenega podjetja Iskra v sejni dvorani pravkar odprtega vhodnega objekta stolpnice. delavcev, datek? O neustreznem kadrovskem sestavu lahko govorimo samo v zvezi z neustreznimi proizvodnimi programi in neustrezno tehnologijo. Dosedanji proizvodni program in tehnologija v ZP ne pogojujeta drugačnega kvalifikacijskega sestava in lahko rečemo, da je pri takih programih in tehnologiji celo ustrezen. Tako je podatek o okoli 60 odstotkov priučenih delavcev povsem realen in posledica dosedanje dolgoročne Iskrine programske stagnacije, ki se je doslej odražala v ekstenzivnem šiijenju obstoječe proizvodnje na vedno isti, danes že zastareli tehnologiji. Če s tega vidika ocenjujemo podatek, je skrajni čas, da v Iskri vpeljemo nove proizvodne programe z novo tehnologijo — kar skušamo uveljavljati z novim, že sprejetim sporazumom o mikroelektroniki. To pa bo zahtevalo mnogo dopolnilnega izobraževanja in prekvalifikacije delovne sile. Razumljivo pa je, da se bodo učinki take dolgoročne preusmeritve pokazali šele čez čas. no zanimajo tako za zasnovo, zamisel in načela našega samoupravljanja, pa tudi za naše izkušnje v praksi sami. To tudi ni nič čudnega, saj je Švedska, kot ena izmed najrazvitejših evropskih dežel, ki je v nekem smislu že zakoračila v tako imenovano postindustrijsko obdobje, in kjer socialdemokrati, ki so na oblasti, iščejo poti za naprej, zlasti zato, ker čutijo, da kot visoko industrializirana dežela, vidi prav v samoupravljanju rešitev in možnosti za nadaljnji družbeni razvoj dežele. Seveda pa je pogovor v Iskri tekel tudi o gospodarskem sodelovanju in kooperaciji, kot višji obliki gospodarske menjave. Tu je bilo poudarjeno in omenjeno, da so možnosti za razširitev sodelovanja med Iskro in znanimi švedskimi firmami SAAB, ASEA in ERIKSSON, s katerimi Iskra že uspešno sodeluje vrsto let. Ob koncu razgovora so švedskega veleposlanika povabili, naj spet obišče Iskro. Visoki gost iz daljnje Švedske je povabilo z veseljem sprejel in izjavil, da bo ob prvi priložnosti obiskal Iskrino stolpnico in njene tovarne. Po obisku v Ljubljani je veleposlanik odpotoval še v Slovensko Pri-morje. mak Glede na to, da deluje kadrovsko področje v sekretariatu delovne skupnosti Škupnih služb ZP Iskra nas zanima, kaj naj sekretariat stori na področju kadrovske politike za izboljšanje kadrovskega sestava? Ne moremo identificirati ZP Iskra z delovno skupnostjo skupnih služb in njenim sekretariatom. Vprašanje je treba postaviti dmgače: Kaj naj ZP Iskra kot združba stori v tej smeri? Kadar temeljna organizacija združenega dela neko svojo samoupravno pravico prenese kot zdmženo funkcijo na raven katerekoli višje integracije to ne pomeni, da se je tej pravici odpovedala in jo prenesla na delovno skupnost Skupnih služb, ker se ji ne more odpovedati, ampak se je odločila, da tako prenešene pravice ne bo izvrševala avtonomno in neodvisno od drugih temeljnih organizacij, temveč v dogovarjanju in sporazumevanju z drugimi temeljnimi organizacijami. V tej smeri smo analizirali razvojne možnosti Iskre v prihodnjem petletnem obdobju, v zvezi s srednjeročnim načrtom in ugotovili, da seje vsa zadnja leta kadrovski sestav ZP slabšal. SINDIKATI OB JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU (nadalievanje s 1. strani) Pomembno mesto pri uresničevanju načrta bodo imeli tudi izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata ter politični aktivi ter seveda konference osnovnih sindikalnih organizacij na ravni delovnih organizacij in sindikalni koordinacijski odbori na ravni SOZD. Prav te konference in sindikalni koordinacijski odbori se morajo sestati najpozneje do 15. maja, da bi se lahko delegati seznanili s pomenom in osnovno vsebino osnutka zakona o združenem delu. Razen tega se morajo takrat dogovoriti o tem, kako bodo pomagali osnovnim sindikalnim organizacijam pri pripravljanju in izvedbi javne razprave ter o tem kdo bo pripravil analizo samoupravnih razmer na ravni delovne organizacije oz. SOZD in kako bodo poglavitne ugotovitve vključene v analizo razmer v TOZD in skupnosti. Načrt nadalje poudarja, da morajo biti vsi delegati v konferenci osnovne sindikalne organizacije oz. sindikalnem koordinacijskem odboru neposredno vključeni v dejavnost svojih osnovnih organizacij sindikata. Po končani javni razpravi bodo morali ti delegati storiti vse za dosledno uvelja- (nadaljevanje s 1. strani) Sedaj smo v obdobju sprejemanja samoupravnega sporazuma o temeljnih načrtih ZP in imamo idealno priložnost ter dolžnost, da naše temeljne organizacije to možnost upoštevajo in v sporazumih o temeljih načrta predvidijo določene instrumente za izboljšanje kadrovskega sestava in zato tudi združijo določena sredstva. Za ilustracijo lahko predlagam združitev sredstev v stanovanjske sklade, namenjene za pridobivanje strokovnjakov, ki jih je Iskra doslej izgubila zaradi neurejenosti tega vprašanja. Večjo skrb bo potrebno posvetiti tudi razvojno-raziskovalnemu delu in vzpostaviti ustrezne pogoje za tako delo, da bo postala Iskra privlačna tudi za mlade strokovnjakeza katere je razvojno-raziskovalno delo glavna motivacija pri zaposlovanju. V tej smeri je sekretariat ZP, pri katerem zaenkrat deluje področje za kadre, v tezah za srednjeročni načrt predlagal temeljnim organizacijam nekatere elemente sporazumevanja o temeljih načrta in sicer: „V najtesnejšem sodelovanju z vsemi izobraževalnimi ustanovami moramo doseči večjo zainteresiranost mladine za študij tehničnih ved, potrebnih za našo proizvodno dejavnost in to ne le s politiko štipendiranja, ampak tudi z direktnimi materialnimi in drugimi oblikami sodelovanja z že navedenimi ustanovami. V povezavi z njimi moramo tudi organizirati in vsebinsko izboljšati dopolnilno izobraževanje vitev sklepov o nadaljnji samoupravni preobrazbi v celotni OZD. Vsekakor je pri tem izrednega pomena povezanost med sindikalnimi organizacijami na ravni organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Med drugim bodo za to sodelovanje skrbeli tudi posebni odbori za organizacijo javne razprave. Zveza sindikatov Slovenije bo strnila in ocenila rezultate javne razprave na konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki bo predvidoma v prvi polovici oktobra letos. Takrat bodo oblikovali tudi skupne predloge za spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu ter sprejeli napotke za nadaljnjo politično dejavnost pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja. Javna razprava o tem pomembnem dokumentu se torej začenja. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poziva vse organizacije in organe sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji ter vse njihove delegate, da zavzeto, pravočasno in s polno odgovornostjo uresničijo vse zastavljene naloge in pri tem zagotavljajo najtesnejšo povezanost svojega delovanja z delovanjem drugih družbenopolitičnih organizacij. LD kadrov v Iskri. S temi ukrepi moramo spremeniti nadaljnje slabščanje izobrazbenega sestava. Dodatno je treba več pozornosti posvetiti tudi sodelovanju z vsemi interesnimi skupnostmi v neposredni okolici vsake temeljne organizacije, da bi zagotovili tudi potrebne spremljevalne pogoje za kadrovsko regeneracijo. Zato naj obvelja načelo, da naj vse TOZD prispevajo za potrebe krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti v svojem okolju najmanj v višini poprečka, ki ga prispevajo drugi iz istega okolja." V zvezi s tem se postavlja pomembna odgovornost in zadolžitev družbenopolitičnih organizacij Iskre, da bodo s politično akcijo dosegle sporazum na tem področju, kajti dosedanje izkušnje kažejo na problem premajhne osveščenosti temeljnih organizacij pri ugotavljanju in reguliranju njihove dolgoročne odvisnosti. V zadnjih letih se v svetu vse pogosteje pojavlja trditev, da so naložbe v kadre pomembnejše od naložb v osnovna sredstva. Kaj nam lahko poveste v zvezi s tem o poslovni in kadrovski politiki v ZP Iskra? Odgovor na to je delno že v prejšnjih razglabljanjih. Dodam naj morda še tole: glede kadrovske politike bi morale - temeljne organizacije skozi svoje odločitve o delitvi dohodka zagotavljati vedno boljše proizvodne in delovne pogoje, kot tudi pogoje osebnega in družbenega standarda. Področje inovacij, oz. prodaja pameti, kot temu po domače večkrat pravimo, je brez dvoma najprej kadrovski problem. Brez kadrov ni inven-cij. Kaj menite o tem, kaj je Iskra storila za razvoj inovativnosti kadrovskega potenciala v svojih vrstah — 28.000 delavcev? Tudi na to smo delno že odgovorili v razmišljanju o novih proizvodnih programih in predvsem pri mikroelektroniki. Potrebno pa je povedati še to, da smo za vzpodbuditev inovativne dejavnosti in s tem ustvarjalnega odnosa do dela, sprejeli samoupravni sporazum o inovativni dejavnosti, na temeljnih organizacijah združenega dela pa je sedaj, da ga začnejo intenzivno uporabljati. Ali se sorazmerno slab kadrovski sestav delavcev ZP Iskra ne odraža kot pri delu — tudi pri razvoju in razumevanju samoupravnih pravic in dolžnosti? Če poslovodni organi ustrezno oblikujejo vse informacije za odločanje v samoupravnih organih, potem razlike v formalnih kvalifikacijah niso in ne smejo biti pomembne in odločujoče. Problem je drugje: v osveščanju delavcev, da se začnejo zavedati svojih samoupravnih pravic in dolžnosti. Kot inštrumentarij družbenega osveščanja pa v Iskri delujejo družbenopolitične organizacije. Delavci v TOZD pa se morajo odločiti, da bodo v svoje sporazume o tefneljih načrta in v svojih načrtih predvideli poleg poslovno-tehničnega izobraževanja tudi politično izobraževanje in zato tudi združevali določena sredstva. Skrb za osebno in družbeno raven delavcev je v Iskri že tradicionalna. Kako bi nam orisali sedanji trenutek v tem in kakšne načrte ima Iskra? Na ravni ZP ne razpolagamo s podatki, koliko in v katere elemente osebne in družbene ravni vlagajo Iskrini delavci, ker se je prispevek delavcev Iskre različno odražal, ponekod bolj neposredno, v sistemu delitve osebnih dohodkov in skupne porabe, kot v osebni ravni, drugod pa bolj posredno v družbeno raven na krajevnih skupnostih, v okviru SIS ter družbenopolitičnih skupnosti, kamor vse je Iskra prispevala svoj delež k izgradnji pomembnih družbenih objektov. Znano je, da podjetje, ki razpolaga s kadri z dolgoletno zvestobo podjetju laže prebrodi različne prehodne težave,ki so v poslovanju vsakega podjetja normalen pojav. Kakšen je delež v Iskri takih dolgoletno stalnih delavcev in ali je viden njihov vpliv na dogajanja in poslovne rezultate? Katere branže so v tem pogledu značilne? S tem, ko je danes temeljna organizacija polivalentna in se povezuje po dohodkovnih povezavah, oz. odvisnostih, ki je mnogodimenzionalna, je pojav pripadnosti delavca k določenemu podjetju potrebno revidirati, ker izhaja še iz privatnolastniškega pojmovanja proizvodnih odnosov. To klasično zavest pripadnosti podjetju je treba nadomestiti, po mojem, z zavestjo pripadnosti družbeno-koristnemu delu. Zato podatek o deležu stalnih delavcev ni pomemben. Mara Ovsenik RAZGOVOR Z MARJANOM ŽMAVCEM, v. d. GENERALNEGA SEKRETARJA ZP Družbena samozaščita Naša samoupravna družba zahteva in predpostavlja svojo visoko in sodobno organizirano zaščito, ki bo ustrezala ne samo razvoju samoupravnih odnosov, temveč tudi objektivni resničnosti, v kateri se naša država nahaja, tako mednarodni, kot tudi v notranji. Jugoslavija je socialistična, samoupravna in neuvrščena država, aktiven borec za mir in sodelovanje med narodi in država na načelu enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Jugoslavija obstaja in se razvija med velikimi silami, med blokoma in njunimi vojaško-političnimi in ekonomskimi organizacijami. Meji na dve državi, članici Severnoatlantskega pakta (Italija, Grčija) in na tri, ki so članice Varšavskega pakta (Madžarska, Romunija in Bolgarija). Razen tega se Jugoslavija nahaja na pomembnem zemljepisnem in strateškem proštom, saj čeznjo vodijo važne poti iz Evrope proti