Št. 7.	V	Zagorju,	dne	3.	marca	1911.	L.	II.
= K —
Izhaja trikrat na mesec In sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravništvo lista je v Zagorju ob Savi.
Glasilo slovenskih rudarjev
Skrajšanje delovnega časa.
Pazni opazovalec našega strokovnega gibanja je gotovo že opazil, da delavci ob stavkah in plačilnih gibanjih predvsem zahtevajo večjih plač in šele v drugi vrsti skrajšanje delovnega časa. Kadar se podjetnik hudo upira, tedaj se zgodi, da delavci rajše odneha:o od zahteve po krajšem delovnem času, z vso trdovratnostjo pa zahtevajo boljši zaslužek.
Ta pojav se da lahko razložiti. Delavec vidi in občuti predvsem tisto, kar ga najbolj stiska. On vidi, da ob največji skromnosti in varčnosti ne more izhajati z zaslužkom. Karkoli rabi za življenje, se mu vsled nepretrgane izko-riščevalne politike podražuje. Zato delavec predvsem želi večjega zaslužka, da pride v okom neznosni draginji. Zategadelj pogosto opažamo žalostno dejstvo, da delavci streme samo za višjim zaslužkom, za druge prav tako važne zahteve se pa malo brigajo, da, skrajšanje delovnega časa jim je celo malo po godu.
Tako početje pa je popolnoma napačno. Delavstvo mora predvsem gledati, da doseže skrajšanje delovnega časa. Ta zahteva jim mora biti vsaj tako važna kakor povišanje plač. Da se to mnogokrat ne zgodi, je vzrok ta, ker mnogo delavcev še ni dovolj strokovno izobraženih in torej se ne zavedajo velike važnosti te zahteve. Zato tudi ne izpoznajo, da niso najvažnejši tisti uspehi, ki jim takoj pomagajo, ampak tisti, ki jim pomagajo trajno in temeljito, čeprav šele čez nekaj časa. Tušem spada vrednost krajšega delovnega časa, kar hočemo pojasniti v naslednjih vrsticah.
I.
Neumorno delujoči človeški duh hiti od iznajdbe do iznajdbe. Vsaka nova tehnična (strojna) iznajdba pripravi često na tisoče delavcev ob kruh. Vsled tega je v današnji moderni državi brezposelnost in z njo združena beda in pomanjkanje vsakdanji pojav.
Kaj je posledica brezposelnosti ? Kdor nima dela, nima denarja, ne more kupovati. In ker je brezposelnih na stotisoče po vsem svetu, zato tudi blago v kupčiji ne gre tako naprej kakor
LISTEK.
O trebušnem tifusu.
Piše dr. Tomo Zarnik.
(Dalje.)
Omenjeni znaki bolezni pa niso v vsakem slučaju tifusa določno izraženi. Pri nekaterih bolnikih prevladujejo včasi znamenja od strani živčevja, pri drugih zopet od strani črev in pljuč. Najdejo se tudi ljudje, pri katerih okužba z bacili tifusa, ne povzroči druzega kot nekoliko glavobola, splošne utrujenosti, pomanjkanja teka, par dni driske ali zapeke in vse je pri kraju. Vendar pa izločujejo po svojih iztrebkih (urinu, blatu) vedno bacile tifusa, kateri lahko pri drugi osebi, če se okuži, provzroče težke znake tifusa. Tudi izločujejo nekatere osebe še mesece in leta po prestanem tifusu dotične bacile. Take vrste ljudi imenujemo bacilonosce. Bacilonosci se pa ne najdejo samo pri tifusu, ampak tudi pri drugih nalezljivih boleznih, posebno pri davici in koleri.
Razume se, da so bacilonosci dosti bolj nevarni za okužbo drugih ljudi, ker hodijo navi-
navadno. Posledica, da blago izgubi svojo prvotno vrednost! Ako pa blago ne gre v kupčijo, tedaj ga bo dal podjetnik izdelovati v manjši množini. Posledica, da ne rabi toliko delavcev, zato jih odpusti večje ali manjše število iz dela in to število poveča že itak veliko armado brezposelnih. Treba je torej vsaj omejiti to nezdravo in jako škodljivo stanje, ki se v nenadnih gospodarskih krizah bliskoma pojavi in ki se bo dalo odpraviti šele s popolno odstranitvijo sedanjega kapitalističnega družabnega reda. Omejiti pa se da to nezdravo stanje le na ta način, ako se preskrbi brezposelnim delo; to pa se da doseči tako, ako si delavstvo pribori krajši delovni čas in da s tem brezposelnim priliko, da dobe delo. Ako pa ogromna armada brezposelnih zopet dela, se proda mnogo več blaga in delavci bodo imeli mnogo več dela.
Stvar pa si je treba ogledati še z druge strani! Ako se bo brezposelnost omejila, tedaj podjetniki ob stavkah in plačilnih gibanjih ne bodo mogli tako računati na stavkokaze. Na ta način bomo hitreje in uspešneje izvojevali svoje gospodarske boje. Zakaj najhujši sovražnik delavstva je sovražnik v lastnih vrstah, to je stavkokaz.
Zakaj se da dandanes tako mnogo delavcev uporabljati za stavkokaze? Ker so nevedni in deloma tudi zlobni. Oboje se da odpraviti, prvo z razširjanjem izobrazbe, drugo pa s smotrenim ljudskim vzgojevalnitn delom. Toda veliko število delavcev postanejo stavkokazi zato, ker jih je prisilila huda beda. Mesece in mesece brez dela, po telesu razsaja najhujša lakota: tako omahujejo žrtve današnjega družabnega reda. Nikjer ne morejo dobiti dela in zdaj se jim ponudi delo v kraju, kjer je stavka. Čut časti jim je vsled dolgega stradanja ugasnil, v njih sestradanem telesu poje samo ena želja: Kruha! Tako gre sestradani delavec in se udinja za stavkokaza! Res je, da je njegovo delo obsojanja vredno, zakaj pravi proletarec bi rajše lakote umrl, kakor pa da bi izdal svoje tovariše. Toda značaji so različni, in ako napade tak slaboten značaj lakota in huda beda, tedaj se prav lahko izpozabi tak delavec in stori izdajstvo nad svojimi tovariši!
dežno zdravi okrog in ne razkužujejo svojih nevarnih izločil. Po navadi bolehajo bacilonosci tifusa za boleznimi žolčovodov, katera bolezen se pojavlja s tem, da jih včasi napadajo krči v trebuhu (kolike), večkrat postanejo zlatenčni in včasi jih mučijo žolčni kamenčki. Včasi pa ne kažejo taki bacilnosci nobenih posebnih znakov in so navidezno polnoma zdravi.
