Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo mm POCLAIN Hydraulics IMI MIEL oimon www.miel.si aDV Professional tools »Energe DU1EEH ISSN 1318 - 7279 JUNIJ 22 / 2016 / 3 o Intervju o Dogodki o Kolesni električni motorji o Dispergiranje zraka o Hidravlični in pnevmatski referenčni etaloni o Posnemanje naravnih pojavov o Letalstvo o Podjetja predstavljajo OPL Rexroth Bosch Group Zastopstvo Clean Room Ergonomija Vitka proizvodnja Fleksibilna avtomatizacija POCLAIN Hydraulics VSEBINA Impresum 173 Beseda uredništva 173 ■ DOGODKI - POROČILA - VESTI 178 ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 196 Seznam oglaševalcev 258 Znanstvene in strokovne prireditve 229 ■ INTERVJU Dr. Maja Meško - intervju z letalsko psihologinjo ■ KOLESNI ELEKTRIČNI MOTORJI Luka AMBROŽIČ: High-performance compact in-wheel electric motors for future electric mobility ■ MEHANSKA PROCESNA TEHNIKA 174 212 Naslovna stran: OPL Avtomatizacija, d. o. o. IMI INTERNATIONAL, d.o.o. BOSCH Automation (P.E.) NORGREN HERION Koncesionar za Slovenijo Alpska cesta 37B IOC Trzin, Dobrave 2 4248 Lesce SI-1236 Trzin Tel.: + (0)4 531 75 50 Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)4 531 75 55 Fax: + (o)l 562 12 50 Energe, d. o. o. FESTO, d. o. o. Cesta na Brdo 85 IOC Trzin, Blatnica 8 1000 Ljubljana SI-1236 Trzin Tel.: (01) 25 61 056 Tel.: + (0)1 530 21 10 Faks: (01) 25 61 055 Fax: + (0)1 530 21 25 internet: www.energe.si Poclain Hydraulics, d.o.o. MIEL Elektronika, d. o. o. Industrijska ulica 2, Efenkova cesta 61, 4226 Žiri 3320 Velenje Tel.: +386 (04) 51 59 100 Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 (04) 51 59 122 Fax: +386 3 898 57 60 e-mail: info-slovenia@ www.miel.si, www.omron- poclain-hydraulics.com -automation.com internet: www.poclain- -hydraulics.com VISTA Hidravlika, d. o. o. Kosovelova ulica 14, OLMA, d. d., Ljubljana 4226 Žiri Poljska pot 2, Tel.: 04 5050 600 1000 Ljubljana Faks: 04 5191 900 Tel.: + (0)1 58 73 600 www.vista-hidravlika.si Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@ OMEGA AIR, d. o. o., olma.si Ljubljana Cesta Dolomitskega PARKER HANNIFIN odreda 10 Corporation 1000 Ljubljana Podružnica v Novem T + 386 (0)1 200 68 63 mestu F + 386 (0)1 200 68 50 Velika Bučna vas 7 www.omega-air.si 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 ^>POCLAIN • Intervju • Dogodki ' & > ' ual_ Ergonomija Vitka proizvodnja Fleksibilna avtomatizacija Andrej BOMBAČ, Ivan MATIJEVIC: Dispergiranje zraka v posodi z mešali pri velikem pretoku zraka ■ MEROSLOVJE TLAKA Peter SAMBOL, Andrej SVETE, Jože KUTIN, Ivan BAJSIC: Primerjava hidravličnih in pnevmatskih referenčnih etalonov za tlak ■ BIONIKA Jan HARB, Maja HARB: Avtomatizirana končna kontrola rotorja sesalne enote ■ LETALSTVO Aleksander ČIČEROV: Regionalno srečanje IAOPA organizacij Evrope, ZDA in Kanade ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE 218 230 236 244 248 Serija optimiziranih pogonov Festo (FESTO) HYDAC-ovo energijsko učinkovito filtriranje z novimi filtri družine Optimicron® (HYDAC) 249 Prijemala serije GPP 1000 (INOTEH) 250 Industrijska naprava za oddaljeni dostop ProSoft ICX35-HWC (TEHNA) 251 MotoLogix (YASKAWA) 252 Ukrivljena linearna vodila po meri naročnika (HENNLICH) 253 ■ NOVOSTI NA TRGU Kompaktna pogonska os z zobatim jermenom (HIWIN) Posodobljena serija OMRON-ovih tipk, stikal in indikatorjev dimenzij 22 mm (MIEL ELEKTRONIKA) Vakuumsko prijemalo z ejektorjem (SMC) ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Polnilnice za polnjenje vozil s stisnjenim zemeljskim plinom (OMEGA AIR) ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige 254 254 255 Ventil 22 /2016/ 3 256 258 171 • Kolesni električni motorji • Dispergiranje zraka SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO TEME 2. mednarodna konferenca o TRIBOLOGIJI POLIMEROV PilgTrib 2016 15. - 16. september 2016 Grand