Bližnjemu vzhodu, Sredozemlju in Severni Afriki. Ta prostor Jugoslavije, poti čeznjo in njene splošne pozicije v tem delu sveta so pomembni dejavniki za oba vojaško-politična pakta in države teh zvez, na katere meji. Vse to so razlogi, zaradi katerih so v tem delu sveta nenehno prisotni interesi teh sil in zvez, nenehni pa so tudi pritiski na Jugoslavijo, da bi oslabili njeno samostojnost in doslednost in jo laže podredili svojim interesom. Iz vsega tega veje stalna in dejanska nevarnost za našo državo in njeno neodvisnost. Prav takšne razmere nalagajo naši družbi organizacijo krepkega sistema splošne ljudske obrambe in dmžbene zaščite. V vseh elementih borbe proti kateremu koli sovražniku Jugoslavije, mora biti naša premoč osnovana na visoki moralno-politični zavesti in odgovornosti vsakega delovnega človeka za varnost in zaščito države. Toda — moramo razumeti, da to ni odgovornost, ki se izraža samo v pripravljenosti, da se s puško v roki borimo proti napadalcu, če bi le-ta napadel našo državo. To je odgovornost, ki zajema tudi borbo proti vsem deformacijam v naši družbi, torej borbo proti šovinističnim izpadom, proti gospodarskemu kriminalu (izraženemu v kršitvah pozitivnih predpisov v poslovanju), proti nedelu, slabemu gospodarjenju, kompciji, podkupovanju, liberalizmu in dogmatizmu, proti lažnemu levičarstvu in proti vsemu, kar objektivno škoduje interesom naše družbene skupnosti. Boreč se proti vsem naštetim in drugim slabostim, dmžba postaja odpornejša do vseh sovražnih poskusov od zunaj. In to je tudi najpomembnejši predpogoj za uspešno zoperstavljanje proti vsem oblikam propagandne dejavnosti sovražnika in proti vsem vrstam morebitne agresije na Jugoslavijo. Zaradi tega je nujno, da vse družbeno-politične in druge dmžbene organizacije, samoupravni organi in dmgi nosilci nalog dmžbene samozaščite, utrdijo programe svoje aktivnosti in izdelajo naloge pri uresničevanju dmžbene samozaščite. Predsestvo ZKJ obvezuje vse komuniste, da se v procesu sprejemanja pravno-normativnih aktov s področja dmžbene samozaščite, še posebej v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, neposredno vključijo in še bolj kot vsi delovni ljudje in državljani, družbeno-politične in dmžbene organizacije prispevajo svoj delež k učinkoviti družbeni samozaščiti. Ivan Šučur Pre< los! prol 4os! štev jih Pot: h,, V I Jejo in dele mar mla Pavl štip b/ uskl sku] 1 mla žira lišk, IVE elet 1 dele tu Pot: «on Pov Lb i dcui člaj mir, stva dol, Pro isti Pos s 1 s 2 — Sklepi 3. seje CK ZKJ Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na tretji seji proučeval aktualna idejnopolitična vprašanja o združevanju dela in sredstev, osnovne idejne in družbenopolitične opredelitve, na katerih je zasnovan osnutek zakona o združenem delu in naloge ZKJ v boju za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na osnovah ustave in sklepov desetega kongresa ZKJ. Centralni komite je ugotovil, da so bili v dosedanji aktivnosti pri realizaciji ustave in sklepov desetega kongresa ZKJ doseženi uspehi, s katerimi so razširjeni družbeni in materialni pogoji ter predpostavke za nadaljnji .azvoj in izgradnjo socialističnega samoupravljanja kot dominantnega proizvodnega razmerja v naši družbi. Praksa potrjuje, da je mogoče dosegati nadaljnje uspehe v boju delavskega razreda za izpolnjevanje njenih revolucionarnih ciljev, za osvoboditev dela in človeka samo z organizirano, zavestno in vztrajno akcijo delavcev, na čelu katere je v vsakdanji praksi Zveza komunistov Jugoslavije s svojim dolgoročnim idejnopolitičnim konceptom razvoja socialističnega samoupravljanja. S sprejemom zakona o združenem delu kot najpomembnejšega dokumenta, s katerim Se nadalje obdelujem družbenoekonomski odnosi in položaj delavcev v združenem delu v družbi, dobiva delavski razred močno orožje v boju za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in doseganje položaja delovnega človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca ter osnovnega subjekta pri odločanju o vseh vprašanjih ekonomskega, političnega in družbenega življenja. Ko potrjuje osnovne idejne in družbenopolitičneopredelitve, na katerih je zasnovan in. ki jih nadalje obdeluje osnutek zakona o združenem delu, centralni komite ZKJ poudarja, da je treba zagotoviti nadaljnjo krepitev vloge in položaja delovnega človeka v združenem delu in njegov odločilni vpliv na tokove celotne družbene reprodukcije in procesa odločanja v združe- nem delu in družbi. Revolucionarne spremembe, ki smo jih že začeli izvajati v praksi in ki nam pomenijo nadaljnje naloge, morajo zagotoviti takšen samoupravni položaj delavca, da le-ta popolneje dosega svoje osebne, skupne in družbene, materialne in moralne interese in pravice, da izpopolnjuje svoje delovne in druge sposobnosti ter da se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost. Dograjevanje in razvoj dohodkovnih odnosov v samoupravno združenem delu morata biti v središču neprestane idejne in družbenopolitične akcije Zveze komunistov. Od tega, kako in na kakšen način bomo v praksi izvajali proces pridobivanja, razporejanja in delitev dohodka na načelih delitve po rezultatih tekočega dela in prispevka z gospodarjenjem z družbenimi sredstvi in socialistično solidarnostjo, kako bomo v praksi izvajali samoupravljanje v družbenem delu in kako bodo delovali ostali samoupravni instituti in mehanizmi, so najneposredneje odvisni družbenoekonomski položaj delavcev in celotni družbenoekonomski in politični odnosi med ljudmi, nadaljnji uspešen razvoj naše socialistične samoupravne družbe ter krepitev oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi. Razprava o osnutku zakona o združenem delu naj seznani delovne ljudi z njim in zbere pripombe. Socialistične samoupravne odnose med delavci v materialni proizvodnji in družbeni dejavnosti ter njihov enak družbenoekonomski položaj je treba zagotoviti z obdelavo in izvedbo načel svobodne menjave dela. Na teh osnovah se morajo urejati odnosi med njimi po poti samoupravnih sporazumov, neposredno in v samoupravnih interesnih skupnostih. Vse oblike samoupravne organiziranosti morajo zagotoviti pogoje za dosego z ustavo določenega položaja, pravic in obveznosti delavcev v združenem delu in za izgradnjo socialističnih samoupravnih odnosov. Zato je nujno potreben nadaljnji boj za čim ustreznejše in doslednejše organiziranje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah organiziranja v združenem delu, pri čemer je treba imeti pred očmi, da je temeljna organizacija združenega dela kot del delovne organizacije temeljna oblika samoupravne organiziranosti, v kateri delavci neposredno dosegajo svoje neodtujljive pravice in funkcije, določene z ustavo. I Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje je , treba nadalje razvijati v osnovni sistem in metodo urejanja ; , odnosov in reševanja skupnih vprašanj v združenem delu in , družbi, tako med republikami in pokrajinama kot v federaciji- ( Preobrazba socialističnih samoupravnih odnosov v celotnern , združenem delu ima posebno velik pomen tudi za nadaljnje razvijanje socialističnih odnosov v kmetijstvu in za urejanje od- ; nosov na področju osebnega dela s sredstvi, ki so v lasti občanov, na temelju idejnih in družbenopolitičnih opredelitev, sprejetih z ustavo in sklepi desetega kongresa ZKJ. Centralni komite ZKJ poudarja, da bo zakonsko urejanje celovitega sistema samoupravnega združenega dela in ustvarjanje njegovega mesta in vloge v socialistični samoupravni družbi bistveno prispevalo k nadaljnji realizaciji ustave, pri čemer je . velikanskega pomena, da bomo to izvajali ob največji nepo-sredni udeležbi samih ustvarjalcev v združenem delu. Aktivna udeležba delovnih ljudi pri tem delu dobiva težo prvenstvene družbenopolitične naloge. Z akcijo organiziranih socialističnih sil je treba to nalog0 izvesti v neposredni povezanosti in kot novo vzpodbudo v boju za stabilizacijo gospodarstva, povečanje proizvodnje in produktivnosti ter za samoupravno dogovarjanje in izpolnjevanje načrtov in programov družbenega in ekonomskega razvoja dežele. II. Ko izhaja iz tega, da bo v prihodnjem obdobju eno izmed glavnih težišč konkretnih političnih akcij v družbi sprejem *n izvajanje zakona o združenem delu, določa centralni komite ZKJ naslednje neposredne idejnopolitične naloge članstva, organizacij in vodstev zveze komunistov: 1. Centralni komite ZKJ poudarja, da je nujno potrebno organizirati razpravo o osnutku zakona kot kompleksno družbenopolitično akcijo, s katero se bodo delavci in delovni ljudje v združenem delu najširše seznanili in dali svoje predloge, ta osnutek dopolnili in korigirali predlagane rešitve ter jih ustvarjalo0 izvajali v praksi. JI 1 več sredstev za dvig družbene ravni delavcev SPISEK RAZISKOVALCEV ZP ISKRA, KI SO V OKVIRU KIDRIČEVIH NAGRAD PREJELI PRIZNANJA ZA IZNAJDBE IN IZPOPOLNITVE Danes objavljamo izpopolnjen seznam letošnjih Iskrinih raziskovalcev, ki so za svoje stvaritve prejeli priznanja v okviru Kidričevih nagrad. V naslednjih številkah „Iskre" bomo pisali podrobneje o njih in njihovih dosežkih. Vanja Kreft, dipl. inž. in Vinko Muha, dipl. inž. za izum „Nov princip 12-pulznega usmerjanja" Razvojni sektor ISKRA, napajalne naprave, Ljubljana, Tržaška c. Janez Sever, dipl. inž., kot avtor oz. soavtor izumov ..Enofazni koračni motor z vezjem za napajanje", ..Polarizirano elektromagnetno močnostno stikalo" in ..Vezje za integralni elektronski časovni izbiraInik" Telekomunikacije Kranj, TOZD Števci Stanislav Štrukelj, dipl. inž. za izum ..Sistem izbiranja pomnilniških celic" Telekomunikacije, tehnični razvoj, Kranj Janez Nastran, dipl. inž. in Matija Seliger, dipl. inž. za izum ..Uspešna tehnološka rešitev vklopne problematike pri DC/AC pretvornikih" Avtomatika, Tržaška c. Milan Mežek, dipl, inž., Anton Vencelj, dipl. inž., Franc Levovnik, dipl, inž. za izum »Izvedba precizijskega elektronskega števca električne energije razreda 0,2 in 0,5" Elektromehanika, TOZD Števci Jože Lavrin, dipl. inž. za izum »Vodotesno ohišje za galvansko celico" ZMAJ, Ljubljana Petelinšek Marjan in Ivan Zavšek za izum »Stroji za nanašanje emajla" EMO Celje . V preteklem poslovnem letu, ki je “flo v TOZD Naprave zelo uspešno so skoraj za 10% presegli proizvodni ''ačrt. Glede na obstoječe zaloge pa so bili še bolj uspešni na področju proda-le’ saj je bila le-ta lani kar za 22,5 % Večja od načrtovane. Povedano še dru-gače - lani so v TOZD Naprave pro-kar za 70 % več kot v letu 1974. . Tudi finančni rezultat poslovanja j6 bil lani soliden in brez težav bodo ”hko dokončali začete investicije v Preteklem letu. Ustvarili so 13,3 milijone dinarjev ostanka dohodka in sprimo tega so se na zboru kolektiva odlo-člli. da bodo letos večja sredstva namenili za dvig družbenega standarda delavcev, ki je bil v preteklih letih dokaj zanemarjen. Že v srednjeročnem načrtu so Predvideli, da se bodo resneje kot doslej lotili reševanja stanovanjskih Ptoblemov zaposlenih, čemur je bilo doslej namenjeno le bolj malo sredstev. 