Bacilonosci in za tifusom bolni lahko okužijo druge ljudi. Okužba z bacili tifusa se zvrši po navadi po rokah, na katere kaj lahko, posebno na straniščih, pridejo bacili tifusa, dalje po umazanem perilu postelje in bolnika. Ako okužena roka prime stvari, hrano i. t. d., se lahko dotične reči okužijo. S tem, da pridejo okužene reči v usta in v želodec, se razvije potem tifus.
V urinu in blatu izločuje za tifusom bolni in bacilonosec škodljive bacile. Blato in urin prideta na stranišče in od tod v bližnjo vodo ali na polje in vrtove. Voda se tudi okuži lahko, če se pere umazano perilo bolnikov v nji. ,Radi tega se pogosto naleze tifus po okuženi vodi. Tifus se je tudi že nalezel po mleku, katero je bilo v posodah, katere so se umile v okuženi vodi, ali kateremu je bila prilita okužena voda.
Iz tega sledi, da bi se skrajšalo število stavkokazov, ako bi se dosegel krajši delovni čas. To podjetniki dobro vedo. Odtod tudi tisto besno nasprotstvo podjetnikov proti krajšemu delovnemu času! To nasprotstvo opažamo vselej, kadarkoli se obravnava v državnem zboru o postavni uvedbi krajšega delovnega časa.
To pa mora vse misleče in razredno zavedno delavstvo vzdramiti, da si pribori krajši delovni čas! In sicer z lastno močjo, to se pravi, s pomočjo svoje strokovne organizacije. Krajši delovni čas zmanjša armado brezposelnih, poveča nakupovanje blaga, preskrbi na ta način delavcem dela in s tem tudi možnost boljših plač. Zmanjšana brezposelnost je najboljši pogoj za naglo in gotovo dosego boljših plač. Z omejitvijo brezposelnosti se tudi prepreči preveliko izdelovanje, ki provzroča težke gospodarske krize.
Delo podjetniških organizacij.
Znana stvar je, kako vneto delajo podjetniki, da bi zabranili sleherno praktično delo delavskih organizacij. V ta namen jim je dobro vsako sredstvo, da si le obetajo uspeh od njega. Vendar pa jim menda ta stvar ne gre tako gladko od rok kakor bi radi; kajti drugače bi ne opominjali zaostalih članov, naj se požurijo s plačevanjem prispevkov. Tako so razposlali pisanje, kjer »Zveza delodajalcev v Avstriji opominja svoje člane njih dolžnosti. Ob tej priliki jim s temile besedami obrazloži potrebo podjetniških organizacij:
...»Ob tej priliki Vam sporočamo, da bomo nadaljevali agitacijo za dosego stavkovne postave tudi v tem letu in sicer tako dolgo, dokler ne dosežemo uspeha. Pečali pa se bomo tudi s postavo o socialnem zavarovanju, s preosnovo obrtnih nadzornikov, z bojem proti naskokom davčnih uradov, kakor tudi s socialističnimi delavci in z zavarovanjem proti nezgodam. Zato je tesno združenje vseh delodajalcev neobhodno potrebno ...
Zveza delodajalcev v Avstriji.
Ravnatelj: W. R i c h t e r“ Kakor vidimo, so gospodje sestavili obširen bojni načrt. To jim tudi radi verjamemo, kako
Bacile tifusa prenašajo tudi muhe iz okuženih stanovanj.
Kakor hitro kdo zboli za tifusom, je treba, da se izolira bolnik in njegov strežnik. Oba-dva naj bodeta zase v posebni sobi in prepovejo naj se vsakovrstni obiski. Če le mogoče, naj rabita oba samo svoje stranišče. Če pa hodijo še drugi ljudje, mora se ono sproti razkuževati. Vsa izločila, osobito blato in urin, dalje vsi predmeti, ki jih bolnik uporablja, osobito nočna posoda, kozarci, krožniki, žlice i. t. d., osobito posteljno perilo in obleka, se mora po navodilih zdravnika sproti razkužiti. Koncem bolezni se razkuži tudi vsa soba bolnikova in vse kar je v nji. Otroci, ki so v istem stanovanju, ne smejo hoditi v šolo, dokler zdravnik ne dovoli.
Trupla za tifusom umrlih (povprečno jih umrje 10—15% obolelih) se smejo samo takrat puščati do pogreba v smrtni hiši, kadar stanovanjske razmere omogočujejo, da je mrlič do svojega pogreba shranjen v odločenem prostoru, ki ta čas služi samo v njegovo shrambo in je popolnoma osamljen od rodbinskega prometa.
(Dalje.)
zelo jim leži v želodcu, da imajo delavci pravico stavkati, kadarkoli se jim zdi potrebno. Ako hočejo torej z vso silo bojevati boj proti združevalni pravici delavcev, tedaj se temu s stališča njih razrednega stališča ni prav nič čuditi; drugo vprašanje pa je, ali bodo dosegli uspeh. Delavstvo bode vsekakor z vsemi silami odbilo sleherni napad na svoje priborjene pravice. Toda podjetnikom ne leži v želodcu samo pravica do stavkanja, oni bi radi pokopali vso, itak že nedo-statno, socialnopolitično postavodajo. Zategatelj ne marajo današnje uredbe obrtnih nadzornikov, ker bi radi neovirano izkoriščali delavce. Bore se proti zavarovanju proti nezgodam, in sicer z uspehom, ker se jim res pogosto posreči, da ogoljufajo zavarovalnice za precejšnje vsote. Nadalje skušajo preprečiti socialao zavarovanje. Poleg tega pa se bore v isti sapi proti davčnim oblastim in socialističnim delavcem. Neizkušenec bi sodil, da so avstrijski podjetniki prodani brez pomoči celi armadi sovražnikov in da ne najdejo nikjer pomoči niti v družbi niti v državi.
In vendar je ravno narobe. V kolikor je delavstvo organizirano, se še lahko ščiti nesramnega izkoriščevanja, ostalo delavstvo pa, in tega je veliko večje število pa je izročen na milost in nemilost izkoriščevalcem. S temi mezdnimi sužnji lahko počenjajo izkoriščevalci karkoli se jim poljubi. Cilj organiziranega podjetništva je že odnekdaj, da bi zopet prišel tisti za podjetnike tako blaženi čas, ko jim je ležalo vse delavstvo izkoriščano brezpravno in brez pomoči pred nogami. Organizirano delavstvo pa si bo vedelo pomagati!