Hotel Union, Ljubljana I KONTAKT I SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO Prof. dr. Mitjan Kalin - predsednik konference Joži Sterle - tajništvo Bogišiceva 8 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 4771 460 +386 1 4771 469 polvtrib@tint.fs.uni-li.si www.tint-polvtrib.com 0 Več kot 30 prispevkov iz 13 držav & Trenje in obraba polimernih materialov 0 Polimerni materiali, kompoziti in nano-kompoziti za tribološke aplikacije 0 Mazanje in tribo-kemija polimerov in mejnih filmov 0 Adhezija, omočljivost in površinska energija & Ekološki vidik polimerov in njihova povezava s tribologijo 0 Nanotehnologija v povezavi s tribologijo polimerov 0 Snovanje in modeliranje polimerov, izzivi v proizvodnji 0 Tribološke aplikacije, polimerne komponente 0 Metode preizkušanja polimernih materialov POMEMBNI DATUMI 15. junij 2016 Oddaja povzetkov/člankov 20. junij 2016 Preliminarni program 19. avgust 2016 Rok za predčasno prijavo 1. september 2016 Končni program 15. - 16. september 2016 Konferenca SPONZORJI KIS35QTT b/s/h/ kuraray& HENHLLCH \RTi □Mehanizmi Iskra Mehanizmi, d.o.o. TriboLogija in površinska nanotehnologija Sponzorje/razstavljavce vljudno vabimo k sodelovanju na konferenci. Za več informacij nas prosim kontaktirajte na polvtrib@tint.fs.uni-n.si. Poleg tematik, povezanih s polimeri in njihovimi tribološkimi aplikacijami, bosta na konferenci PolyTrib 2016 dve sekciji posvečeni posebej polimernim zobnikom. Namen konference je predstaviti trenutno stanje razvoja na tem področju in ga primerjati s specifično problematiko ter zahtevami v industrijskem in drugih sektorjih. Razprave in prispevki bodo povezani s testiranjem polimernih zobnikov, njihovim konstruiranjem, proizvodnjo (izdelovanje orodja, brizganje, itd.), perspektivnimi materiali, standardi in tribologijo polimernih zobnikov. Več informacij si preberite v PolyTrib 2016 Preliminarnem programu, ki je že dostopen na spletni strani konference. www.tint-polvtrib.com UVODNIK © Ventil 22 (2016) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 22 (2016) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: vent¡l@fs.un¡-lj.s¡ ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko - Journ al for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 22! Volume Letnica 2016 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFTinGZSn Z93-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični erednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC, FS Ljubljana doc dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Ne mčija doc. cd r. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, ES Ljubljana prof. d j Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Pjubljana mag.Franc JEROMEN,GZS - ZKI-FT , je upokojen prod. dr. Roma n KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. de Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Snntiago "T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicantn, Španija doc. dr Jranc MAJDIČ,FS LjuPijana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWVH /Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Go_jlEo NIKOLIC, Univerza vZagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragico NOE, FS Ljubljana dr. Jvže J5EZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK,univ dipl, inži, Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS ^jubljapa JvnezŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FO Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet stro_jarstv;a i bro dogr.dnje Zagreb, Hrvašg;a s prof. dr. Jan ez TUŠOK, FS Ljubljuna prof. dr. Hironao YAMAIDA, Gifu University,Japonska Oblikovvnje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Strdio, d.o.cp., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Gnafex d. o. O:, Izlake Tisk: PRESNNT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTFbH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva E, POB 3394, 1000 Ljubljana Telefon: -i (0) 14771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (b) 1 4771-772 Naklada: 1F00 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnvs- Republike Slovenije (ARRS) Gev ija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada renila med izdelke, za tatere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano Raziskave, inovacije, patenti, znanost, tra-jnostni razvoj, podjetništvo ... Raziskave, inovacije, patenti, znanost, trajno-stni razvoj, podjetništvo, start up, spin off in podobne jesede so v gospodarskih, znanstvenih in poiitičnij krogih vedno pogorteje v maji. To je dfjrv. Verjetno pa s temi jesedami vsi tisti, Vi jih izrekaio, ve mistijo na iste dejanja, aktivnosti in istih načinov detovanja. Pred nvdavntm smo imeii v Sioveniji na obisku Angelo Vftikinson, ti jedoktorica fieike, profesorica na oxfovdski univerzi in stvokovnjakinja pri OECD-ju za področje strateških predvidevanj in scenarijev prihodnosti v posameznih državah in tudi globalno. Med drugim je izja viiar »Zgodja o prihodn rsti Ettupe so vaši miadi, ki se lotevajo zagonskih podje tj«. Zanimiro je, da kot profesorici n a univevzi n'i najprej 'tzpostaviia znanta, izojvaževanja aH pa znanosti radiskar in razvoja kot tisto, kar pripomore k. večjemu razvoju in večj't jiagmji države, ampak podirtništvo. Pred ietije na Forumu Bled profesor ameriške univerze slovenskega rodu izjavi cta imajo na njihošr uni verzi, ko se iotijo projiemai predvsem dva ctba. Prvi so prtenti, bi jih Oodo rahko prjatjl med raziskovemr n o j reševanju dtojie-ma, dcugo pa so spin off podfetia, kiših bodo no podtagt dojifenth rezultatov rdkiskav iahfo ustanoviti Kaj pa pri. nasO Če sta dva svetovno priznana projesorja iv dveh različnih sve-tovno priznavih univerz mošno poudarili dodbvtntštvo, lahko s številnimi ar-zumvnti zapišemo, da naši prošesovji ne razmišijafo podojno. Celo več, oce-njuvem, de je prdeetništvo nr stovenskih untverzah jogokietna jeseda. Ali še več, niti vlada in njeni ubrepi niso Ou n v j ena izjema. IN a vseh slovenskih un i-rerzah so šr vedno najjoij pomemjne vjjave v tujih revijah, ki so ojjavljene v angieškemevzike. S tem jrezpiačno prenašamo zranje v j^rno. Crio več, za nekatere ojjave v ugiednih revijah re treja celo plačati In kakšeo pomen tm a to za slovensko ndustrijo in za sbvensko gospodrrstvo? In prav te otnjave so za mlade judr zaposlene na univerzah, zagotovUo, da si ustvarijo prihodnost in rtšVo redov zaposUtev na uuiverzi. S tem je ustvbrjen začarani krog, ki prav zoto vet n i pozitiven be za unverzo ne za jospodarstvo, razeb za tistega, ki ^k^i^šcf da sv tz »Otod« prti v ejegovo korist. Arje z državnjga ati nacionalnega v^tka sprejemljivo, da si danes mbdit judje z dzvšoplaeevaiskrm deva^m, d, ga dojijo za raztsčatš, piačujebo ojjave v tujih fevieah in s tem pridojjo reference, da tarko prnovro za rabpisihkvndi-firajo za trtjekte, ki so plačani z davkopiačevaiskim denarjem? Po moji oceni b po zdravi pameti to vi sprejemain A Si ne j i jito joij učieCovito, če jr se ea rvferenre za n apredo vanje, vsaj n e tehničnih iz oarabosiovuih fakuitetah, zahtevata ustanovitev podjetja v utpešnim vrogramom in s primernim številom zapotlvnih ? S številnimi argumenti iahkv zapišemo, da je pridojiti reference z ojjavami ve tuHih revijah lažji kot doj^i teference z reševanjem prnjlemov v scenski industriji. In kako se iahdo izjoljša pviožab? Uziverza jr motala spdrejeti tri ukrepe. Prvič ji moraja spodjuaati pedjetništvo med mbdmi ljudmi. Drugič ji morala država sofičanclšati reziskovrlno beb na univerzah, k', rešujejo ptojieme v sbvenski mdurtrei. V takšfič ptozektih ji moraii sodelovati univerza, dtžava in vsa'j vno podVešje ali več podaetj. V si.ov^nsk.i industrji je zdaj avlo veliko tehfoiovkih proj iemov, ki kUr^^o po temeipitem