1 Več problemov kot s prodajo svo-Pn izdelkov so imeli lani pri nabavi Potrebnega reprodukcijskega materia- (obračajo blizu 8.000 pozicij ma- teriala!) ob težavah s kurjenjem delovnih prostorov pa so imeli tudi precej izgubljenega delovnega časa zaradi bolezni. Tudi pri organizaciji proizvodnje so nastajali problemi, najteže pa je prav gotovo vprašanje skladiščnih prostorov za gotove izdelke. Le-feh imajo vse premalo, kolikor pa jih je, so na različnih mestih in tudi v novi hali, ki jo dograjujejo v tem pogledu ne bodo ničesar pridobili. Pozabiti pa pri tem ne smemo, da so izdelki te temeljne organizacije združenega dela sorazmerno veliki in prostorsko stisko le še povečujejo. Poslovanje s kupci in dobavitelji so v TOZD Naprave dodobra zregulirali in zato od novih predpisov pričakujejo ugodne posledice pri nadaljnjem poslovanju, ostaja pa seveda naloga na delovnem kolektivu, da bo svoje pri tem dobro izpolnil. Za letos so v TOZD Naprave pripravili gospodarski načrt, osnovan že na zmogljivostih, ki naj bi jih pridobili z novo tovarno. Ker pa bo novi objekt dograjen in za proizvodnjo usposobljen šele v septembri!, so zdaj razum-Ijivo pri izpolnjevanju načrta v delnem zaostanku, kljub temu pa so na primer v januarju in februarju 1976 ustvarili vrednost proizvodnje prek 30 milijonov dinarjev, kar je pri istih cenah okrog 10% več od vrednosti proizvodnje v lanskih dveh prvih mesecih. V TOZD Naprave so zadovoljni s potekom prodaje, katero so zaupali tovarne pa je vsekakor razvoj, kateremu posvečajo vso pozornost in le-ta s svoje tovarne pa je vsekakor razvoj, kateremu posvečajo vso pozornost in leta s svoje strani tudi dobro izpolnjuje pričakovane rezultate. Razen tega pa letos v TOZD Naprave posebno skrb posvečajo tudi notranji organiziranosti. Pravkar je v obravnavi pri članih delovnega kolektiva nov statut, pripravljajo pa tudi novo sistematizacijo delovnih mest, ki naj bi odpravila vse dosedanje slabosti na tem področju. Pri tem so sklenili, naj bi novo sistematizacijo, ki bo temeljito uredila ta pomembna vprašanja delavcev uveljavili z veljavnostjo od začetka preteklega leta, da tako nihče ne bi bil po novi sistematizaciji kakor koli prizadet, oz. prikrajšan. -J. C.— SIS - POČITNIŠKE SKUPNOSTI ISKRE Prvo zasedanje skupščine Delegati iz vseh TOZD - ŽPI so se 13. aprila zbrali na prvem zasedanju Skupščine samoupravne interesne skupnosti Počitniške skupnosti ZP Iskra. Skupščina je na predlog sprejela dva sklepa, ki dopolnjujeta samoupravni sporazum SIS PS ZPI in sicer: 1. Skupščino tvorijo delegati izvoljeni v vseh TOZD, ki so podpisale samoupravni sporazum (samoupravni sporazum določa, da sestavljajo skupščino delegati DO). 2. Izvršni odbor šteje po novem sklepu pet članov in ne samo tri kot je predvideval samoupravni sporazum. Najprej je Skupščina izvolila svoje predvidene organe — po samoupravnem sporazumu. Za predsednika je bil izvoljen Jože Vukelj iz TOZD Instrumenti Otoče, za namestnika pa je bil demandat DO IEZE. Izvolitev namestnika predsednika skupščine bo opravljena na drugem zasedanju. Skupščina je nato izvolila (IO) - 5 članski izvršni odbor v sestavi: 1. Vaško Korunovski — TELA (Avtomatika) 2. Janez Rakovec - Elektromotorji (Široka potrošnja) 3. Rajko Kožar — SS (Elektromehanika) 4. Franc Dolenc — Števci (Elektromehanika) 5. Branko Čermel - SS(Avtoelek-trika) V nadaljevanju seje so delegati razpravljali in sprejemali program letovanja v sezoni 1976, potrdili penzion-ske cene po domovih, obravnavali predlog letnega gospodarskega načrta in ugotavljali normative prehrane. Posebna razprava pa je tekla okoli razdelilnika zmogljivosti počitniških domov Iskre. Odobren je bil program investicij za leto 1976 s sklepom, da vse TOZD poravnajo v najkrajšem času svoje obveznosti iz leta 1975 za počitniško skupnost. Potrjen je bil tudi plan stroškov uprave za leto 1976. Prvi podatek, ki nam potrjuje zgornjo ugotovitev o močnem povečanju obsega proizvodnje pravi, da so lani v primerjavi s prejšnjim letom, računajoč po planskih cenah, izdelali kar za 50 % več. To je bil vsekakor zelo soliden proizvodni rezultat, ki je tudi za letošnje leto obetal dobro startno osnovo, seveda pri enakem številu zaposlenih. Pri tolikšnem obsegu proizvodnje se je delež sprejemno-oddajnih aparatur povzpel že na približno 60 % celotne proizvodnje, medtem ko je merilna tehnika z laboratorijsko opremo in regulacijskimi transformatorji dosegla okrog 25 % celotnega obsega, preostali delež pa pomenijo elementi, katere še proizvajajo v Elektroniki v Horjulu in razne usluge. Ob takšnem proizvodnem rezultatu v letu 1975 je bil tudi finančni učinek poslovanja zadovoljiv, vendar je kon- Delegati so soglasno ugotovili, da so obstoječe zmogljivosti počitniških domov Iskre občutno premajhne in menijo, da mora ZP Iskra stremeti za njihovim povečanjem. -J- kretno za razdelitev ostal le skromen delež, saj je dobršen del ustvarjenega ostanka dohodka TOZD Elektronika odštela za pokritje poslovnih izgub v ostalih temeljnih organizacijah industrije . Manj uspešni, a ne po lastni krivdi, so bili Horjulčani lani na izvoznem področju. Za preteklo leto so namreč načrtovali nekaj nad pol milijona dolarjev izvoza, a so ga uresničili le okrog 270.000. Vzrok za tolikšen izpad v izvozu so bila manjša naročila od predvidenih zaradi recesije, ki se v svetu še ni polegla. Izvozna realizacija je bila zavoljo tega celo nekoliko nižja od le-te v letu 1974. Dober protiutež za slabši izvozni rezultat je bila domača prodaja, ki je s svojim deležem pripomogla, da so ustvarjeni izdelki našli pot do kupcev. Za letos so v Elektroniki v Horjulu (Nadaljevanje na 4. stranv MLADI V SOZD ELEKTROINDUSTRIJE LJUBLJANA . . Po krajšem »zatišju", ki ga pogoju-leJo objektivni vzroki, so mladi Iskre ^ Gorenja spet zastavili že začeto elo. Dogovor v tej smeri je bil 25. rearea 76 v Velenju. Kot predstavniki “uadih Iskre so se ga udeležili Miloš avlica, Marina Glavan in predstavnik fjpendistov Mirko Ivančič. Posvet je 11 namenjen konkretnim nalogam za Jklajeno reševanje problemov, ki so ‘kupnega značaja. Tako so obravnavali organiziranost •nladih v SOZD, problematiko organi-riranosti štipendistov, odnos repub-Jke konference ZSMS do organizi-^nosti mladih v SOZD ter sode-ovanje na področju elektro in e ektronske industrije Jugoslavije, rini n . ravnavi organizacijske sheme ovanja mladih v SOZD so na posve-111 ugotovili, da shema, ki smo jo Botrdfli že lani februarja na redni letni onferenci povsem ustreza glede na fl°vi zakon o združenem delu. Sklep bil sprejet v smislu nadaljnega delo-^uja po že potrjeni shemi, sle tei $llemi organiziranosti ostane ^ upni organ predsedstvo, ki šteje 9 anoy in ima nalogo kanalnega infor-^iranja. Kadrovska zasedba predsed-do]3 ^ .ostala organiziranost ostane po j, °cilih lani sprejetega poslovnika. . gram skupnega delovanja ostane Posveti6111’ 86 P086*3110 Pozornost ^delovanju 00 s sorodnimi progra- ^ ^lenj.avi izkušenj pri delu v ZSMS J skupnim akcijam manifestativnega značaja - skupnem sodelovanju v okviru EEIJ. Pri obravnavi organiziranosti štipendistov, smo se dogovorili, da bomo naše izkušnje pri tem delu skupno posredovali republiški in zvezni konferenci ZSMS. Mladi Gorenja so se strinjali z organizacijsko shemo štipendistov, kot smo jo sprejeli na prejšnji seji sekretariata in je bila v zapisniku že objavljena v glasilu Iskra. Poseben poudarek pa so skupno izrekli inovacijski dejavnosti, za katero bo potrebno zainteresirati čim več mladih štipendistov in pa vključiti v to dejavnost večji del mladih v delovnih organizacijah. Ugotovili smo, da je sodelovanje z republiško konferenco ZSMS pomanjkljivo in se dogovorili, da počakamo na seminar, ki ga bo za predsednike KK organizirala RK ZSMS. Na tem seminarju bomo skušali dati kreativni prispevek za ureditev položaja in organiziranosti KK. Nato so se mladi SOZD dotaknili še sodelovanja v okviru EEIJ in ugotovili, da so bila dosedanja srečanja manifestativno-turističnega značaja, s čimer pa moramo prekiniti. Mladi Iskre in Gorenja bodo na srečanju, ki 'jo v maju v Banja luki skušali dati temu srečanju delovno obeležje z razpravami, ki bodo posegle v probleme integracije in gospodarstva. To smo navsezadnje tudi dolžni storiti, če želimo v bodoče opravičiti taka srečanja. Manna Glavan INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ, TOZD ELEKTRONIKA, HORJUL Pri enakem številu zaposlenih občutno večji obseg proizvodnje Zaradi zmanjšanja naročil manj uspešni v izvozu TOZD Elektronika v Horjulu je prav gotovo ena izmed redkih v okviru združenega podjetja Iskra, ki že nekaj let sem posluje s praktično enakim številom zaposlenih. Tudi v preteklem poslovnem letu je število članov delovnega kolektiva praktično ostalo nespremenjeno, kljub temu pa so v preteklem letu močno povečali obseg svoje proizvodnje, prav tako pa bistveno spremenili razmerje med izdelki v svojem proizvodnjem programu. 7 Članstvo in organizacije zveze komunistov so odgovorni, da bo potekala razprava o pripravljalnem osnutku zakona na bajširši osnovi, da bodo v njej sodelovali vsi delovni ljudje, orga-bizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, delegate in delegati skupščine družbenopolitičnih skupnosti, znanstvena, strokovna in druga združenja. Organizacije in vodstva ZK se morajo upreti idejno tujim ^mislim v razoravi. Z neposrednimi in organiziranimi akcijami je potrebno zagotoviti vsestransko seznanjanje delavcev in delovnih ljudi z idej-bopolitično vsebino predlaganih rešitev. Organizirano pojas-bjevanje in razlaganje vsebine zakona je pogoj, da bo ta družbe-bopolitična akcija konstruktivna in plodna. Razprave delavcev v združenem delu, nakazovanje pomanjkljivosti in napak v sedanji praksi, dajanje mnenj, sugestij in bredlogov, ki so posledica neposrednih izkušenj in rezultatov pri Saditvi družbenoekonomskih odnosov ter novih možnosti in P^spektiv za njihov razvoj, vse to mora prispevati k popolnej-^bru in ustreznejšemu zakonskemu urejanju socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov. 2. Centralni komite poudarja, da je treba ustvarjalno anga-^ranje delovnih ljudi usmeriti k organiziranemu proučevanju °bstoječih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vsaki ^emeljni, delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela ter v tjriigih oblikah združenega dela in povezovanja, njihovih dohodkovnih zvez z drugimi subjekti združenega dela ter samoupravnih aktov, s katerimi urejamo te odnose s stališča osnov-bih opredelitev, zapisanih v osnutku zakona. S tem je treba Ugotoviti, da se bodo že med sprejemanjem zakona začeli od-bosi razvijati v duhu opredelitev, ki so naznačeni v osnutku ^kona. S povezovanjem javne razprave z organiziranim delom 1*1 oreobrazbi družbenoekonomskih odnosov na podlagi osnov-b'h opredelitev, zapisanih v osnutku zakona, bo omogočeno, da bodo organizacije združenega dela intenzivirale in izpopolnile ^moupravno prakso pri realizaciji ustave in sklepov X. kongresa PROIZVODNJE (Nadaljevanje s 3. strani) načrtovali 64 milijonov dinarjev vred-) nosti proizvodnje, pri čemer naj bi izvozili za okrog 400.000 dolarjev. Naloge so se lotili z vso vnemo, vendar pa deleža obveznosti za prvo četrtletje v celoti niso uspeli uresničiti. V prvih treh mesecih so izpolnili 17,5 % letnega proizvodnega načrta, pri tem pa že tudi izvozili za 1,45 milijona dinarjev svojih izdelkov. Novi plačilni pogoji so stvar, ki so jo v Horjulu pozdravili in upajo, da bodo pomagali k ozdravitvi našega gospodarstva. Pri lastnem poslovanju pa vse bolj občutijo posledice oddaljenosti od industrije, predvsem zaradi izgube dragocenega delovnega časa, prav tako pa še tudi niso našli načina, kako bi si za vsakodnevno poslovanje zagotovili neka finančna sredstva. Tovarni elektronskih merilnih instrumentov * * * * vj Horjulu se obeta lepa perspektiva 2 podpisom nedavnim pogodbe z vzhod' no nemškim podjetjem Carl Zeiss,# Jene, za njihov novi merilni instn1' ment. V tovarni v Horjulu bodo za 10 firmo namreč razvili in pozneje v celotrizdelovali kompletni elektronski del novega instmmenta, kar tovarn! zagotavlja nekaj letno proizvodnjo, k1 naj bi letno dosegla vrednost okrog milijona dolarjev. Razvojno delo na tem že teče h1 upajo, da bodo to zahtevno, vendar pa obetavno nalogo uresničili v letošnjem letu, da bi tako v prihodnjem že steki3 redna proizvodnja. -j. c A r vali k temu, da bodo delavci skozi samoupravni sistem in njegove institucije ter v okviru svojih pravic, obveznosti in odgovornosti urejali družbene probleme in tako neposredno obvladali proces samoupravnega odločanja. Organizacije Zveze komunistov in sindikatov, ki delajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, se morajo odločno zavzeti za to, da bodo tudi s to družbenopolitično akcijo prispevali k stabilizaciji gospodarskih tokov, oziroma da se bo izvajanje pravic do odločanja neposredno povezalo z odgovornostjo vseh in vsakega posameznika za racionalno gospodarjenje in upravljanje s sredstvi družbene lastnine, za odgovorno izpolnjevanje vseh nalog. V ta namen je posebno pomembno uskladiti delo pri izvajanju nalog, vsebovanih v samoupravnih načrtih in programih razvoja z vsemi nalogami pri preobrazbi odnosov, ki so zagotovljeni z zakonom o združenem delu. V tej aktivnosti se morajo sindikati zavzemati za utrjevanje enotnega interesa razreda v celoti in se hkrati vključiti ter aktivno sodelovati pri reševanju aktualnih problemov v posameznih delih delavskega razreda v skladu s skupnimi interesi, se truditi za odpravljanje različnih pomanjkljivosti, ki se kažejo pri izpolnjevanju delovnih dolžnosti, ki ogrožajo samoupravne interese in pravice drugih delavcev in organizacij združenega dela. 8. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva kot najširši fronti politično organiziranih delovnih ljudi in občanov, je treba z organiziranim idejnopolitičnim delom in pojasnjevanjem mobilizirati vse ustvarjalne sile mest in vasi, delovne ljudi in občane v krajevnih in interesnih skupnostih, delegacije in delegate skupščin družbenopolitičnih skupnosti pri razpravah o osnutku zakona o združenem delu in v konkretnem boju za preobrazbo družbenoekonomskih odnosov na osnovah osnutka zakona v vsaki sredini. Komunisti se morajo aktivno truditi za popolno in neposredno mobilizacijo delovnih ljudi in občanov v akcijah, ki jih vodi Socialistična zveza delovnega ljudstva. Družbenoangažiranje in aktivnost mladih ljudi — delavcev, vaške mladine, dijakov in študentov — pri nadaljnji preobrazbi socialističnih samoupravnih odnosov sta izredno pomembna za razvoj naše družbe. Glede tega imajo pomembne naloge in odgovornost vse organizirane socialistične sile, posebno pa še Zveza socialistične mladine in druge družbene organizacije, v katerih se zbira mladina. Poleg Socialistične zveze imajo pomembne naloge - pač v skladu z naravo svojega delovanja — tudi vse druge družbenopolitične in družbene organizacije. 9. Centralni komite poudarja, da je treba s to enotno družbenopolitično akcijo o osnutku zakona o združenem delu, ki jo organizirajo in vodijo Zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije, še nadalje afirmirati delegatski sistem. Pri razpravljanju in oblikovanju predlogov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti je treba izhajati iz tega, da bomo v celotnem poteku razprav o osnutku zakona in v aktivnosti pri proučevanju in izvajanju ponujenih rešitev zagotovili, da se bodo delegacije in delegati neposredno vključevali v razprave, ki jih organizirajo SZDLJ in druge družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, da bi tako mnenja, sugestije in predlogi, delegatske osnove prišli do polnega izraza. Skladno delovanje vseh dejavnikov v družbi naj zagotovi uspeh akcije. 10. Posebno in izredno pomembno vlogo v javni razpravi, posebej v seznanjanju in razlaganju določenih rešitev v osnutku zakona o združenem delu, v rednem spremljanju in informiranju o celovitosti politične akcije ter v izmenjavi izkušenj, predlogov in sugestij imajo sredstva javnega obveščanja- Komunisti in delovni ljudje v novinarsko-založniških hišah, radiu in televiziji morajo izdelati ustrezne programe za svoje aktivnosti, da bi bili jasno usmerjeni in da bi lahko delovali sistematično in organizirano. Posebno pomembno je zagotoviti informativno funkcijo glasil v organizacijah združenega dela. 11. Centralni komite poudarja, da je mogoče samo s sinhronizirano in koordinirano akcijo vseh dejavnikov v družbi zagotoviti uspeh razprave in aktivnosti pri sprejemanju in izvajanju zakona. Glede tega je nujno potrebno doseči o vseh vprašanjih idejnopolitične narave in vprašanjih, pomembnih za vodenje politične akcije ustrezno koordinacijo in sodelovanje v koordi- nacijskih komisijah ZK za izvajanje ustave. Tako organizirano sodelovanje in koordinacija morata zagotoviti popolno angažiranje komunistov pri akcijah, ki jih vodita Socialistična zveza in Zveza sindikatov. Posebno je treba izvesti ustrezno neposredno sodelovanje in skupno delo med koordinacijsko komisijo izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ za izvajanje ustave in komisijo zveznega zbora skupščine SFRJ za pripravo zakonov s področja družbenega dela. 12. Centralni komiteji ZK republik in pokrajinski komiteji ZK morajo organizirati delo, nadalje obdelati naloge vseh organizacij in vodstev Zveze komunistov pri izvajanju teh sklepo* Centralni komite ZKJ nalaga obveznost predsedstvu in izvršnemu komiteju predsedstva CK ZKJ, da organizirata nadaljnje delo pri sprejemanju in usmerjanju akcij organizacij in vodstev Zveze komunistov in o tem obveščata člane centralnega komiteja ZKJ. Z odločno usmeritvijo h konkretnemu in ustvarjalnemu izvajanju ustave smo prišli v fazo, ki pomeni novo kvaliteto boja subjektivnih sil za njeno izvajanje. Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije poziva vse delavce in delovne ljudi v tovarnah, na kmetijskih posestvih in v zadrugah, šolah, bolnišnicah, na fakultetah in v znanstvenih in kulturnih institucijah, v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, da ob vsestranskem idejnem in političnem angažiranju Zveze komunistov ter organizirani v Socialistični zvezi, sindikatih in drugih družbenopolitičnih organizacijah razvijajo vsestransko pobudo in angažiranost v družbenopolitični akcij1 za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in da dajo svoj vsestranski prispevek k razpravi, sprejemanju in izvajanju zakona o združenem delu. Pri tem gre za revolucionarno, globoko preobrazbo družbe, v kateri postaja odločujoči položaj delavskega razreda in delovnih ljudi stvarnost v tisti meri, v kakrs ni se oni sami - ob programskih opredelitvah ZK, vgrajenih ustavi - aktivirajo, organizirajo ter gradijo močan inučinkovi sistem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Konec gospodarskih protislovij Radiotelefon, ali pot v 20. stoletje z Iskro S prvim aprilom je začel veljati novi zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Zvezna skupščina ga je sprejela konec lanskega leta, v tem prehodnem obdobju pa je delovne organizacije čakalo veliko delo. V predpriprave za uspešno uveljavitev zakona sodijo predvsem večstranska poravnava, razčiščevanje medsebojnih upniško-dolžniških razmerij ter program poravnave obveznosti, ki niso bile poravnane z že zaključeno večstransko poravnavo. Kot že rečeno, je bil prvi korak k izvajanju novega zakona večstranska poravnava. O številkah, koliko nam je uspelo poravnati prijavljenih obveznosti ne bi govorili, poudarimo pa naj, da smo v Iskri storili vse, da bomo pravočasno plačali obveznosti. Resje, da večstranska poravnava ni dala zaželenih rezultatov, kar kaže na nujnost sprememb v obnašanju subjektov v družbeno ekonomskih razmerjih in nujnost sprememb obračunskega sistema in pravil obnašanja pri ravnanju z družbenim premoženjem. In kje je vzrok, da poravnava ni bila izvedena v takem" obsegu kot je bilo pričakovati in da je velik del obveznosti ostal neporavnan? Znano je, da sodeluje v večstranski poravnavi zaključen krog upnikov in dolžnikov, ti med seboj poravnajo obveznosti. Uspeh je torej v zaključenosti tega kroga, neuspeh pa je treba iskati v trganju te verige, ko nekatere organizacije lahko poravnajo svoje obveznosti, druge pa tega ne morejo storiti. Med te slednje sodijo predvsem organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo, organizacije, ki so se jim nakopičile zaloge in imajo manjše terjatve od obveznosti ter organizacije z nepokritimi investicijami. Zdaj smo v obdobju programa poravnav obveznosti, ki so nastale lani, zapadle pa so do 25. januarja letos in niso bile poravnave z večstransko poravnavo niti ne bodo predvidoma plačane do konca tega meseca. Za te obveznosti je potrebno v dogovoru z dobavitelji oziroma upniki določiti rok poravnave z menico z avalom, kateri rok dospelosti ne sme segati v čas po 30. septembru letos. Nadalje je treba v času do 15. maja letos poravnati vse obveznosti, nastale v letošnjih prvih treh mesecih. V dogovoru z upniki bo treba v nasprotnem primeru do takrat izdati menico z avalom, katere rok dospelosti prav tako ne sme segati v čas po 30. septembru letos. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev je povezan z zakonom o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka. Slednji zakon v bistvu spreminja sedanji obračunski sistem o ugotavljanju dohodka po fakturirani realizaciji, vendar se ne vrača na sistem plačane realizacije. Po novem zakonu se mora vrednost prodaje izdelkov ali storitev nadomestiti iz celotnega dohodka, ker ni plačana, oz. zanjo niso prejeti mstrumenti zagotovitve plačila po zakonu o zavarovanju plačil. To je vse-uinska novost tega novega zakona, pri tenr, da ne gre za novost pri obračunu vrednosti, ki bremenijo celotni dohodek, ozirom na obračunski sistem po fakturirani realizaciji. Vsebinska plat novega obračunskega sistema je v tem, da prodano in neplačano blago, oziroma prodaja, ki ni zavarovana s plačilnimi instrumenti ima v obračunu položaj neke vrste darila. Kakorkoli že, najpomembnejši in najtežji del izvajanja novega zakona je Pred nami, z njim pa določilo, da mora dolžnik v roku desetih dni po prejetju blaga ali storitev zavarovati plačilo. To lahko stori tako, da v tem roku poravna obveznosti, oziroma po Predhodno sklenjenem dogovom izroči upniku naslednje dokumente: ~ menice z avalom z rokom dospelosti, ki ne sme segati čez 90 dni od nastanka dolžniško-upniškega razmerja, " dokaz, da je odprt nepreklicni dokumentarni akreditiv, garancijo, da bo obveznost plačana v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni po nastanku dolžniško-upniškega razmerja. V takšnih pogojih poslovanja je razumljivo, da nihče v organizaciji združenega dela ne more in ne sme vzpostaviti obveznosti za organizacijo, če ne ve, kako bo takšna obveznost Poravnana, prav tako pa tudi ne bi smel nihče zaključiti prodaje, ne da bi Vedel, kako bo takšna prodaja plačana Vzpostavljanje dolžmsKO-upniških razmerij bo vsekakor vplivalo na načrtovanje finančnih tokov. Finančne službe bodo morale neprekinjeno spremljati poslovne dogodke ter ugo- oziroma izdaje instrumentov o zavarovanju plačil. Predvsem bo potrebno izredno tesno sodelovanje med nabavnimi in finančnimi službami, saj bo le tako možno določiti, katere nakupe oz. storitve je moč naročiti proti takojšnjemu plačilu, katere pa proti meničnemu ali drugim plačilom. Prva vrsta plačevanja bo odvisna seveda od likvidnosti oziroma trenutnih dinarskih sredstev na žiro računu, druga pa od višine avalov oziroma garancij, ki jih lahko organizacije izposlujejo pri banki ali kakšnemu drugemu kreditno sposobnemu komitentu. Nadaljnja omejitev je priliv, saj bo obseg zadolžitev odvisen od možnega obsega priliva, bodisi gotovinskega, bodisi meničnega, ob tem, da ni možno celotnega priliva programirati kot odliv za upniška razmerja. Del priliva mora ostati tudi za plačilo drugih obveznosti, predvsem osebnih dohodkov, prispevkov in drugih zakonskih obveznosti. Tako kot nabavi, bodo morale organizacije posvetiti več pozornosti tudi prodaji. Neplačane oz. nezavarovane prodaje ni mogoče vključiti v celotni dohodek. Novi tržni odnosi nevsiljeno terjajo to, da bo moral prodajalec dobro poznati kupca in dobro pretehtati, pod katerimi plačilnimi pogoji lahko še lahko sklene prodajni dogovor. Tu ni samo vprašanje tehnike, temveč vprašanje tržnosti, konkurenčnosti proizvodnje in sposobnosti kupca. Novi zakon je torej tu, z njim pa tudi težave, saj spremljajoči predpisi v celoti ne pojasnjujejo določil zakona. Težave bodo tudi zato, ker je znotraj organizacij še dosti nerazčiščenih problemov. Vsekakor pa so z novim zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev nastali takšni družbeno-ekonomski odnosi, ki lahko v mnogočem pripomorejo k odpravi ekonomskih in drugih protislovij, ne