Silneje kakor kedaj popreje se začenja boj na vsej črtil Toda čim drznejši bodo podjetniki, tem vztrajnejše bo delalo organiziranojdelavstvo, da vrže oderuški veliki kapital. Tega so si gospodje lahko svesti. Mi ne podcenjujemo moči naših nasprotnikov, in se zavedamo, da nas čaka jako naporen in nevaren boj! Toda ravno vsled tega si bomo tudi priskrbeli moči, ki nas bo dovedla do zmage!
In ta moč je naša strokovna organizacija!
Pismo iz Amerike.
Virden, 111. 31. jan. 1911.
Sodrugi rojaki in čitatelji »Rudarja* v moji bivši domovini se brezdvomno zanimajo za splošno svetovne rudarske razmere. Zato sem se danes namenil nekoliko opisati položaj ameriških rudarjev. Ako pa vam vsaj deloma prave razmere hočem predstaviti, pričeti mi je pri organizaciji. Tukaj ekzistirata dve rudarski organizaciji. Prva operira na iztoku in srednjem zapadu po imenu .United Mine Workers of America", katera šteje
350.000	članov. Organizirana je na mednarodni in medverski podlagi. Gotovo imate že na jeziku besedo: — »tako, kot pri nas*. Moj odgovor pa je: »Počakajte, da Vam pojasnim”. Ko sem jaz prišel v to novo, domišljavo svobodno deželo, katera je danes že bolj degenerirana od zastarele Evrope, sem prvotno tudi tako mislil. Da, mislil sem celo, da imajo že tukaj praktično uvedene stvari, katerih še v Evropi niso na program vzeli. Oh, kako sem se motil I Polagoma so se mi pač odpirale oči, toda istočasno je bilo celo počasno odpiranje oči izvanredni slučaj, ko se je vse čudovito mehanično gibalo. Pred predsedniškimi volitvami 1900 sem pa kar debelo gledal, ko sem pri naši lokalni strokovni organizaciji, katera je temeljila na mednarodni in medverski podlagi, na zborovanju čul posvetovanje, za katero kapitalistično stranko naj pri volitvah glasujemo: demokraško ali administrativno republikansko. Od takrat sem pa vedno bolje videl, ker kasneje so se tudi boljše prilike nudile, videti in spoznavati. V teku desetletja se pa mnogo izpremeni in tudi s tukajšnjimi izpremembami zadnjih deset let smo vsaj deloma opravičeni biti zadovoljni, kar se tiče namreč iz političnega gibanja. Gmotni položaj delavcev se pa v zadnjem desetletju ni za las zboljšal, pač pa poslabšal po vedno naraščajoči draginji in nestalnosti dela.
Glavni organizator in večletni predsednik premogarske Unije je bil John Mitschel, čegar parola se je glasila: .Ne politike v Unijo*. O, sam je pa igral ulogo dvoreznega noža in prav spretno politikoval, kar mu je tudi neslo in
omogočilo brezbrižno in udobno življenje. Ker je pravočasno uvidel, da se delavstvu v obče premogarjem na splošno odpirajo oči. je še pravočasno in častno odstopil predsedništvo združenih premogarjev, da ni še izgubil vsega ugleda in bil izbacnjen kot izdajica.
Manje sreče je pa že imel njegov naslednik T. Leviš, kateri je nastopil leta 1908 s 1. aprilom. T. Leviš je bil sicer radikalnejši in se vsaj odprto ni pripoznaval k podjetniški zvezi »bivic Federation*, koje podpredsednik je še danes John Mitschel, ki mu nese to baje 6.000 dolarjev na leto (»bivic Federation“ je zveza podjetnikov in nekaterih delavskih vodij, kateri hočejo posredovati med delom in kapitalom, ter zatrjujejo, da imata delo in kapital enake interese. Ta zveza je že večkrat posredovala v velikih in dolgotrajnih štrajkih, toda vselej edino v korist — kapitalistom).
Minilo leto, kakor sem vam že na tem mestu poročal, so bili veliki štrajki in ponekod še danes niso končani, to po preteku 10 mesecev. Leviš je poskusil pri illinoiških premogarjih igrati ulogo dvoreznega noža, bolje rečeno izdajalca, toda kar se je Mitschelnu parkrat posrečilo, se njegovemu nasledniku ni obneslo. Tukaj smo se že prej toliko zavedli, da smo v distriktni urad izvolili socialiste, kateri edini vedo, kakšno orodje je rabiti v boju, da vodi do zmage. Preje je Unijsko vodstvo preziralo, da celo zaničevalo socialistične ideje, lansko leto pa se je distriktni Unijski urad obrnil na vse socialistično časopisje vseh narodov in za štrajkarje plačal vsakemu jezikovno socialistično časopisje in stal vedno z istim v tesni zvezi. (Slovenci smo prejemali »Proletarca”). To je toraj pomagalo do zmage premogarjev in poraza za mednarodnega predsednika F. Levisa, kateri je pa pri letošnjih volitvah lansko mešetarijo plačal s svojim predsedniškim stolcem. Njegovim naslednikom je izvoljen John P. White, kateri nastopi 1. aprila' svoj urad z velikansko večino glasov. Dokaz toraj, da premogarji v Ameriki spregledujejo.
Sedaj se vrši tudi konvencija Unije v Co-lumbus, Ohio, kjer zboruje okoli 1200 delegatov že dva tedna. Plačilna lestvica za letošnje leto ne pride v poštev, ker za to leto še velja lanska pogodba. Imajo pa mnogo preosnov v notranjem poslovanju na dnevnem redu in vse nekako kaže, da so socialistični delegatje že do malega v večini skupne organizacije. To je velikanska iz-prememba v kratki dobi. Posebnosti o konveciji ne zamorem druge danes poročati, ker razni načrti in predlogi še niso pasivni, toda smelo zatrjujem, da vse kaže radikalno obliko.
Druga načelno imenovana organizacija je „Western Federation*, to je zapadna zveza rudarjev in plavžarjev, katera šteje nekako 50.000 članov. Ta organizacija je pač takoj začetkoma imela socialistična načela, radi katerih so poskušali uradnike Unije po histeričnih legendah spraviti na vešala. (Proces Haywood v Boise Idiho leta 1006), kar se pa kapitalistom in ameriški vladi vendar ni posrečilo radi nasprotne sile organiziranega delavstva.
Western Federation se je pa približala United Mine Workers of America. Da se pa te dve strokovni organizaciji zamoreta popolnoma združiti, je prvo imenovana Unijo zaprosila Charter (prosto pismo) pri Labor Federation, kar se je pa šele dovolilo, ko so združeni premogarji na svoji konvenciji sporočili eksekutivi Labor Federation, da, ako ne dovoli prostega pisma Western Federation, odstopijo le ti in se združijo z slednjo. Za splošne ameriške Unije je ta dogodek izredno pomemben. Orjaški je korak.