raziskovalnem delu. Vendar je za uspešno švIo tu veliko težav; od zadpanva med fakbitbtami in podjetji do finanetranta. In (trav zato ji moral dižava s sofinanciranjem premagovati te tržave. Te praktično usmerjene raziskave pa ji dale podlago za patente in tudi za ustanavijan_je spin offpodfetiš. Ali je podvetdištvo res konkurenca uniterzam aH fakuitešamv Osno vna naloga in ojvezna ojremenišev profesorjev je pedagoško deto s študenti. V p iostem vatu iahiv protesor 'igra tenir ali golf, hoti v hrije, vjdeiuoe kmetijo, gozdari, egra tzvunainišne tgre, le s podjetništvom se ne ji sme ukvarjati. Janez Tušek Ventil 22/2016/3 173 INTERVJU Dr. Maja Meško - intervju z letalsko psihologinjo Aleksander ČIČEROV Dr. Maja Meško, univerzitetna diplomirana psihologinja, se je rodila 23. avgusta 1979 v Celju. Po končani srednji šoli se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in na Oddelku za psihologijo uspešno zaključila študij z diplomsko nalogo s področja psihologije. Na Fakulteti za šport je 2008. leta zagovarjala doktorsko disertacijo Definiranje nekaterih gibalnih sposobnosti in psiholoških značilnosti slovenskih vojaških pilotov. Je habilitirana profesorica s področja managementa na Fakulteti za management na Primorskem in članica Sveta Javne agencije za civilno letalstvo. Letalske 'izkušnje' je nabirala v Ministrstvu za promet, v Kontroli zračnega prometa Slovenije, d.o.o. Je nosilka dovoljenja za pilotko ULN in članica EAAP (Evropsko združenje letalskih pilotov in Evropskega združenja strokovnjakov s področja managementa psihologije zdravja ter združenja B.S.Lab. Njena bibliografija obsega več kot 140 del s področja managementa, upravljanja s človeškimi viri, športa in letalstva. Ventil: Ali je bila pridobitev dovoljenja za pilotko ULN del vašega dodatnega izobraževanja ali želja po letenju? Maja Meško: Pridobitev dovoljenja za pilotko ULN je bila moja želja po letenju. Sem radovedna oseba, ki jo zanima več področij in želja po samostojnem letenju je bila ena izmed mojih velikih želja. Že kot otrok sem uživala v letenju. Kadar koli sva šli z mamo na letališče, sem si zaže- Pridobitev dovoljenja za pilotko ULN je bila moja želja 174 Ventil 22 /2016/ 3 174 INTERVJU lela letenja, prijatelji mojega očeta pa so moji želji z veseljem ugodili in me peljali z zmajem, športnim letalom ali pa z jadralnim letalom. Zelo rada sem »v zraku«, posebno, če gre za reakcijsko letenje, vendar mi čas skoraj več ne dopušča tega, o čemer bom govorila kasneje. Ko sem obiskovala fakulteto, sem se preizkusila tudi v vlogi padalke, saj imam rada adrenalin in sem želela občutiti, kakšni občutki te prevevajo, ko skočiš iz letala. In ugotovila, da so občutki »nori« in je bilo vredno poskusiti tudi to. Ventil: Prosimo, pojasnite nam, kaj je letalska psihologija? Maja Meško: Letalska psihologija je veja psihologije, ki je nastala v začetku 20. stoletja, najprej v povezavi z letalsko medicino in psihologijo dela, kasneje pa se je, zaradi svoje specifičnosti, razvila v samostojno vedo. Ukvarja se s proučevanjem kompleksnih psiholoških procesov pri letenju in se osredotoča na težave, povezane s samo naravo dela v letalstvu ter letenjem samim. Sama se ukvarjam s področjem letalske psihologije. Pričela sem s svojo doktorsko disertacijo, kjer sem ugotavljala posebnosti vojaških pilotov. V vojaškem letalstvu je namreč eden od pomembnih ciljev doseči ter nato ohranjati visoko raven zahtevane usposobljenosti. Da se lahko ta cilj doseže, morajo dovolj usposobljeni vojaški piloti izpolniti zahtevane pogoje. Pogoj za kvalitetno usposobljenost in s tem izpolnjevanje pogojev za ta poklic predstavljata tudi dobra psihološka pripravljenost in gibalna sposobnost vojaških pilotov. Da bi odkrila gibalne, psihomotorične in psihološke posebnosti poklica vojaškega pilota, sem naredila raziskavo. Namen raziskave je bil