NAŠA ANKETA
Kako priti do zdravnika?
Pravijo: starejši ko si, bolj lezeš v naročje zdravniku. Razne bolezni in drage nadloge si po »Abrahamu« često kar podajajo kljuko, zdravnik pa je največkrat daleč, težko dostopen ali pa ga sploh ni, in Clovekupač ne preostanc drugega, kot da si pomaga kakor ve in zna.
Z gradnjo novih zdravstvenih postaj in odpiranjem novih ambulant, se je po tej plati marsikje premaknilo na bolje, ponekod pa je, kot so nam povedali tudi naJi tokratni sobesedniki, urejeno zdravstveno varstvo še vedno zbolj pobožna želja.
Jože Mandelj, upokojenec s Škofljice:
»Zdaj ko smo tu na Škofljici dobili novo zdravstveno postajo, bo vprašanje zdravstva v kraju v ve^ji meri rešeno. Poprej smo morali tovtstno pomoč največkrat iskati v Ljubljani. Še posebej, kar zadeva zobozdravni-ka. V šoli, kjer smo imeli zadnje čase ambulanto, smo sicer za silo omilili hudo prostorsko stisko, ki nas je dajala poprej, vendar pa tudi tu ni bilo prostora za kaj več, kot splošnega zdravnika.«
Anton Zdešar, avtomehanik iz Stianske vasi:
»Zdaj bo že kakih sedem ali osem let, kar sem bil nazadnje pri zdravniku. Nimam namreč nobenih večjih težav z zdravjem, razen če me morda kdaj boli glava. Moti pa me, da so prispevki za zdravstvo postali tako visoki. En siromak si komajda še lahko privošči pri-merno zdravstveno oskrbo, in če bo 51o tako naprej, bodo prav kmalu samo bogati lahko $e bolni.«
Jože Nutnik, orodjar z Dobrove:
»Najbolj me jezi, ker je pri zdravniku često takžna gneča Kadar pridem v našo krajevno ambulanto, mo-ram vedno dolgo čakati. Tako velik kraj kot je naš, bi vsekakor potreboval kak večji zdravstveni center in ne zgoij le skromne prostore, ki jih imamo zdaj. Težave pa so tudi z zobarjem: domačini morajo navadno čakati tudi po dva meseca, da jih sprejmejo, medtem ko je kak tujec takoj na vrsti.«
Ana Strgar, medicinska sestra z Lavrice: »Tu na Lavrici imamo v tem oziru dve možnosti: lahko hodimo v zdravstveni dom na Rakovnik ali pa v ambulanto na Škofljico. Sama v glavnem hodim na Rakovnik, ko pa sem enkrat imela večje težave z zdravjem, naš zdravnik pa je bil na dopustu, sem pa šla na Skofljico, kjer so me takoj sprejeli in mi po-stregli.«
Urška Vampelj, učenka OŠ iz Grabna pri Dobrovi: »Sama sem dobila zdravniško pomoč še vselej, kadar sem jo potrebovala. Ko sem na primer pri treh letih imela slepič, so mi hitro pomagali v Zdravstvenem domu na Viču in me poslali naprej v Klinični center in Infekcijsko kliniko. Hkrati s slepičem, sem imela tedaj tudi hudo krvavo grižo.
Zdaj v glavnem redno obiskujem samo še našega
zobozdravnika, ki pa se ga seveda niti malo ne bojim.«
BRANKO VRHOVEC