Opomniti moram nekaj, kar tudi po shodih ponavljajte rudarjem, da kateri se kedaj nameravajo izseliti v Ameriko, naj ja pristopijo v Unijo avstrijskih rudarjev, ker tukaj je več zadržkov, ko mora biti vsakdo v Uniji ravno kot pri vas pri bratovski skladnici, in kadar pride z mednarodno karto, mu ni treba plačati centa pristopnine in tudi nima nobenih sitnosti Draga je pa pristopnina 10—50 dolarjev ali od 40—250 kron avstrijske veljave in še vse polno drugih sitnosti. Plačilna knjižica mora biti tudi poleg karte. To v splošno pojasnilo. Ne vabim pa nikogar sem; saj republikanska proslavljana pro-speriteta je 2e kedaj pri vragu in je deloma
komaj polovica delavnega časa povsod pa še ne in v Pennsylvanji in Coloradi je v več krajih že 10 mesecev trajajoči štrajk.
Simon Kavčič. Virden, Ul. U. S. A.
Strokovni pregled.
s Stavka v škotskih rudokopih. V škotskih rudokopih so uprizorili tamošnji strojni delavci akcijo, s katero si hočejo izbojevati 8urni delovni čas. Podjetnikom so izročili tozadevni memorandum, v katerem pravijo, da bodo ustavili delo, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. Ostali rudarji so tudi pripravljeni, da se pridružijo nameravanemu štrajku, pri katerem bi potemtakem sodelovalo 95.000 oseb. Večina delavcev je organizirana!
Stavka londonskih črkostavcev. Vsi znaki kažejo, da se bo boj londonskih črkostavcev, o katerem smo v eni zadnjih številk poročali, prav kmalu končal s popolnim porazom podjetnikov. Podjetniki so delavcem grozili z izporom in res so prvotno kazali neko korajžo, misleč, da s tem oplašijo stavkujoče črkostavce, ki se borijo za 48urni tednik. Vsak dan pa sedaj na tucate tvrdk polaga orožje in se vdaja v svojo usodo, v 48 ali pa vsaj 50 urni tednik. To, da je kapituliralo nekaj največjih podjetjih, je oplašilo tudi ostale podjetnike, najbolj pa podjetniško zvezo. Danes dela že 700 črkostvcev v Londonu po novem ceniku (tarifi), samo 1500 črkostavcev s pomožnimi delavci še stavka naprej. — Ta povoljni tok stavke je pač pripisati močni in trdni strokovni organizaciji angleških črkostavcev, nič manj pa brezdvomno temu, da je izhajal med stavko poseben stavkin dnevnik, ki smo ga bili že omenili. »Daily Herald" se zove ta list, ki je pisan v bojevitem in živahnem slogu in ki šteje med svoje sotrudnike znane socialiste. V par dneh je njegova naklada poskočila od 20.000 na 30 000 iztisov. Ta uspeh je naše angleške sodruge tako razveselil, da mislijo dnevnik tudi po končanem boju še naprej izdajati.
s Izpor grozi tudi danskim delavcem in sicer v lesni industriji, v instalacijskih obratih in v industriji metalne robe, ako se do 27. februarja ni dosegla kaka poravnava. — Pred nedavnim časom so se na Danskem nahajali v mezdnem gibanju krojači in delavci v tekstilni industriji. No, boj obeh delavskih kategorij je z uspehom končal. Še pred nedavnim je bila nevarnost, da pride do velikih bojev. No, vendar kaže vse, da je splošni izpor, s katerim so hoteli prisiliti vse delavstvo Danske, da se preda na milost in nemilost kapitalizmu, ostala samo pobožna želja borniranih podjetnikov.
Izpor lltografov, kamno-tlskarjev in pomožnega osobja traja na Češkem že več ko tri mesece, in kakor stvari danes stoje, traja še lahko kak mesec. Delavstvo zahteva 8 in pol umi delovnik, povišanje najmanjše plače in tudi dopla-čanje prekournega dela. Podjetniki pa so pristali 8 in tri četrt urni delovnik pri tem pa bi morali odpasti čas za zajtrk, razni odmori in slično, na kar delavstvo nikakor ne pristane. Ostale organizacije izdatno podpirajo ta pokret in samo nemška zveza doprinesla je 10.000 kron podpore. Tako podprt bo tu mezdni boj moral prej ali slij končati z zmago delavstva.
s Pasivna rezistenca tržaških državnih uslužbencev se je končala in sicer končala — brez uspeha. V četrtek, dne 23. februarja so zaupniki državnih uslužbencev na tajnem sestanku sklenili, da prično zopet redno poslovati. V pričetku se je zdelo, kakor da bi hotela rezistenca zavzemati zmiraj nevarnejše dimenzije; saj so se ji pridružili celo že uradniki na okr. sodišču in na namestništvu. Torej celo vladni uradniki so že ,štrajkali“. Upati je bilo, da ta obupni korak državnega uslužbenstva v Trstu vendar enkrat zbudi zakrknjeno vest ravno tako zakrknjene avstrijske vlade, ki je sicer kaj bahaško radodarna, kadar se gre za kanone in oklopnjače, ki ima pa za socialne potrebe svojih državljanov zmiraj — zadrgnjen mošnjiček. Vlada se je postavila na stališče, da se ji morajo uradniki in drugi državni uslužbenci brezpogojno pokoriti, da torej sploh nimajo pravice, upirati se, ako se jim ne izpolnijo kakršnekoli še tako opravičene zahteve. Cesar jim je treba, jim bo že vladav sama dala, če in kadar se bo njej zljubilo. Ce bodo pa uslužbenci skušali v svoji obupnosti, da si svoje pravice izsilijo — če so namreč ostale že vse mile prošnje brezuspešne — potem je vlada pripravljena, da z največjo strogostjo nastopi proti taki »nepokorščini* svojih uslužbencev. Tako nekak je smisel odgovora, ki ga je dal ministrski predsednik Bienerth na posredovanje drž. poslancev sodruga Pittonija in dr. Rybafa. No, taka je pač socialna morala brezsrčnih fabrikantov in — avstrijske vlade! . . . Delaj in garaj, sicer pa glej, da držiš jeziki — Kakor torej rečeno, se je pasivna rezistenca b r e z uspeha končala, glavna
hiba te pasivne rezistence je bila ta, da ni imela nikakšnega edinstvenega vodstva. Prejšnji odbor je — odstopil. Da se na ta način vsaj za daljši čas ni mogla vzdrževati nikaka disciplina, je jasno. In morda je baš na to računala vlada. Reče se sicer, da pomeni konec sedanje pasivne rezistence samo — premirje. Ampak s tem se hoče brezdvomno prikriti samo brezpogojno retirado. — Ker so pa municipalno predsedništvo in razne druge korporacije ponudile svoje posredovanje, je upati, da jo vlada ne bo tirala do skrajnosti in da bo privolila vsaj v najnujnejše gospodarske priboljške tržaških državnih uslužbencev.