natančneje proučiti nekatere posebnosti vojaških pilotov oziroma ugotoviti, ali je mogoče govoriti o modelu oziroma profilu slovenskega vojaškega pilota. Ugotovila sem, da imajo vojaški piloti visoko razvite psihofizične sposobnosti in visoko motivacijo za ta poklic. Posebnosti vojaških pilotov, ki jih ločujejo od ostalih skupin, so boljša kontrola čustev, in sicer vi- diki, ki se nanašajo na kontrolo napetosti in se navezujejo na čustvene izkušnje, večja čustvena stabilnost, boljša sposobnost kontroliranja lastnih čustev, sposobnost ohranjanja 'mirne krvi' in ravnovesja, odsotnost negativnih čustvenih stanj, energično in dinamično delovanje, zgovornost in navdušenje, sposobnost samouveljavljanja, prednjačenje in vplivanje na druge, torej večja ek-stravertiranost ter večja kontrola impulzov. Izkazalo se je tudi, da imajo vojaški piloti boljšo vizualno motorično koordinacijo ter boljšo sestavljeno psihološko reakcijo. Po tej raziskavi, skupaj s študenti in kolegi, ugotavljamo še stres in strategije spoprijemanja s stresom pri kontrolorjih zračnega prometa, psihofizično pripravljenost športnih pilotov, utrujenost pilotov. Vsi ti izsledki raziskav s področja letalske psihologije koristijo povečanju učinkovitosti in varnosti pri delu v letalstvu, prav tako tudi pri izboljšavi selekcije kadrov za specializirane poklice v letalstvu, kot so poklic pilota, kabinskega osebja ter kontrolorjev zračnega prometa. Ventil: Zelo odmeven in tragičen primer v zadnjem času je samomor pilota Lufthanse (Germanwings) An-dreasa Lubitza, ki je 24. marca lani namenoma usmeril letalo v francoske Alpe, pri čemer je življenje izgubilo vseh 150 potnikov in članov posadke. Kaj se lahko iz tega nauči letalska javnost in še posebej letalski psiholog? Maja Meško: Iz vsake letalske nesreče se je mogoče kaj naučiti oziroma spoznanja iz vsake letalske nesreče pripomorejo k izboljšanju varnostnih ukrepov. Moje mnenje je, da omenjena letalska nesreča opozarja na to, da je treba pozornost bolj usmeriti na psihološko stanje pilotov. Morda z bolj pogostimi psihološkimi pregledi, še bolje z opozarjanjem kolegov na težave, ki se pojavijo pri zaposlenem. Te težave je namreč najlažje zaznati v vsakodnevni komunikaciji in stikih, ki jih imajo zaposleni med seboj. Ventil: Kaj menite o napravi FlySen-tinel, ki jo razvijajo piloti iz Aeroklu-ba Celje in naj bi neinvazivno meri- la parametre iz telesa in okolja ter s tem pilote opozarjala na težave z zdravjem oziroma nevarnostmi v kabini, ki bi lahko vplivale na njihove sposobnosti odločanja in pilotiranja? Maja Meško: Piloti so med letom izpostavljeni številnim okoljskim dejavnikom, na primer pomanjkanju kisika na višini, zastrupitev z ogljikovim monoksidom in neustrezni temperaturi v kokpitu, kar lahko vpliva na zmanjšano varnost pri letenju. Tega se piloti Aerokluba Celje, ki so leta 2014 pričeli z izdelovanjem prototipa ure FlySentinel, močno zavedajo, kar jih je pripeljalo do razvoja naprave, ki nadzira psihofizično počutje in stanje pilota. Menim, da ima ta naprava veliko pozitivnih strani, ena izmed njih je ta, ki ste jo omenili, ko ste mi zastavili vprašanje, da bo na neinvaziven in nemoteč način merila osnovne vitalne funkcije (telesno temperaturo, krvni tlak, vsebnost kisika in sladkorja v krvi pilota, ob tem pa bo merila tudi parametre v kokpitu, kot so CO, vlažnost, hrup. Opozarjanje na različne potencialne nevarnosti, ki jih pilot dobi s podatki iz naprave, vsekakor prispeva k zagotavljanju varnosti v letalstvu in tudi preprečitvi letalskih nesreč, do katerih bi lahko prišlo, če se piloti teh nevarnosti ne bi zavedali. Podatki, pridobljeni s to napravo, bodo uporabni tudi v kasnejši analizi, ki jo bodo izvedli piloti ali zdravnik, kar je še ena od pozitivnih strani te naprave. Ne nazadnje se strinjam z razvijalci naprave, da bo naprava primerna ne le za pilote, ampak za