glede na to, da lahko računamo na začetne težave, predvsem v sedanjem času privajanja na novi sistem. t n Vsi vemo, da slovenske ceste niso dobre, da naši avtomobili žalostno ječijo, ko se odpeljemo v službo, na družinski izlet ali kamorkoli pač nanese. Vendar so še vedno presneto dobre v primerjavi s tistimi, ki „vodijo“ v Delnice. Majhno mestece, nekaj kilometrov stran od republiške meje med Slovenijo in Hrvaško, ima troje oken v svet. Prvi dve sta priključka ceste, ki vodi iz Zagreba proti Rijeki, tretje je nekaj poljski poti podobnega. Res je samo začasno, kajti boljšo „cesto“ popravljajo, toda moj mali fičko je ves zgaran komaj prisopihal po luknjasti, blatni in niti dva metra široki stezi, ki služi za obvoznico. Delnice sodijo v področje občine Čabar, ki ne le po cestah, temveč tudi po ostalih komunikacijskih sredstvih nemočno caplja za našim stoletjem — za časom tehnološkega in vsestranskega napredka, ki se trudi izravnati bodeče razlike med razvitimi in nerazvitimi področji. Uspeh takšnih prizadevanj je nekje večji, nekje manjši, kar je povsem razumljivo. Zato je nedvomno precej vzrokov, ki med seboj niso ločeni, temveč sklenjeni v močno, neprekinjeno verigo. izredno težko izvedljiv v obhki žične povezave. Seveda nihče ne trdi, da se takšne oblike telefonske izvedbe na takih področjih ne da narediti. Nasprotno, možna je. Vendar pri tem tudi ostane, brž ko se pripravljalna dela vstavijo v predračun. Vsote, ki bi bile potrebne za investiranje v razvoju komunikacijskega sistema na nerazvitem področju, so navadno izredno visoke celo za razvite in gospodarsko bogate kraje. Očitno je torej, da ta oblika za to ni ustrezna. Vsi se strinjajo, daje osnova gospo- T, ,, darskega in kateregakoli drugega raz- s^rln kaziPot k sodelovanju voja, razvit in dobro delujoč sistem komunikacij. Sem ne sodijo samo radio in televizija, pa mogoče še tiskani informativni viri, nasprotno. V četrtek in petek, 15. in 16. aprila letos, se je ekipa Iskrinih strokovnjakov preselila na področje okrog Delnic. V četrtek so namestili na Prikaz uporabe aparatur, na desni pa shematična povezava z njimi Zelo važno, če ne celo najvažnejše, je področje „slišnih“ komunikacij, ki neposredno povezujejo različne kraje, področja in ljudi. Gre predvsem za telefon. Le-ta je na geografsko pestrih področjih, značilnih po neštetih manjših in večjih hribih, dolinah, rekah potočkih, močvirjih in gozdovih, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD ORODJA Drugo četrtletje obetavnejše težko dostopnih krajih antene, radio postaje, v petek pa je sledila demonstracija. V zgradbi občinske skupščine Delnice so se zbrali vsi zainteresirani predstavniki ter občinski funkcionarji, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem Iskrašev. Vzpostavili so povezavo med štirimi trasami: Delnice - Fužine, Delnice - Mrkopalj, Delnice Skrad, Delnice — Ravna gora. Vse to so trase z velikim slabljenjem, reda 140 dB, za človeka malone neprehodne, hribovite in sko- s** Zveza vzpostavljena, sprejem odličen! raj popolnoma odrezane od sveta. Ni treba posebej poudarjati, da to pomeni odrezanost od zdravnika, od centra, da je brez pogojev za uspešen razvoj na področju splošnega ljudskega odpora, da so to skratka kraji, kjer ljudje še vedno živijo v Cankarjevih časih. V skladu s „Pravilnikom o tehnično — eksploatacijskih karakteristikah in pogojih za delo občinskih radio — služb,“ je Iskra edina pokazala namen in sposobnost ter se angažirala pri sodelovanju in realizaciji izvedbe take radio—postaje, ki temu pravilniku popolnoma ustreza. Prvi praktični prikaz delovanja so izvedli že jeseni lanskega leta v Veliki Kladuši, z velikim uspehom, še večjega pa so z izpopolnjeno izvedbo istega aparata dosegli v Delnicah. V sejni dvorani smo prisluhnili operaterjem, ki so vzpostavili radijsko zvezo na določenih trasah — sprejem je bil odličen. RT 10 — 12, kratka oznaka za veliko pridobitev Radiotelefon RT 1U — 12,10 vvatni, 12-kanalni radio postaja, katere delovanje so predstavili v Delnicah, je namenjena za vse vrste uporabe in predvsem za vse terene. Deluje na frekvenčnem področju 40 MHz, signal je frekvenčno moduliran, periferne radijske postaje so v principu stacionarne, lahko pa se montirajo tudi kot mobilne. Frekvenca sama po sebi omogoča doseganje večjih razdalj, saj ima večjo sposobnost odklanjanja kot višje, frekvenčna modulacija pa omogoča, da ni občutljivo na motnje in ne vpliva na sprejem televizijskih postaj. Relativno skromna moč zadošča 100 do 150 Rezervirane zmogljivosti Orodjarne bi organizacije ZP morale bolj izkoristiti Pri izpolnjevanju letošnjega proizvodnega načrta v TOZD Orodja sta januar in februar minila v znamenju skromnejših proizvodnih rezultatov. Nekaj več sije delovni kolektiv obetal doseči v marcu. Proizvodnja je v marcu zares začela naraščati, vendar pa predvidene ravni le ni dosegla tako, da z dosežki v prvem trimesečju niso preveč zadovoljni. Glede na nadaljnje naraščanje proizvodnje v aprilu pa v TOZD Orodja računajo, da bo drugo trimesečje vendarle uspešnejše in bi ob ugodnejšem poteku proizvodnje utegnili celo izpolniti polletni proizvodni načrt. Trenutno imajo največ težav z naročili. Razposlali so 350 ponudb, da bi z novimi naročili zapolnili razpoložljive zmogljivosti, vendar je bil doslej odziv na te ponudbe zelo skromen, čeprav zanimanje obstaja. Tako skromen uspeh akcije z novimi ponudbami je najveijetneje odraz splošne recesije. Tako kot druga leta so tudi letos organizacije znotraj ZP Iskra rezervirale določen delež zmogljivosti TOZD Orodja za svoje potrebe, vendar pa je tudi s te strani še premalo naročil, kar načrtovalcem v tovarni orodij nedvomno povzroča preglavice. . V TOZD Orodja imajo za prvo polovico letošnjega leta zmogljivosti nekako razprodane, medtem ko je za drugo polletje še precej neizkoriščenih^ možnosti. Letos jim tudi na izvoznem področju ne gre vse tako, kot bi želeli. Tudi zunaj imajo sicer dovolj zanimanja in potreb, vendar kaže, da tudi tamkajšnji predpisi zavirajo večja naročila. V TOZD Orodja so prišli do spoznanja, da v organizacijah ZP Iskra specialne stroje, kakršne sicer v orodjarni že imajo, a so zaradi premajhnih naročil tudi premalo izkoriščeni-Prav :zato> so se odločili, da bodo v najkrajšem času poživili propagando za svojo dejavnost, da bi tako bolj na stežaj odprli svoja vrata do kupcev orodij in svojih storitev. Ob solidnem strokovnem kadru in strojni opremi lahko TOZD Orodja zagotovi kakovostne izdelke, če pa ji bo uspelo, da bo solidna tudi pri dobavnih rokih, lahko računa tudi na obsežnejša naročila in s tem na normalne pogoje za svoje nadaljnje poslovanje. Dobršen delež k dosegi tega nujnega cilja pomeni tudi nenehna skrb za notranjo organizacijo, čemur TOZD Orodja posvečajo vso pozornost, vendar le s težavo uspevajo zaradi težav s pomanjkanjem ustreznih kadrov. —J. C.— V dvorani občinske skupščine Delnice se je k demonstraciji zbralo precej interesentov. ------------------------------------- kilometrov dosega, tako da se na določene razdalje frekvence lahko ponavljajo, ima pa še eno dobro lastnost — je poceni. Z roko v roki v lepšo prihodnost če se bodo občani Delnir odločili pritrdilno, bodo dobili 8 kanalov, ki jih bodo medsebojno povezali. To ne bo samo njihov korak naprej, uspeh bo tudi na naši strani. Že samo dejstvo, da je bila Iskra edina, ki se je zavzela za realizacijo izvedbe tako pomembne družbene nujnosti kot je ta radiotelefon — oziroma to, kar predstavlja — kaže tudi nas v drugačni luči. Čeprav nikjer ni posebej omenjeno, je vendar čutiti tisto željo za razvoj in krepitev bratstva in enakosti, ki celotno ZP dviguje nad nivo navadnih trgovskih in drugih poslovnih organizacij. Stane Fleischman tavljati plačilne sposobnosti in zmož- pravzaprav vse premalo vedo, kakšne Aosti za nadaljnja naročila, ki pred- usluge bi lahko naročali v TOZD Javljajo obveznost takojšnjega plačila Orodja pa tako pogostokrat kupujejo Pred nedavnim je bila starostno upokojena Genovefa Draksler, ki je bita v Iskri zaposlena 23 let. Sodelavke in sodelavci v Produkciji SPD so se od nje poslovili in ji zaželeli, da bi zasluženi pokoj uživala v zadovoljstvu. ISKRA Štev. 16 - 24. april 1976 ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ NOVA PRIDOBITEV Prejšnji teden je pričela v Iskri Elektromehaniki redno obratovati nova avtomatska galvanska naprava za bakrenje, nikljanje in cinkanje. Po izvedbi je to najmodernejša tovrstna naprava v Evropi, saj je vodenje tehnoloških postopkov v celoti elektronsko. Nova naprava je zapolnila veliko vrzel v površinski obdelavi. Za galvansko obdelavo majhnih in drobnih kosov smo imeli do sedaj na voljo le ročno linijo. Zaradi dotrajanosti le-te in njene premajhne zmogljivosti, je električne instalacije smo izdelali doma. Za ilustracijo naj navedem, da vsa doma izdelana oprema in montaža predstavljata več kot polovico vrednosti celotnega galvanskega avtomata. Pri tem moramo pohvaliti zlasti Investicijsko projektivo, ki je napravo projektirala in TOZD Vzdrževanje za res strokovno izvedena montažna dela. S postavitvijo nove galvanske naprave je bil uspešno rešen tudi prob- Centralna elektronska krmilna naprava. Linija za cinkanje. Linija za nikljanje. bilo nujno treba tovrstni postopek površinske obdelave modernizirati. Zmogljivost nove naprave ne bo zadoščala le za potrebe Elektromehanike, temveč za vso našo branžo. Dimenzionirana je za potrebe, ki bodo nastopile leta 1980. Naprava je projektirana zelo smotrno tako, da več kot 10 let ne bo zastojev v tej dejavnosti. Napravo je dobavila svetovnoznana zahodnonemška firma „Blasberg“. Podobno napravo nam je ta firma dobavila že leta 1965, ko je bil zgrajen nov objekt za telefonijo. Do zdaj se je dobro izkazala, zato upamo, da bomo tudi z novim avtomatom zadovoljni. Omeniti je treba, da nam je „Blas-berg“ leta 1965 dobavil napravo v celoti. Pri novi pa le najbolj nujne sestave kot so: vozički, galvanski bobni, centrifuga, transporterji in centralna elektronska krmilna naprava. Vse ostalo kot so: instalacije za razstrupljevanje, prezračevanje, vodenje instalacije, nosilne konstrukcije in A ISKRA Štev. 16 - 24. april 1976 lem odpadnih voda v galvaniki. Cianidne, alkalne in kisle odplake odvajajo po novem omrežju v centralno razstrupljevalno napravo. Pri odse-savanju so vsi vodi vezani na absorbcij-ski sistem z vodnimi zavesami. Strupene komponente praktično ne izhajajo v ozračje. To je zelo pomembno za varstvo okolja, ki postaja dandanes tako pereče. Pri obratovanju novega avtomata sta potrebna le dva delavca pri nakladalni in razkladalni napravi in mojster za upravljanje avtomata. Vse ostalo poteka avtomatsko. V eni izmeni naprava obdela 1200 kg obdelovalcev. Na voljo sta dva programa. Prvi omogoča samo cinkanje, drugi pa cinkanje, kromatiranje in nikljanje hkrati. Avtomat ustreza za galvansko obdelavo materiala, ki se lahko obdeluje v bobnih, npr. vijaki, matice, pod-ložke, majhni pločevinasti deli ipd. Želimo, da bi nova galvanska naprava dobro služila svojemu namenu, saj je dana v roke izkušenim strokovnjakom TOZD TEA. ALOJZ BOC ŠIROKA POTROŠNJA Kaj je novega v Višnji gori O delovni enoti pržanske Iskre v Višnji gori slišimo malo. Vendar 82-članski kolektiv dela v istih pogojih in se trenutno bori z istimi težavami kakor ostala Iskra. Zaposlujejo le strokovnjake, nekvalificiranih delavcev pa sploh ne, saj so se intenzivno vključili v sanacijski program pržanske tovarne. Pač pa intenzivno formirajo potrebne službe, da bodo svoje delo vsaj delno osamosvojili, dvignili kvaliteto in rentabilnost. Tako so letos ustanovili plansko službo, tehnološki oddelek, strokovno pojačali kontrolo, razmišljajo pa tudi o formaciji lastnega razvoja, saj se njihov proizvodni program po svoji specialnosti precej razlikuje od programa matične tovarne. V Višnji gori so se namreč specializirali za akustične izdelke, predvsem klasične zvočnike, lijačne zvočnike in alarmne sisteme. Zanimivo