s Organizacija služkinj na Norveškem. Na Norveškem obstaja že dalje časa organizacija služkinj. Sedaj je ta organizaaija tako v K r i -stijaniji kakor v ostalih norveških mestih razvila živahno agitacijo. Posledica te agitacije je, da zahtevajo služkinje urejen delovni čas, posebno plačo za nočno delo, popolno svobodoob nedeljah popoldne, a kot nekako odškodnino za rano vstajenje zjutraj en prost popoldan v tednu, pa tudi boljša človeku dostojna stanovanja. V mestu Dram-m e u se je posrečilo organizaciji služkinj izbojevati priznanje cenika (tarife), po katerem sr morajo ravnati tako gospodinje kakor služkinje. Dalje so dosegli, da nesme nobena gospodinja sprejeti v službo neorganiziran e s 1 u ž k i n j e. To se jim je tem lažje posrečilo, ker dajejo na Norveškem dekleta, navajena živeti od dela svojih rok prednost svobodnemu delu v tovarni, kakor da bi bile hišne uslužbenke, ki so osebno najbolj navezane. — A kdaj bomo mogli pri nas govoriti o kaki organizaciji služkinj!? In vendar bi bile zlasti v velikih mestih krvavo potrebne, koder so naša dekleta večinoma izročena na milost in nemilost šikanam in hipnim .muham" raznih .milostivih* pa ošabnih gospodinj.
s Napredek strokovnih organizacij v New-Yorku. Newyorške delavske unije so dosegle v minulem letu lep napredek. Unija brivcev je narasla za 1550 novih članov; organizirani pivovarniški delavci za 5000; smotkarnarji 4250; peki 3298; mizarji in tesarji 20.000; mašinisti
10.000	barvarji in dekoraterji 6658; gledališčni uslužbenci 1500; elektricisti 4000 in godbeniki za 200 novih članov. Kakor v Evropi, tako se tudi v Ameriki bolj in bolj množijo bataljoni organiziranega delavstva. In orožje teh delavskih množic v njihovem boju niso puške, bajoneti in kanoni, njihovo orožje je umasvitli meč, prosveta in izobrazba.
s Delavske organizacije v Bolgariji. Kako se razvijajo delavske organizacije med bratskim bolgarskim narodom, nam kaže statistika, ki jo je sestavil glavni odbor generalne konfederacije dela v Bolgariji. Iz te statistike izhaja, da je organiziranega delavstva 4982, od teh je 1419 tudi politično organiziranih. Sodrugi so organizirani v 13 strokovnih zvezah in 182 sekcijah. Leta 1904. je bilo 42 sekcij in 1500 članov. Vsekakor se kaže lep napredek.
Od organiziranih je 2.466 (49'50°/o) industrijskih delavcev, 1171 (23-50°/o) rokodelcev, 1322 (26-55°/0) prometnih, 22 poljedelskih delavcev. Med organiziranimi je 785 tujcev (ino-zemcev). Organiziranih žensk je 340. Največ članov imajo zveza čevljarjev (722 članov), zveza nekvalificiranih delavcev (602 člana) in zveza tobačnih delavcev f501 član).
Konflikti med delom in kapitalom postajajo vedno pogostejši, kapitalizem prodira od dne do dne močneje v Bolgarijo, a tudi socialistična propaganda zbira okrog sebe zmiraj večje število novih borilcev.
Statistika dela 1. 1909,—1910. je sledeča: obdržalo se je 3591 sej v sekcijah, 2464 glavnih sej s predavanji itd. in razširilo se je 78.000 listov v svrho propagande.
Na Bolgarskem obstoje nadalje tri tako-zvane komore dela. 12 zvez ima svoje strokovne liste, a od teh jih je 9, ki izhajajo mesečno a 3 polumesečno. Leta 1909. potrošile so združene zveze 10.271 frankov za podpore, od teh se je izdalo 6705 frankov za podpore brezposelnim. V osmih mestih so si osnovale organizacije posebne fonde za podpoie brezposelnih in so iznašali njihovi dohodki v minulem letu 3954, njihovi izdatki pa 3741 frankov. Stavk je bilo 155 z 8156 stavkujočimi in so v to svrho izdane podpore dosegle 1557 frankov. Rezultati stavk so bili povoljnejši nego prejšnja leta. Generalna stavka če v 1 j arj e v j e k o nča 1 a s tem, da je bila sklenjena tarifa, po kateri se je znižal delovni čas od 16—18 ur na 10 ur, odpravilo se delo na komad (akordno delo) in plača se je zvišala za 15—20°/o. Tobačni delavci v Varni so si izposlovali, da tamkajšnji podjetniki ne sprejemajo na delo drugih nego samo organizirane delavce. Leta 1909. so se vršile tudi tri stavke poljedelskih (kmečkih) delavcev, izmed katerih sta končali dve stavki z zmago.
Konfederirane zveze so imele leta 1909. dohodkov 46.869, a izdatkov 43.595 frankov.
Koncem leta so imele zveze v blagajni vsega skupaj 22.559 frankov.
Konfederacija je imela dohodkov 13.715 frankov. Vsaka organizacija plačuje konfederaciji mesečno po 20 centimov za člana. (Konfederacija je vrhovna inštanca strokovnih organizacij kakor pri nas strokovna komisija.)
Skoraj vse zveze so združene s svojimi mednarodnimi centri. Za švedsko stavko se je izdalo 815 frankov, a 100 frankov za izprte nemške delavce.
Kakor se vidi, zmaguje in prodira socializem tudi na Bolgarskem. Uspehi, ki jih dosezajo naši bolgarski bratje s svojimi organizacijami, naj bi služili še nezavednim slovenskim delavcem v spoznanje, kaj zamorejo združene delavske sile, kaj zamore organizacija. — Po no-vinah se sicer navadno čita, da je na Bolgarskem nad 12,000 organiziranih delavcev. Statistika nam dokazuje, da je število mnogo manjše. Pa poglavitno je, da je zaznamovati stalen napredek in baš to dejstvo in pa uspehi bolgarskih delavskih organizacij nam dokazujejo, da gre socializem tudi na Bolgarskem lepi bodočnosti nasproti.