je, da sorazmerno cenena alarmna naprava — saj stane le 800 do 900 dinarjev, ne gre v prodajo. V Višnji gori menijo, da to prodaja le še ni naredila vsega. Izdelek je še premalo znan in propagiran. Avtomobilov je čedalje več, kriminaliteta narašča, garaž tudi ne gradijo sorazmerno novim avtomobilom in zato prodaja alarmnih sistemom ne bi smela biti problem. Delovna enota se ubada tudi z vrsto problemov, ki so predvsem posledica njihove majhnosti. Tako delavci sploh nimajo toplega obroka, čeprav je gostinsko podjetje Polževo iz Grosuplja, pripravljeno dovažati tople obroke, ne morejo pa urediti primernega prostora za jedilnico. Ravno zdaj, ko formirajo nove službe, jim primanjkuje prostora zanje v sedanjem poslopju. Zato bodo verjetno morali zgraditi prizidek, s tem pa bodo rešili tudi problem jedilnice in garderobe. O tem se že dogovarjajo s Pržanom, saj sindikat resno postavlja to vprašanje. Resno razmišljajo tudi o ustanovitvi lastne TOZD. Nekatere samoupravne organe imajo že sedaj v okviru delovne enote tako odbor za medsebojna delovna razmerja, odbor za kršitve delovnih dolžnosti, svojega predstavnika v poslovnem odboru TOZD in v odboru za delovni nadzor. Ob koncu nam je vodja obrata Emil Pavlovčič zaupal najbolj vročo željo delovne enote, da bi odgovorni vzeli njihov specializiran akustični program resno in uredili tako, da se bodo v lastno korist in v korist DO lahko posvetili svoji specializirani dejavnosti. Angelca Šuštar koviči membrano na magnetni sistem 5 watnega zvočnika. Razpis tetovanja v domovih Počitniške skupnosti Iskra DUGI OTOK - POREČ IN TRENTA Po sklepu skupščine SIS Počitniške skupnosti ZP ISKRA OBJAVLJAMO pogoje letovanja naših delavcev za leto 1976 v domovih ISKRE SPLOŠNI POGOJI: S celotno počitniško zmogljivostjo razpolagajo delavci ISKRE, pod enakimi pogoji tudi njihovi ožji člani družine (mož-žena, otroci) Razdelilnik je vezan na število zaposlenih in na razpoložljive zmogljivosti. Prve rezervacije bodo sprejemali sindikalni poverjeniki v TOZD ali v DO - zato naj se delavci obračajo direktno na imenovane naslednje sindikalne poverjenike: Telekomunikacije Kranj AVTOELEKTRIKA Nova Gorica Iskra - Commerce, Lj. CAOP POSLOVNE STAVBE LJ. ŠIROKA POTROŠNJA AVTOMATIKA U. SKUPNE SLUŽBE ZP KOŽAR Rajko ČERMELJ Branko ZAJC Metka SIDONJA Smrdelj BIŠČAK Irena RAKOVEC Janez KASTELIC Tone PODLESNIK Marjeta Vse prijave morajo biti končane do 20. 5.1976. Ostanek prostih zmogljivosti bodo nato oddajala uprava PSI direktno, (telefon: 24-926 — Marjeta Podlesnik) Ljubljana, Prešernova 27 Za vsako rezervacijo je potrebno vplačati akontacijo 200,00 din po osebi. Samo na podlagi vplačila akontacije je uprava PSI dolžna izstaviti »NAPOTNICO ZA LETOVANJE" Delavec lahko letuje v naših domovihsamo z napotnico opremljeno z osnovnimi podatki delavca in rezerviranega termina ter sobe ali šotora. Sindikalni poverjeniki pa so dolžni preverjati in potrjevatirezervacije samo za člane ISKRA, skupno z ožjimi člani družine in to samo za tiste TOZD, ki so podpisale samoupravni sporazum s Počitniško skupnostjo Iskra. Izmene so terminsko opredeljene in se vsako letovanje prične s kosilom ter konča z zajtrkom. Letovanje traja v Poreču in Trenti 7 dni, na Dugem otoku pa 10 dni. Sezona se prične 26. 6. in traja do 28. 8. v Poreču in Trenti, na Dugem otoku pa traja od 29. 6. do 3.9. Izven sezona pe je v Poreču: od 5. 6. do 26. 6. in od 28. 8. do 11.9. v Trenti od 28. 8. do 4. 9., na Dugem otoku: od 9. 6. do 5. 7. in od 28. 8. do 13. 9. CENE KOMPLETNIH PENZIONOV ZA ČLANE ISKRE POREČ TRENTA DUGI OTOK (lastni šotor) odrasli — izven 68,00 60,00 60,00 53,00 — sezona 78,00 70,00 68,00 58,00 otroci do 10 let Z — izven 44,00 39,00 40,00 34,00 — sezona 54,00 49,00 48,00 40,00 CENE ZA OSTALE odrasli - izven 88,00 81,00 88,00 — sezona 125,00 100,00 125,00 Otroci do 10 let - izven 58,00 55,00 56,00 — sezona 98,00 65,00 98,00 Koristniki so obvezni poravnati in plačati vse stroške letovanja preden prično letovati in to na upravi PSI, ali prek žiro računa PSI 50100-601-12066. Le v izjemnih primerih bo obračun opravljen v počitniškem domu. Rezervacije ne vračamo, razen v primem nadomestitve z dmgo osebo. Objavljene cene veljajo samo za letovanje 7 ali 10 dni. V kolikor je letovanje krajše od 4 dni, je cena višja. Če pošiljajo sindikalne organizacije skupino okrevancev, so dolžne poravnati stroške letovanja prederi se prične letovanje. Vsak okrevanec pa mora imeti potrjeno rezervacijo, na kateri je razvidno plačilo sindikalne organizacije, ali TOZD. RAZDELITEV ZMOGLJIVOSTI POČITNIŠKIH DOMOV ISKRE PO BRAN2NIH ORGANIZACIJAH ZA 1976 ključ 10 dnevni penzion 7 dnevni penzion število 378 189 423 235 180 20 zaposlenih 57 113 51 91 119 1067 DUGIOTOK POREČ TRENTA sezona izven sezona izven sezona izven TELEKOMUNIKACIJA Kranj 7.446 130 65 146 81 62 6 AVTOELEKTRIKA Nova Gorica 2.537 44 22 49 27 21 2 ISKRA COMMERCE Ljubljana 1.509 26 13 29 . 16 12 2 CAOP Ljubljana 35 2 2 2 2 2 0 ISKRA - POSLOVNE STAVBE 206 4 2 4 2 2 2 ŠIROKA POTROŠNJA 2.742 46 24 53 30 23 2 AVTOMATIKA 2.731 46 24 53 30 22 2 IEZE 4.010 70 35 -78 44 34 4 SKUPNE SLUŽBE ZP1 110 2 2 2 2 2 0 8 7 1 SKUPAJ: 21.326 378 189 423 235 180 20 7 dnevne izmene TRENTA POREČ 10 izmen 14 izmen I. 26. 6. do 3. 7. 5.6. do 12. 6. (izven sezone) II. 3.7. do 10.7. 12. 6. do 19.6. (izven sezone) III. 10.7. do 17. 7. 19. 6. do 26. 6. (izven sezone) IV. 17. 7. do 24.7. 26. 6. do 3. 7. v. 24.7. do 31. 7. 3. 7. do 10. 7. VI. 31. 7. do 7. 8. 10.7. do 17.7. VIL 7. 8. do 14. 8.. 17. 7. do 24. 7. VIII. 14. 8. do 21. 8. 24. 7. do 31. 7. IX. 21.8. do 28.8. 31. 7. do 7. 8. X. 28. 8. do 4. 9. (izven sezone) 7. 8. do 14. 8. XI. 14. 8. do 21.8. XII. 21.8.do 28.8. XIII. 28. 8. do 4. 9. (izven sezone) XIV. 4.9.do 11.9. (izven sezone) Obratovalnih dni: 70 98 Pozivamo vse delavce, da se obračajo radi rezervacij letnega dopusta na navedene poverjenike do 20. maja. Po tem datumu pa bo počitniška skupnost razprodajala nezasedene termine direktno. POSEBNO OBVESTILO ZA DOPUSTNIKE NA DUGEM OTOKU Novost, ki jo uvajamo v vseh izmenah je, da se vršijo izmene v treh skupinah, tako so razdeljeni tudi šotori po 39 ležišč. I skupina II. skupina III. skupina I. izven s. 9. 6. do 19.6. 12. 6. do 22.6. 15. 6. do 25.6. II. izven s. 19. 6. do 29. 6. 22. 6. do 2. 7. 26. 6. do 5. 7. m. 29. 6. do 9. 7. 2.7. do 12.7. 5. 7. do 15. 7. IV. 9.7. do 19.7. 12.7. do 22.7. 15. 7. do 25.7. v. 19.7. do 29.7. 22. 7. do 1.8. 25.7. do 4. 8. VI. 29. 7. do 8. 8. 1. 8. do 11.8. 4. 8. do 14. 8. VIL 8. 8. do 18.8. 11. 8. do 21. 8. 14. 8. do 24. 8. VIII. 18. 8. do 28.8. 21. 8. do 31. 8. 24. 8. do 3.9. IX. izven s. 28. 8. do 7.9. 31.8. do 10.9. 3. 9. do 13.9. obratovalnih dni 90 Prevozi po morju so iz SUKOŠANA pri Zadru, prevoznik KRSTO FILIPI pa bo vozil vsak navedeni termin ob 8. uri zjutraj iz Sukošama. Vsi dopustniki, tudi z lastnimi šotori, so dolžni imeti napotnico za letovanje. Vsem koristnikom naših uslug želimo zadovoljno in srečno letovanje! IZVRŠNI ODBOR POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA Muke in radost-to je Sonnblick V globokem počepu pod težo tovora se vleče Arni proti mejnemu prehodu Ljubelj kot bi ga zapuščale moči. Vseeno smo na vrhu na čelu kolone sedmerice avtomobilov, naš cilj pa je SONNBLICK. Brez zapletov na Prehodu se zapeljemo v tunel. Smo že na avstrijski polovici. »Gorijo vse luči,11 pravi Francelj. Prijazen nasmeh avstrijskega carinika — on nam »Snops? “, mi njemu „Nicht“, pa f?emo. (Kako gre to vse enostavno in hitro, če ljudje obvladajo več jezikov). Po klancu navzdol Arni pokaže svojo pravo vrednost. Francelj zadaj poje: »Kud plovi o vaj brod ...“ in izpod sedeža vleče šoferjev hribovski čevelj, ki ga je zamenjal za vrečko, kajti očitno mu je zelo slabo. Lastnik ga lepo prosi, naj ga spravi nazaj, v zahvalo pa bo zmanjšal hitrost za nekaj vozlov. Proti večem se v gosjem redu pripeljemo v Heiligenblut. Po kratkem oddihu začnemo iskati prenočišče. Skromni, kot smo planinci, se odločimo, da prenočimo kar na eni od kmetij, ki so raztresene na pobočjih pod Heiligenblutom. Ustavimo se pred velikim kmečkim poslopjem. Pozdravi nas prijazna priletna ženica. Namestimo se v stari kmečki izbi, kjer se Prične prava pojedina. Iz nahrbtnikov romajo na mizo same dobrote. Tudi cvička in domače slivovke ne manjka. Ženička nas nemo gleda, potem pa ji v znak dobrih odnosov ponudimo našo slivovko. Zvrne je frakelj pa Pravi: „Gut, gut,“ mi pa: „0, seveda je hud, pa še kako je hud, saj je z Gorenjskega!" Slivovko poplakne s kozarčkom cvička, potem pa nas streže pozno v noč tako kot mati nebogljeno dete. Maijan tudi tokrat — kot vedno — ne pozabi na domačo Pesem Soba se počasi prazni, odhajamo spat. Spanje na mehkih posteljah s svežim perilom se nam res prileže, •lože nam napove budnico ob dveh zjutraj. Vstanemo točno, kot smo se dogovorili, sledi hiter in krepak zajtrk, ob treh pa že-krenemo na pot. Začetek poti je težak in nič kaj obetaven. Po temi se s čelnimi svetilkami pomikamo skozi eozd, sneg se vdira pod nogami do kolen in še dlje. Mučna hoja, tako da kar pozabimo na prekrasno zoro, ki se poraja na obzorju. V daljavi se koplje Grossgjock-ner > v krvavordečem soncu. Kratek počitek je hkrati tudi priložnost za fotografiranje in že se vzpenjamo dalje. Kolona se redči, strmina je vse hujša. Nekateri so brez smuči, zato so deležni nekoliko zavidljivih pogledov vseh ostalih, ki poleg nahrbtnika tovorijo še smuči in čevlje. Naš cilj je videti zelo blizu, poti pa ni in ni konec. Nahrbtnik vse bolj reže v ramena. Prvi prispejo po slabih štirih urah na vrh. Ob toplem čaju in prečudovitem pogledu na okoliške vrhove pozabimo na vse muke. Ne mudi se nam v dolino, preveč lepo se bleščijo v soncu bližnji vrhovi. V daljavi zazre oko naš ponosni Triglav. Sonce neusmiljeno pripeka, odpravljamo se v dolino, kajti sneg počasi popušča. V dolgih lokih še spustimo po pobočju. Kako čudovita smuka! Na grebenu zagledamo naše planince, ki se peš vračajo v dolino. Pogrezajo se v sneg do pasu in le s težavo napredujejo. Izrazi na njihovih obrazih so povsem drugačni kot zjutraj, ko so se z lahkoto vzpenjali. Daleč spodaj v strmi smučini se sliši vrisk, izraz radosti in užitkov. Nekoliko je pridušen, ni tako čist in prešeren kot ga slišimo v naših gorah. Čudovito je tu, toda naše gore so le najlepše. Ze smo v dolini. Na prijazni kmetiji si, pogasimo žejo s steklenico piva, se poslovimo od ženice in krenemo proti domu zagorelih obrazov in polni prijetnih spominov. Naš Arni se vleče v strm ljubeljski klanec kot da bi bil on na Sonnblicku. Predlagam vozniku, da ga pokrijeva z odejo, da ne bi videl strmine. Na račun te šale bi kmalu opravil zadnji del poti proti mejnemu prehodu peš, tako je lastnik užaljen! Po vseh teh pripetljajih pa se vseeno srečni in zadovoljni Tudi likovniki delujejo organizirano Bogat program likovne sekcije Ob ustanovitvi Društva likovnikov ZP Iskra v 1. 1975 je bilo v statutu sprejeto tudi določilo, da je zaželena razširitev njegove aktivnosti na vse DO in TOZD v okvim ZP iskra. V delovni organizaciji Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elek-tromehaniko je bila že tudi pred tem časom zaznavna bogata kulturna in likovna dejavnost, čeravno ni bila organizacijsko povezana. Zato so se po ustanovitvi omenjenega društva in po sprejetju programa dela kulturne komisije pri sindikalni konferenci Elektromehanike likovni ustvarjalci — amaterji s področja Kranja odločili, da tudi sami ustanovijo svojo sekcijo. Ta trenutno šteje 10 članov s kranjskega področja, med katerimi je tudi en upokojenec. Predsednik sekcije je Martin Goričanec iz TOZD Števci. Čeravno likovniki nimajo svojega prostora za zbiranje in shranjevanje stvaritev, pa se da z dobro voljo in razumevanjem sindikata tudi marsikaj urediti. Kot program dela so si za prvo obdobje zastavili naslednje naloge: pritegniti v svoj krog in organizirano delo vse zainteresirane člane kolektiva (tudi tiste, ki se z likovno ustvarjalnostjo še niso ukvarjali, pa imajo za to veselje) ter obdržati osebne stike in sodelovanje posameznih likovnikov s strokovnimi mentorji kot tudi to povezavo razširiti še na ostale člane sekcije. V tem pogledu jim je v veliko pomoč sistematsko izobraževanje, ki jim ga v obliki problemsko zaokroženih cikličnih predavanj nudi Moderna galerija v Ljubljani. Na teh predavanjih se srečujejo s profesionalnimi likovniki - predavatelji ter slušatelji Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Vabila za ta predavanja redno prejemajo vsi člani Društva likovnikov ZP Iskra. Naslednja naloga kranjskih likovnikov je po njihovi presoji organizacija potujočih likovnih razstav, za katere je med člani vsega velikega kolektiva ZP Iskra veliko zanimanje. Tako nameravajo letos pripraviti v Kranju razstavo del vseh svojih članov. Z nekaterimi novimi stvaritvami se želijo predstaviti tudi širšemu kolektivu in sicer ob dnevu Iskre 4. julija. Razmišljajo tudi o aktivnejšem povezovanju nekaterih svojih članov z društvom Ex libris v Ljubljani. Skratka, za prvo leto obstoja je program dela več kot obširen in bogat ter iskreno upamo, da bo obrodil sadove v obliki visoke kvalitete ustvarjenih likovnih del amaterjev iz Elektromehanike. Viktorija Budkovič-Rayyes Delo člana likovne sekcije Elektromehanike Martina Goričanca „Zimska idila“. Kakšna naj bo »Iskra« v prihodnje? Branžna razporeditev Iskre terja delne spremembe v konceptu Iskrinega gasila »Iskra", ki naj resnično postane glasilo vseh TOZD oziroma branž, posamezne delovne organizacije pa naj se poslužujejo le bUtenov, razglasov in podobno. Spremembe naj omogočijo predvsem boljše in pravočasnejšo obveščenost delavcev. Glasilo „Iskra“ je bilo ustanovljeno z namenom, da Iskrine delavce seznanja z vsemi političnimi in gospodarskimi dogodki ter procesi v Iskri, z delom delavcev v zdmženem delu, z delom družbenopolitičnih organizacij in dmštev, ki delujejo v okviru ZP, z delom samoupravnih organov delovnih organizacij, z dogajanji na področju izobraževanja in vzgoje, kulture, zdravstva in socialne politike, telesne kulture, športa in podobno. Je že tako, da je to žal le želja ustanoviteljev glasila in ' delavcev, ki oblikujemo ta časopis; nemalokdaj naletimo na nerazumevanje, katerikrat pa tudi na brezbrižnost posameznih delovnih organizacij ali pa branž, predvsem pa na brezbrižnost posameznikov, ki so zadolženi za obveščanje delavcev v njihovi sredini, toda verjetno pomena svojega dela ne razumejo ali pa ga nočejo razumeti. Zanimivo je, da se takšni odkloni pojavljajo predvsem v tistih TOZD, OZD ali pa branžah, ki dajejo sicer informiranje delavcev na velik zvon, v resnici pa ne storijo za obveščanje svojih delavcev skoraj ničesar. Ob tem, da naj bi glasilo Iskra obveščalo vse delavke in delavce v Iskri z zadevami skupnega pomena pa so predpostavljali in previdevali, da bodo delovne organizacije in TOZD ali pa branže zagotavljale obveščanje svojih delavcev o vseh drugih zadevah, ki niso skupnega pomena. In kakšno je trenutno stanje? Niti glasilo „Iskra“ ne objavlja vseh informacij skupnega pomena, niti po posameznih delovnih organizacij ali TOZD niso zadovoljivo rešili obveščanja svojih delavcev o njihovih, če lahko V NOV ŽIRO RAČUN Počitniške skupnosti Iskra Ker se še dogaja, da posamezniki svoje obveznosti do Počitniške skupnosti Iskra poravnavajo na njem stari žiro račun, ponovno objavljamo novega, ki je naslednji: 50100-601-12066 Prosimo - vse svoje obveznosti poravnavajte izključno na ta žiro ra^un' Počitniška skupnost Iskra Novo industrijsko gasilsko društvo vrnemo domov. J. S. Že vrsto let uspešno deluje v TOZD TV Pržan organizacija civilne zaščite, v okviru le-te pa tudi prostovoljna gasilska enota. Ta se je že izkazala pri reševanju družbenega premoženja pri elementarni nezgodi v letu 1972, ko je hudo neurje zalilo del tovarniških prostorov. Pri tem so sodelovali tudi prebivalci, člani kolektiva s Pržana. Da bi gasilska enota bila še bolj pripravljena so v letu 1972 nabavili novo motorno brizgalno in z njo POJASNILO V 14. številki glasila „lskra" smo štiri strani priloge odstopili Iskri — In vest servis, da je na njih objavila vse o stolpnici in novem vhodnem objektu, odprtem 9. aprila. Vse gradivo za to prilogo smo prejeli od naročnika priloge — Iskre — Invest servis in ga torej niso pripravili novinarji glasila »Iskra". uspešno vadili, te vaje tudi prikazali celotnemu kolektivu. Aktivnost in mobilno sposobnost vseh članov CZ pa smo tudi imeli priložnost videti ob lanski proslavi dneva borca in dneva Iskre dne 3. 7. Vendar na Pržanu s tem še niso zadovoljni. Zato so po sklepu samoupravnih organov ustanovili industrijsko gasilsko dmštvo, ki bo delovalo samostojno s svojimi organi, oz. vodstvom. Pozvali so člane kolektiva v društvo in odziv je bil zadovoljiv. V društvo se je prijavila večina vodilnih delavcev in delavcev iz proizvodnje ter mladincev, ki bodo v gasilskem društvu tvorili operativno enoto. Na podlagi tega so imeli 8. t. m. v obratni menzi svoj prvi in ustanovni občni zbor in na njem izvolili upravni odbor, predsednika Ota Vrassija, nadzorni odbor, častno razsodišče, sprejeli sklep o vstopu v občinsko gasilsko zvezo, sklep o višini članarine in se pogovarjali o nadaljnjem delu, ki jim temu tako rečemo, tovarniških zadevah. EMO, Avtoelektrika, Široka potrošnja in Iskra Commerce imajo lastna glasila, ki izhajajo mesečno ali pa še bolj poredko, nekatere TOZD pa se poslužujejo najrazhčnejših drugih oblik notranjega obveščanja. Omenjena glasila izhajajo neredno in, kot že rečeno, v večjih časovnih presledkih, tako,-da ne morejo zagotoviti pravočasnega in tekočega obveščanja. Razlog za to je pomanjkanje strokovnega kadra in nezadostna skrb za podružb-Ijanje informativne dejavnosti. Zato lahko govorimo tudi o nekakšni medsebojni konkurenci med glasilom »Iskra" in glasili delovnih organizacij, saj slednje zadržujejo informacije zase in tako siromašijo splošno obveščenost delavcev celotne Iskre: že površen pregled objavljenega gradiva v glasilih branž oziroma delovnih organizacijah kaže, da objavljajo pretežno informacije, ki so pomembne za vso Iskro. Rešitev tega vprašanja — rešiti pa ga moramo za vsako ceno, saj je s tem povezana pravočasna in boljša obveščenost Iskrinih delavcev, le-ta pa je seveda predpogoj za to, da bodo naši delavci resnično tudi samoupravljalci — je morda v tem, da naj delovne organizacije prenehajo izdajati lastna glasila in se za posredovanje internih informacij poslužujejo biltenov, razglasov in podobno, kot to delajo tudi temeljne organizacije, vse informacije, ki niso internega značaja pa naj bi resnično začeli objavljati v skupnem glasilu. S takšno reorganizacijo bi omogočili predvsem pravočasno obveščenost delavcev, kajti glasilo »Iskra" izide vsak teden, druga glasila pa v najboljšem primeru vsak mesec, nadalje bi bili Iskrini samoupravljavci podrobneje obveščeni o dogajanjih v Združenem podjetju in bi se tako poglobilo medsebojno razumevanje in sodelovanje, hkrati pa bi se z združitvijo vseh kadrov, ki delajo na področju obveščanja gotovo izboljšala tudi kakovost informacij. S takšnim pristopom bi dosegli tudi relativno zmanjšanje stroškov, saj je morebitno povečanje obsega skupnega glasila — če se bomo za to seveda odločili - precej cenejše, kot izdajanje dodatnih, lastnih glasil. Delo naj bi potekalo tako, da bi imela sleherna branža in Iskra Commerce svojega profesionalnega novinarja, ki bi bil odgovoren za obveščanje iz svoje delovne organizacije. Število profesionalnih novinarjev s sedežem v združenem podjetju bi zmanjšali na tri, s tem, da bi imeli za glavnega urednika profesionalca, vsi omenjeni novinarji pa bi skupaj tvorili redakcijo osrednjega glasila. ^D ga predpisuje tudi sprejeti statut društva. V imenu direktorja je občni zbor pozdravil sekretar TOZD Rudi Rakovec in od strani uprave obljubil novo ustanovljenem gasilskem društvu vso podporo. Te bo društvo še nekaj časa tudi potrebno, dokler se ne bo finančno in organizacijsko dovoli okrepilo. R K ISKRA Štev. 16 - 24. april 1976 r Kaj klavrna podoba kulture planincev. Gora ni smetišče Že od samega začetka je človekovo življenje tesno povezano z naravo in njenimi dobrinami. Ta vez se je skozi tisočletja okrepila in sedaj že prešla tisto nevidno mejo med izkoriščevalcem in izkoriščanim, ko je človeška civilizacija v prvem planu, narava pa krepko potisnjena v ozadnje. Človeštvo se vedno bolj zaveda in spoznava, da je varstvo naravnega življenjskega okolja že postalo in vedno bolj postaja eksistenčno vprašapje človeštva. Varstvo narave ni več samo ljubiteljski ali celo romantični odnos človeka do narave in njene uravnovešene prvobitnosti. Z njim se nadvse resno ukvarjajo politiki, državniki, družboslovci, zdravniki, znanstveniki, raziskovalci To je predvsem tudi vprašanje mladih in prihodnjih rodov. Z naravo, katere del je, je človek usodno povezan; od tega, kako jo ohranja, ter kako jo pravilno in smotrno uporablja je odvisno, če bo človek lahko preživel in obstal Če svojega razuma ne bo koristno uporabil, bo izumrl na podoben način kot mnoge živalske in rastlinske vrste in bitja, ki jih je prav on, homo sapiens, nerazumno zatrl in uničil. Sedaj prepogosto uničuje že sebe samega. Ameriški znanstvenik Charles C. Johnson Yr. mračno napoveduje, da človek v okolju, ki ga zdaj ustvarja industrijsko — porabniška družba, lahko živi le še 35 do največ 100 let. Podobno prerokuje rimski klub v knjigah Meje rasti (1972) in Svet na prelomnici (1974). Toda povrnimo se k naravi zakaj ravno ona je tista, ki sprejema pod svoje okrilje oddiha in počitka potrebnega človeka. Toda vse prevečkrat kažejo ljudje v teh tako imenovanih rekreativnih centrih pridobitve civilizacije, saj za njimi ostajajo kupi smeti in neuničljivih odpadkov (steklo, plastika, staniol, guma, pločevina). Toda to v nižinskih letoviščih še gre, saj so za pospravljanje plačani ljudje, ki skrb e za čistočo. A kako je s tem v gorskem svetu, v katerega zahaja iz leta v leto več ljudi, za njimi pa ostaja vedno več odpadkov? S človekovim obiskom niso prišle samo smeti Vse preveč je planincev — turistov, ki s svojo brezobzirnostjo trgajo cvetje, uničujejo planinske poti in markacije ter razgrajajo po planinah. Ste bili kdaj na Golici pred leti, ali pa videli sliko belih pobočij polnih narcis, ki so bile posejane tako na gosto, kot da bi bila zemlja pokrita z debelo snežno odejo? Sedaj pa se v času cvetenja po narcisah „pase“ množica ljudi, ki trga, ruva in koplje to čudovito cvetje, kije ponos naših planin. Narcisa sodi v vrsto 28 rastlin, ki so bile spomladi 1975 predlagane za zavarovanje skupščini SRS. Prvič pa so bile rastline zavarovane — predvsem gorsko cvetje — z Uredbo o zaščiti redkih rastlin iz leta 1947, po kateri je bilo zavarovanih 56 rastlinskih vrst. Poleg redkih rastlinskih vrst pa so zaradi množičnega ropanja ponekod ogrožene že tudi druge rastline, posebno na znanih izletniških točkah (npr. črni teloh, šmarnica, vijolica). Podobno je z nekaterimi rastlinami, ki se uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, na primer z gorsko arniko. Vsekakor je množično trganje izraz nizke kulturne ravni nabiralcev in temu kaže s stališča varstva narave našproto-vati V glavnem naj velja, da je rastlina, čeprav zavarovana ali ne, najlepša v svojem naravnem okolju. Kulturni izletnik naj jo občuduje tam, ne pa v gumbnici ali doma v vazi V naravi nisi sam! Za teboj bodo prišli še drugi, ki bi radi uživali njeno lepoto. Prav tako so ogrožene nekatere živali ki so zaradi naglega spreminjanja okolja (sečnja in gradnja gozdnih cest, izsuševanja močvirij, onesnaževanja rek, uporabe težke mehanizacije in strupenih kemičnih sredstev v kmetijstvu) v nevarnosti za nadaljni obstoj, ker se njihov življenjski prostor močno krči Zato naj za planince velja, da hodimo po gorski naravi tiho, čim obzirneje, da ne plašimo živali. Le tako bomo doživljali prijetna srečanja