Dopisi.
d Zagorje. V soboto, dne 25. febr. bil je društveni sestanek steklarjev, na katerem je so-drug Mrak predaval oliberalizmu, anarhizmu in o nastanku in razvoju social i z m a. Sodrugi so z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja, tembolj ker jim je v poljudni obliki raztolmačil tudi vse one tuje tehnične izraze, ki se rabijo v vsakdanjem političnem življenju. Po priliki prinesemo kratek izvleček tega predavanja. — Kar moramo z obžalovanjem in žalostjo povdarjati, je to, da se predavanj in sličnih priredb udeležujejo po večini samo starejši sodrugi, dočim se mladina za resna vprašanja presneto malo briga in zanima. Ne prikrivajmo si naših hib. In najnevarnejša hiba naše mladine je ta, da se vdaja — alkoholu in kvartopirstvu! To je tembolj žalostno, ker bi morala biti ravno mladina merilo naše moči. Zdrava in trezna mladina, samo ta nam zamore odpirati lepše upe v bodočnost. Pijan-čevanjeinkvartopirstvopajestrup zanaše strankarsko in družabno ž i v 1 j e n j e 1 V svesti si te resnice naj bi smatrali naši zavedni sodrugi za prvo svojo dolžnost in nalogo to, da gredo brezobzirno in neusmiljeno v boj proti tem b o 1 -nim izrastkom inpojavommed našim delavstvom. Inprvikorakktemu bodi uscanovitevkrepkemladinske organizacije!
Velenje. V zadnji številki smo poročali o ponesrečenem delavcu Trobi ni in danes moramo zopet poročati o nesreči, ki se je pripetila dne 20. febr. delavcu Ivanu Milanšku. Pla-ziran je bil v rudniku na št. 25 pri prevažanju „huntov“ na desno roko in prav lahko bi mu odtrgalo dva prsta, da ni prišel na kraj nesreče pravočasno kopač Jelen Martin ter ga rešil. Ponesrečenec je šel takoj v bolnišnico, kjer se ga je obvezalo, pozneje pa na svoj dom. Rudniškemu vodstvu bi bilo pač priporočati, da vzdržuje rudniško progo v boljšem stanju.
Razne stvari,
r Oficirjem se .slabo“ godi. Kakor poročajo vojaški listi, se častnikom poviša nared-b e n i m (!) potom stanovanjska doklada. Povišek znaša od 44 do 300 kron, sorazmerno šarži in mestu. Povprečno bo znašal baje povišek 150 kron. Med tem, ko morajo ostali državni uradniki prosjačiti ali pa celo štrajkati in delati pasivno rezistenco (primerjaj boj tržaških državnih uslužbencev!...), se gospodom oficirjem brez daljšega premišljevanja vrže tja preko kakih 7 ali 8 milijonov, ne da bi bilo treba le-tem samo z mezincem geniti... Tu se pač najdrastičnejše vidi razlika med vojakom in civilistom, zajedno pa se vidi, da cela naša država ni nič druzega nego en sam veliki brlog, v k o j e m se najboje godi — militarističnim trotom.
r Socialistični pokret za republiko na Bolgarskem so tamkajšnji naši sodrugi uprizorili po celi deželi veliko akcijo za uvedenje republike. Prvi shod se je vršil vTrnovu, v stari prestolici Bolgarske in tega shoda se je udeležilo veliko šte vilo • naroda. Na shodu je poročal sodrug Grabrovski, ki je raztolmačil potrebo, da se uvede republika, car Ferdinand pa naj se proglasi za dosmrtnega predsednika, ali naj se pa — izplača. V tem smislu je bila sprejeta tudi rezolucija. Temu shodu bodo sledili še drugi po celi deželi. — No, pokret, ki je mogoč med bratskim našim bolgarskim narodom, bi bil pač izključen pri nas v .moderni" Avstriji. Saj si lahko v duhu predstavljamo vse one »veleizdaj-niške“ komedije, ki bi nujno sledile, če bi se usodili samo usta odpreti o takih samo po sebi umevnih in pametnih stvareh . . .
r Koliko se v Evropi potrosi za brezpo-selnike? V Evropi se meče letno 18 tisoč milijonov mark v žrelo militarizma in m a r i n i z m a, ali kakor pravijo vlastodržci vsega sveta: za takozvani .oboroženi mir*. Ta .oboroženi mir“ so namreč: stoječe vojske, puške, topovi, oklopnjače itd. Medtem ko se pa za militarizem in marinizem v posameznih državah tratijo milijoni za milijoni, se pa na vse mogoče načine .štedi* in se gleda na vsak vinar, kadar gre za ljudske in socialne potrebe. Kako skopuško se postopa proti onim nesrečnikom, ki s svojimi zdravimi rokami ne morejo najti dela v naši .krasno" in .božanstveno“ urejeni družbi. Z ozirom na to, da se brezposelnost bolj in bolj razširja in narašča po vseh kapitalističnih državah, je vsekakor zanimiva statistika, koliko so izdale posamezne države za ublaženje teh razmer. Statistika je od leta 1907. in evo tozadevnih izdatkov posameznih držav:
Angleška . . . .	. . 10,742946 K
Nizozemska . .	, . . 10.394 .
Belgija . . . .	, . . 146.178 .
Danska . . . ,	, . . 393.848 .
Švedska . . . ,	. . . 119.352 „
Norveška . . . ,	. . . 57.507 .
Finska . . . .	. . . 500 .
Nemčija . . .	. . . 8,412.408 .
Avstrija . . . ,	. . . 1,195.349 .
Ogrska . . . .	. . . 272.616 .
Srbija		. . . 8.933 ,
Bolgarija . . .	. . . 2.237 .
Švica		. . . 24.555 .
Skupaj . . 21,386.823 K Milijone in milijone tedaj požre nenasitni moloh — 18 miliard letno v Evropi — ali za socialne potrebe ljudstva, za bedne in nesrečne, za te se najde kvečjemu nekaj drobiža. In če se usodimo na vse to reči, da je kapitalistična kultura v svojem bistvu najrafiniranejši barbarizem, potem zagrešimo s tem največji greh in zločin, seveda v očeh — sitih ...
r Blaznost oboroževanja. Po statistiki o dosedanjih načrtih posameznih velevlasti se bo do leta 1916. v posameznih državah zgradilo sledeče število dridnavtov (modernih vojnih ladij):
Angleška		. . . 45
Nemčija		. . . 29
Zedinjene Amer. države . ,	. . . 14
Francija		. . . 14
Japonska 		, . . 11
Rusija 		, . . 6
Italija		, . . 6
Avstro-Ogrska		. . 4
Brazilija		. . . 4
Španska	• . .	. . . 3
Argentinija		... 2
Chile		... 2
Turčija		... 2
Skupaj .	. . 142
Torej bo leta 1815 zgrajenih v celem 142 dridnavtov. Ena taka bojna ladja stane, kakor proračunjeno, samo 16 milijonov kron. Pomnožimo tedaj 142 z 61 in dobimo tedaj skupno vsoto 8.520 milijonov kron, ki se bodo tako-rekoč vrgli v vodo za dridnavte. Pa to so samo dridnavti, ostalo bojno brodovje niti vračunano ni. Ta ogromna vsota denarnega in narodnega kapitala, ki se trati na ta uprav blazen način, nam pač jasno pokazuje, da drvi ves svet, cela kapitalistična družba v neizogibno katastrofo. To, kar se dandanes počenja, je zares že več kakor blaznost!
r Strahovita kuga v Mandžuriji in na Kitajskem. V Mandžuriji in v Kitajski že dalje časa razsaja grozovita kuga, takozvana pljučna kuga. Tisoče in tisoče žrtev je že zahtevala ta strašna bolezen. Ljudje kar po cestah popadajo in umirajo in na ta način se le še bolj in bolj razširjajo pogubonosni bacili. Zrak je takorekoč nasičen s kužnimi bacili in zmiraj večje dimenzije zavzema kuga. In kakor poročajo najnovejše vesti, je vdrla ta strašna epidemija tudi že v evropski del kitajske prestolice, Pekinga. Več Evropejcev je zbolelo in en Avstrijec in štirje Angleži so že umrli. S tem je nastala nevarnost, da se zanese kuga potom pomorskega prometa tudi v Evropo. Skrbi se zato za vse mogoče varnostne odredbe, zlasti pa za čim najstrožjo zdravniško kontrolo v pristaniščih. Samo po sebi umevno, da morejo temu vprašanju posvečati največjo pozornost in paznost vse evropske vlade, ki so udeležene na kakršenkoli promet z Vzhodno Azijo. V svrho omejitve in zabranitve daljnega napredovanja pljučne kuge se je sestala posebna konferenca v Irkutsku, ki je sklenila, da se vse blago, ki se izvaža iz Kitajske v Evropo, natančno preišče, preden se pusti preko meje. — S kakšno silo je razsajala kuga zlasti v Harbinu in njega okolici, za to nam govori žalostni dokaz, da je neka v bližini Harbina se nahajoča vas popolnoma izumrla. Vsa vas leži pod snegom in je takorekoč eno samo pokopališče . . . Strašno! Pač vzroka dovolj, da evropske oblasti ne opuste niti najmanjše varnostne odredbe, da se ubranimo takega groznega gosta 1 ...
Novo podraženje. Danes takorekoč ne mine več noben dan, da se ne bi podražil kak, za
življenje neobhodno potreben predmet. Navadno so to največji kapitalisti, ki napovedujejo svoje razbojniške napade na žepe siromašnih slojev s patricijsko mirnostjo, kakor da bi šlo za naj-nedolžnejšo in najbolj samo ob sebi umevno stvar pod božjim solncem. To pot so na vrsti tovarnarji čevljarske industrije, ki nameravajo in pripravljajo nov atentat na ljudske žepe. Zveza avstrijskih čevljarskih tovarnajevv na Dunaju in zveza čevljarskih tovarnarjev na Češkem, Moravskem in Šlezkem so razposlali okrožnice, v katerih napovedujejo, da jih neprestano naraščanje cen vsega potrebnega materijala za izdelovanje čevljev kakor tudi plače delavcev in režija silijo na to, da od 15. (?) januarja 1911. pojedinim vrstam čevljev povišajo tudi njihove cene.
rMatl 27 otrok. V Riva Ligure ob Rivieri di Ponente v Italiji živita zakonca, ki sta tekom 15 letnega zakona rodila 27 otrok. Ko sta se poročila, imel je mož 24, žene pa 21 let. Zadnji otrok se je rodil, ko je bila mati stara 47 let. Svoje otroke je žena večinoma sama dojila. Razen normalnih porodov porodila je enkrat dvojčka, enkrat trojčke in enkrat četvorčke. Poslednji so umrli takoj po porodu. Koliko otrok danes še živi, o tem se ne poroča. Poročilo je namreč posneto po italijanskem listu »Corriere del la Sera“. Ta rodovitna zakonska dvojica se nahaja o dobrem gospodarskem položaju, je viditi zdrava in tudi s svojim „uspehomu jako zadovoljna ...
r Nad 800 milijonov kron zahteva letos vlada za vojaške namene. 312,400.000 K znaša samo izredni kredit za mornarico. Seveda bodo tudi ta atentat na žepe delavnega ljudstva ki-movci v delegacijah brez daljšega privolili. Samo vprašanje je seve, da ne bo ljudstvu prej ali slej počila struna potrpežljivosti nad takim -brezvestnim gospodarstvom. — Kredit za militaristične namene in mornarico je že dovoljen.
r Enakopravnost žene. Po vsej Avstriji se pripravlja za 19. dan marca velikanska manifestacija za enakopravnost žene, ki je še tako zatirana. Posebno na Dunaju bo manifestacija velika. Ta dan se prirede shodi tudi povsod drugod, kjer le obstoja ženska organizacija, ali pa sodelujejo žene v delavskih društvih. Jako važno je to gibanje, jako važna ta akcija za probujo žena, da začno premišljevati o svojem bednem in zatiranem stanju. Grozovito človeka zaboli srce, če opazuje, kako brezbrižne so žene za vse javno življenje, za politiko in za javno gospodarstvo in kako gnusno jih posebno po naših slovenskih pokrajinah izkoriščajo klerikalni politikanti. Skoro nobenega razuma za ta vprašanja ne opažamo med ženami, med delavkami, pač pa naivne nazore o vsej socialni bedi in nje posledicah. Če narašča draginja, če se zgodi nesreča, če ni dela, če je bolezen, če je lakota: vsega je krivo delavstvo, ker ni slepo vdano kapitalistom in njih pandurjem. Tako jih tolažijo gospodje v imenu vere. Ker ni vere, pravijo, zato je tako! Seve, je to sleparija! In dokler se žena docela ne zave, da je tudi ona dolžna sodelovati v socialnem boju, toliko časa bo boj težji, bodo uspehi manjši. Žena mora biti sobojevnica za delavske pravice, ne pa celo v napotje možu pri boju, kakor je to danes mnogokrat, ker mu brani biti član organizacije in sodelovati pri njej in da ženo zbudi k temu boju, k zavesti, ta namen ima nameravana velikanska manifestacija. Tudi žena mora imeti vse pravice in vso svobodo!