z divjadjo. Vznemirjanje ali celo namerno plašenje divjadi lahko privede do težkih posledic; zgodilo se je že, da je cel trop gamsov pred razgrajači zdrvel v prepad. Na srečo pa obstojajo območja, ki so po Zakonu o varstvu narave razglašena za narodni park. To je večje, naravno zaključeno, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni ali rekreacijski pomen. Slovenija premore danes en sam narodni park — Triglavski narodni park, ki obsega 2000 ha; po predlogi za povečanje bi meril kar 78000 ha. V narodnem parku vlada stroga zaščitenost. Prepovedano je vsako sekanje dreves, kurjenje ognja, gradnja stavb, uničevanje rastlin in živali; prepovedano pa je tudi oddaljevanje od označenih poti Za ilustracijo naj bo podatek, kako malo je pri nas storjenega na področju tovrstnega zavarovanja narave; prvi narodni park na svetu je bil ustanovljen leta 1872 v ZDA (Vellovvstone), v Evropi pa 1909 na Švedskem (Peljekaise). Toda povrnimo se k problemu gorskega turizma, problemu, kije še kako pereč, saj se v gorah skoraj ne moreš več izgubiti; če greš za odpadki, gotovo prideš v planinsko postojanko oziroma nazaj v dolino. Gore že od nekdaj privabljajo ljudi S svojo lepoto, mirom in vabljivo nevarno nepristopnostjo so mikale rodove pred nami. Gore je treba odkrivati postopoma kakor otrok, ki spoznava življenje. Večkrat greš v gore, bolj jih boš vzljubil in znal boš ceniti tiste trenutke sreče, ko si stal na vrhu katerekoli naših gora. Gora in ti bosta postala velika in neraz-družljiva prijatelja. V našem času, času moderno razvite tehnologije, pa so gore pristopne za vse, ki jih hočejo obiskati Medtem, ko iz leta v leto izboljšujemo rekordni obisk v planinah, se nabirajo odpadki, ki kazijo podobo planin ob poteh, počivališčih, planinskih postojankah in samih vrhovih. Pri nas je malo organiziranih smetišč. Toda ali bi bilo to sploh potrebno, če bi vsi lepo pospravljali za seboj? Spravimo staniol in pločevinke v vrečko za odpadke, ki mora postati obvezni del osebne opreme planinca. Odpadke odnesimo s seboj in jih ne sežigajmo, da ne povzročimo še gozdnega požara. Za varstvo narave mora postati soodgovorna družba kot celota. Po statutu Planinske zveze Slovenije je skrb za varstvo narave ena osnovnih nalog planinske organizacije. Kodeks planinske etike celo zapoveduje: „Vsak planinec — varuh narave!“ Slovenska planinska organizacija ima danes že nad 80.000 članov. Če bi se vsi držali gornjega načela, bi bile naše gore odlično zavarovane. Za konec pa naj še slika nazorno pokaže našo kulturo v gorah (smetišče Studenec pod Begunjskim vrhom). Leto 1976 naj res poteka v smislu gesla gora ni smetišče. juvan Gorazd PLANINSKI IZLET PD ISKRA NAŠA VSAKDANJA PROBLEMATIKA Dovolj hoje za začetek „Prepričan setn, da 90 % Iskrašev ne pozna teh lepih krajev v Polhograjskih Dolomitih,“ je na sobotnem izletu Iskrinega planinskega dmštva menil eden od udeležencev. Žal, tudi drugega letošnjega izleta se je udeležila samo peščica ljubiteljev gora — bilo nas je le 13. Morda bi to lahko ocenili že kot uspeh, saj so se prvega izleta na Jošta udeležili le „štirje svežega zraka željni Iskraši“, kot je zapisal vodja tega izleta Marjan Vernik. Cilj našega izleta so bili Jakob, Katarina, Polhograjska Grmada, Tošč, Go vej ek in na koncu dolina Ločnice. Do Medvod smo.se peljali z rednim avtobusom. Od tam smo se odpravili najprej po gozdnem kolovozu, pozneje pa čez travnike navkreber na Jakoba. Za vzpon na Jakoba smo bili poplačani s čudovitim razgledom na večji del Polhograjskih Dolomitov, na Sorško polje, s Kamniškimi Alpami in Karavankami v ozadju, ter skoraj vso Ljubljansko kotlino — od Šmarne gore in Grmade do Vrhnike. Po kratkem počitku smo jo mahnili proti Topolu ali Katarini kot pravijo domačini tej vasici. Čeprav je bila za nami šele tretjina poti in je bilo za obed še malo prezgodaj, so nam suhe klobase in druge domače dobrote v gostilni Dobnikar še kako teknile. Na Katarini smo se morali zadržati nekoliko dalj časa, ker je začelo deževati, kljub vsemu pa smo kmalu nadaljevali pot. Do vznožja Grmade nas je nekoliko pralo, med vzponom pa se nas je vreme za nekaj trenutkov usmililo. Drugi naliv smo pričakali že na varnem - v kmetiji na Kozjem. Po slabi uri „prisilnega“ počitka, ki je nekaterim z manj zmogljivostmi prišel kar prav, smo se odpravili na Tošč, nekaj več kot tisoč metrov visoko goro. Aprilsko vreme se nas je tokrat usmililo, tako da smo se lahko na vrhu Tošča že sončili. Eden od udeležencev je prav na račun vremena ugotovil, da imamo vse — dež in sonce pa čudovit zrak, le Mileta s Tržaške ceste je pogrešal. Verjetno se je spomnil, da ima Mile s seboj vedno kakšno domače zdravilo proti prehladu v obliki žganih kalorij. Kakorkoli že, z nami ga ni bilo, k sreči pa so bili nekateri udeleženci založeni s tekočimi in manj tekočimi dobrotami, drugi pa smo jih zanje z veseljem olajšali, namreč, zakaj bi nosili težke nahrbtnike. Od Tošča do Govejka smo im eh nato kakšno poldrugo uro prijetne hoje, po kratkem počitku v tamkajšnjem Obrtniškem domu pa smo jo mahnili v dolino Ločnice. Ob koncu smo lahko le ugotovili, da je bilo za nekatere zdaj, na začetku planinske sezone kar dovolj hoje, meni osebno pa je bilo všeč predvsem to, ker so mi vsi obljubili, da se bodo udeležili izleta, ki ga bom vodil junija meseca na Triglavska jezera. Upam, da nas bo takrat več. r n Kadilci — kajenje - nekadilci Živimo v dobi smoga ali smoda, kakor pač kdo to besedo pojmuje; to je čas, v katerem ni več življenski problem lakota ali katera izmed kužnih ali nalezljivih bolezni, kot je to bilo do sedaj. Današnji čas se sooča z novim problemom, ki so ga strokovnjaki prerokovali za enaindvajseto stoletje. Ta problem je onesnaževanje človekovega okolja, ki je pogoj za njegovo eksistenco. Kdor je gledal prvo slovensko televizijsko oddajo „V živo“, si je lahko ustvaril neko sliko, koliko je že onesnaženo okolje v slovenskih industrijskih centrih. Pri tem ne upoštevamo premnogih stolpcev v dnevnikih, revijah in strokovni literaturi , ki obravnavajo in opozarjajo na to nevarnost, vrinjeno v naš vsakdanjik. Sedaj pa roko na srce in se vprašajmo, koliko smo od takrat že storili. Zelo malo, ali pa sploh nič. Dogovarjamo se in pretresamo stvari do take faze, kjer ugotovimo, da problem obstaja. Kako in kdaj bomo zavihali rokave v tej zvezi — tega ni zagotovil še nihče. Namen teh vrstic ni reševanje omenjenih problemov direktno, temveč spregovoriti o kajenju v zaprtem prostoru ali mikroklimi. Odveč bi bila razlaga, čemu hodimo na delo — v tovarno, ko nam je doma pač lepše. Kdaj pravimo, da je delavec tudi na delovnem mestu srečen? Definicija, ki drži ali ne, pravi, „da doseže delavec delovni komfort takrat, kadar so največje dovoljene vrednosti poklicnih škodljivosti, v katerih lahko dela — 8 ur dnevno, 5 — 6 dni v tednu, 35 — 40 let, brez nevarnosti." Mi pa dobro vemo, da se tej definiciji niti ne približujemo ker nas predčasno načenjajo poklicne nevarnosti, oziroma obolenja. V registru poklicnih bolezni je nemalo takih, ki vplivajo direktno na dihala. Mimogrede se tu vrinja problem kajenja v naši tovarni. Kje se v Elektromehaniki ne sme kaditi? Seveda so to oddelki, v katerih bi bil stik ognja z zrakom usoden — možnost eksplozije. Kaditi se prav tako ne sme v oddelkih, ki imajo posebne proizvodnje značilnosti kot so n. pr. števci, kjer se je treba držati vseh norm že zaradi državne kontrole. Takih oddelkov je prav gotovo malo. Kje v Elektromehaniki kadijo? V vseh bifejih v tovarni in v restavraciji. Vemo, da so vsi ti prostori premajhni za število ^udi, ki se v njih hrani, kar velja tudi za menjavo zraka v njih. Kadi se v vrsti za tople obroke, med krožniki; dim se prepleta okoli peciva in ostale hrane. Ni malo primerov, ko kadilec pohodi svoj čik šele takrat, ko mora odpreti usta, da bi pojedel „sveži" topli obrok. Kadi se celo v dvigalih, čeprav so v začetku visele tablice z napisom, da je kajenje prepovedano. Isto velja za etaže nove stavbe, kjer so nekoč visele omenjene tablice. (Sedaj jih ni nikjer več). SUka je več kot porazna. Naj se posamezniki ne čutijo užaljeni, če se posploši mišljenje, da imajo kadilci premalo srčne kulture in sočutja do svojega tovariša — sodelavca, hkrati trpina zaradi njih samih. Precej nas je, ki nismo kadilci in ne želimo vdihavati dima, sploh pa tistega ne, ki se je obrnil v zasmrajenih pljučih kadilcev in prišel v naša! Izgovor, da se po pokajeni cigareti dvigne delovna storilnost, je odveč. O tem so strokovnjaki že zdavnaj povedali svoje. Nemalokrat pride v takšnem okolju do psihoklime, ki ruši ne samo tovarištvo med sodelavci, temveč tudi delovno storilnost prizadetega. Poklicno obolenje zaradi dima se kaže v latentni obliki, zato mu eni kot drugi ne pripisujejo usodnih posledic, čeprav so te neizbežne. Seveda nas poleg dima obdajajo tudi ostale poklicne škodljivosti kot so ropot, šum, vibracije, kemični in biološki faktoiji, o katerih sedaj ne govorimo. Kaj smo do sedaj že storili? Nič dmgega kot to, da v naši ambulanti kajenja ni več in da se tega tudi držimo. Nič čudnega, saj so bolniki padali celo v nezavest v čakalnici s polnimi pepelniki ogorkov. Če pa pomislimo, da je bilo v tovarni snetih precej napisov in znakov, ki so prepovedovali kajenje, potem smo celo nazadovali-Že večkrat sem potoval po Poljski-Slovani so kot mi, vendar oni dobro vedo, kje lahko kadijo in kje ne. Naj povem, kje pri njih ne Hdiin- na •železniški in avtobusni pc vaju in avtobusu, v vlaku za nekadilce, v restavraciji, v banki in ostalih uradih; tega se še kako tudi držijo. Kje smo mi — Slovenci v primerjavi z njimi? Kaj storiti? V vseh bifejih in restavraciji ter na delovnem mestu, kjer so med sodelavci tudi nekadilci, naj bi bilo prepovedano kajenje. To naj bi določal člen samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu. Tega pa naj bi se tudi dosledno držah! Zakaj morajo biti prav nekadilci toliko po-trpedjivi in tolerantni do svojih tovarišev, ki kadijo? Zakaj v tovarni tega ne obravnavamo na nobeni seji, kolegiju, ali sestanku? Alije mogoče preveč dima, da bi ta problem videh? Z ustavo, ki smo jo sprejeli in kije najsodobnejša na svetu, nam je s členi 58, 104, 203, 204, 231, 240, 241 in 314, zagotovljena integriteta varstva pri delu in pravica do čistega okolja-Treba je torej na pot, ki nam jo zagotavlja in urejuje ustava! g _ ZAHVALA Ob prerani izgubi moje drage nepozabne mame DUKE VASILJEVIČ se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem v obratu tehnične kontrole v TOZD TEA ter vsem ostalim sodelavcem za sočustvovanje, izraženo sožalje ter denarno pomoč žalujoča hčerka - Slavka Centa Udeleženci prvega letošnjega planinskega izleta FD Iskra. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega MIRANA ARČONA se prisrčno zahvaljujem družbenopolitičnim organizacijam in sodelavcem iz Iskre Avtoelektrika za nudeno pomoč, za vence in cvetje, za spremstvo na njegovi zadnji poti in za izraz® sožalja žalujoči sorodniki- ZAHVALA Ob smrti moje ljube mame TEREZIJE MURGELJ se zahvaljujem vsem sodelavcem raz-vojno-tetinološkega oddelka Elektro-mehanike za izraženo sožalje >0 denarno pomoč žalujoča hč| Slavka Laris®1 ' ISKRA — glasilo delovnega kolek- ^ tiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopislo-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za in forma cije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz-\ vodov._________________________________y Prvi maj na Velem polju Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj organizira v prvomajskih praznikih L, 2. in 3. maja planinsko - tumosmučarski izlet na Velo polje, ki bo izhodišče za predvidene vzpone na Kanjavec, Kredarico in Triglav. Odhod izpred kranjskega kina Center bo v soboto, 1. maja ob 5. uri zjutraj, cena prevoza je 10 din, kavcija 20 din. Prijave in vplačila sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO, tel.: 2822 in poverjeniki sekcije do četrtka, 29. aprila. Vabljeni!