r Na Finskem traja stavka vseh tiskarskih strok že osmi teden. Boj je silovit. Stavkujoči se posebno upirajo proti uvedbi plačevanja mezde po urah. Glavna ovira, da ne pride do kakšne pogodbe je „Splošna finska zveza delodajalcev", ki je nasprotnica tarifnih pogodb. Razdrla je že pogodbo slikarsko, delavcev s papirjem, kovinarsko in ono pristaniških delavcev, sedaj se je lotila še te tiskarskih strok. Stavkokazov vobče ni mnogo. Večina stavkokazov se pa rekrutira iz napolinteligentnih krogov: trgovski pomočniki in pomočnice, žene in hčere faktorjev, telegrafisti, učitelji, dijaki; tudi neki posestnik z obema sinovoma, lekarnar, dva pastorska sinova in en pastor ter druge osebe. Kljub vsem tem parasi-tom je najboljša nada, da bo zmaga na strani delavstva, posebno ker je ta boj jako važen zaradi preteče nevarnosti, da 'delodajalci uničijo tudi tu mezdno tarifo. Finska je v Rusiji!
r V ruski dumi je bil predložen zakonski načrt, ki ni imel le namen omejiti svobodo dnevnega časopisja popolnoma, nego tudi izvesti nad vso drugo književnostjo strogo cenzuro. Vse kar je namenjeno za ljudstvo pride pred duhovne ocenjevalce. Ustanove se tudi posebna administrativna sodišča, ki bodo imela pravico brez sodne obravnave zapirati knjigarne in tiskarne. Taka sapa veje v ruski ustavi.
Zapisnik
zborovanja rudarske zadruge II. skupine dne 11. svečna 1911 ob 10. uri dopoldan v gostilni pri
Zelenem travniku v Celju. (Z. 101/11.)
Navzoči:
c. k. rudniški komisar gospod Kalab in 62 odposlancev II. skup.; načelnik konstatira, da je zborovanje sklepčno in imenuje gospoda Ignac Sitterja za tolmača in odposlanca Martina Repovša zapisnikarjem.
Dnevni red:
1. Odobrenje letnega računa za leto 1910
2.	„	„ proračuna za «	1911
3. Slepanje članskih doneskov za „	1911
4. Slučajnost.
ad 1. Prečita načelnik letni račun za 1. 1910 in član predstojništva Martin Repovš poroča, da se je račun pregledal, potrdila z blagajn, knjigo primerila, blagajna škontrirala, ter vse v najlepšem redu našlo in predlaga, da se izreče gospodu predsedniku in tajniku zaupanje, kar se vzame na znanje.
ad 2. Predlaga načelnik proračun za leto 1911 po sklepu odborove seje dne 7. svečna 1911, ki se sprejme enoglasno.
ad 3. Sklepanje članskih doneskov se sprejme po sklepu odborove seje z dne 7. svečna 1911 za leto in moža 72 vinarjev.
ad 4. Odposlanec Jazbec Ivan iz Hrastnika predlaga, naj se izplača izven vožnje na dan 10 K diete in se povrnitev stroškov za zamujeno delo opusti. Načelnik opozarja, da se ima natančno določiti, ali se izplačujejo diete splošno za vse enako za odaljene in za one na kraju zborovanja. Odposlanec Majdič Florijan iz Trbovelj predlaga, da se diete za vse enako izplačajo, gospod komisar pojasni stališče rudniške oblasti in opozarja, da tudi rudniška oblast nima nič proti predlogu, ako se § 126 v tem smislu spremeni in v to potrebno pokritje stavi v proračun, predlog se sprejme enoglasno.
Majdič Flor. iz Trbovelj predlaga, da se predloženi službeni red pod nobenim pogojem ne sprejme, in da II. skup. sprejme le dotični službeni red, ki ga je pred nekaj leti predložila; enoglasno sprejeto.
Potem se še razni odposlanci pritožujejo zaradi tehničnih napak v raznih rudnikih, da mnogokrat še obratni vodje sami ne izpoznajo, kaj in kako se bode delalo, in v svoji razburljivosti še delavce od dela odpuščajo posebno v Trbovljah, in da se les spravlja med časom, ko se delavci izmenjavajo, ko mnogokrat nesreča preti. Grobler Pet. predlaga, da bi se zanaprej pri zborovanjih naročilo v to potrebnega tolmača, ki ga plača rudarska zadruga II. skup.; se vzame na znanje. Ker se nihče več k besedi ne oglasi, zaključi načelnih zborovanje.
Martin Repovš s. r., zapisnikar.
Franc Peterlin II. s. r., načelnik II. sk.
Občno konsumno
drUŠtVO v Trbovljah
se priporoča svojim članom
za nakupovanje vseh življenskih potrebščin kakor tudi manufak-turnega blaga po naj-.*. nižjih cenah.
Občno konsumno društvo v Idriji
priporoča svojim Članom bogato zalogo vsakovrstnega blaga. Društvo ima na izbiro moške narejene obleke po najnovejši modi, ženskega blaga vsake vrste, slamnike za moške in otroke itd. Vse po jako nizki ceni. Pridite in kupujte, kajti v lastni prodajalni ste najbolje in najcenejše postreženi!
Občno konsumno društvo v Zagorju
prodaja špecerijsko in manufak-turno blago po najnižjih tržnih cenah, daje koncem vsacega leta še dividende članom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahko plača po obrokih.
/fr
Kosimo društvo rudarjev
T7- Hrastniku
priporoča
svojo bogato zalogo
špecerijskega in manufaktur-nega blaga, kakor tudi čevlje za otroke in odrasle.
Vse po jaAso nizlci ceni.
Delavci! Dolžnost Vaša je, da podpirate svoje podjetje. Član lahko postane vsak.
I. Jo & i
Ljubljana
Dunajska cesta št. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt. Pisalni stroji
kolesa-
Ceniki zastonj in Iranko.
Čitajte „ Rudarja*!
KOLINSKO CIKORIJO!
== Iz EZDHLTIE Slo-^rein.clre Tovarne	ZLg \a-Tolj aoa.1- -
Izdajatelja in zalagatelja Ignacij Sitar in Martin Repovš. — Odgovorni urednik M. Čobal v Zagorju. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.