vsakogar, ki želi nadzirati svoje psihofizično počutje in stanje, posebno pa za ljudi, ki opravljajo tvegane poklice. Ventil: Kakšno je vaše mnenje o podobnih napravah, ki morda že obstajajo? Maja Meško: Podobne naprave v večini primerov merijo le srčni utrip in gibanje, zaradi česar se pametna ura FlySentinel od njih razlikuje in predstavlja novost na trgu. Ventil: Predstavljamo si lahko, da letalska psihologija odkriva psihološke anomalije posameznih pilotov Ventil 22 /2016/ 3 175 INTERVJU Pred poletom je potreben skrben pregled letala oziroma tistih, ki to hočejo postati? Kako to ugotavljate? Maja Meško: Psihološko stanje pilotov se ugotavlja s psihološkimi testi, ki jih mora pilot opraviti v okviru zdravstvenega preverjanja letalskega osebja. Za zdravniško spričevalo razreda 1 se opravi psihološko testiranje pri prvem preverjanju, nekatere letalske družbe opravijo zelo natančno in podrobno psihološko preverjanje tudi, preden kandidata sprejmejo na delovno mesto pilota ter nato kapitana letala. Ventil: Sami ste pilotka ULN. Kaj vam pomeni letenje? Maja Meško: Letenje mi pomeni svobodo. Je užitek, vendar je tudi delo, ki zahteva znanje in zbranost. Posebno, če si začetnik, letenje terja od tebe veliko časa. Lahko bi rekla, da je letenje način življenja, ki ga živiš predvsem s srcem, saj mislim, da moraš letenje ljubiti in mu biti predan, če želiš biti dober pilot. To drugo mi zadnje čase ne uspeva, saj mi veliko časa vzame moje delo, ki sem mu predana, to je delo predavatelja in raziskovalca na področju mana-gementa, psihologije in športa. V tem trenutku je to moja prioriteta, ob tem pa se težko popolnoma posvetim letenju. Ventil: Delujete v EAAP in EAOHP. Je to delovanje povezano z vašo stroko, torej poklicno strokovno združenje, in hkrati predstavljate tudi slovensko psihološko stroko? O čem razpravljate in kakšne so posledice delovanja v teh regionalnih mednarodnih organizacijah? Koga zavezujejo? Maja Meško: Sem članica treh združenj, to je European Association for Aviation Psyhology (EAAP), European Academy of Occupational Health Psychology (EAOHP) in Business Systems Laboratory (B. S. Lab.). EAPP je evropsko združenje letalskih psihologov, ki združuje strokovnjake s področja letalske psihologije in človeških virov. Od 1. februarja 2013 me je EAAP vpisal v register strokovnjakov s področja človeških virov v letalstvu. Da te vodstvo združenja vpiše v ta register, moraš izpolnjevati naslednje pogoje: biti moraš polnopravni član združenja EAAP, uspešno zaključiti vsaj dve usposabljanji na temo letalske psihologije ali človeških virov v letalstvu v okviru EAAP in sorodnih združenj, imeti izobrazbo na področju človeških virov v letalstvu, na področju letalstva delovati vsaj tri leta. Tehnično znanje s področja letalstva se dokazuje z opravljenim izpitom na primer za ULN, PPL ali licenco kabinskega osebja, ATC. Vse te pogoje sem izpolnila, saj sem bila od leta 2007 zaposlena na Ministrstvu za promet/Direktoratu za civilno letalstvo - Sektorju za letalske mednarodne zadeve ter standarde in predpise, od 1. 8. 2008 do 31. 7. 2010 pa na Kontroli zračnega prometa Slovenije, d.o.o. kot svetovalka v kabinetu direktorja za področje mednarodnih projektov. Tudi kasneje, na Fakulteti za management, sem delala na projektu, ki je identificiral potenciale in priložnosti raziskovalnih aktivnosti na področju letalstva v novih državah članicah EU in pridruženih članicah. Moja doktorska disertacija je napisana na letalsko temo ter imam licenco za pilota ULN. EAOHP je evropsko združenje strokovnjakov s področja managementa psihologije zdravja, kjer sodelujem na različnih konferencah in simpozijih. V tretje združenje sem bila povabljena na začetku tega leta. Povabilo sem z velikim veseljem sprejela. To je združenje B.S.Lab., katerega namen je spodbujanje raziskav in poučevanja na področju poslovnih in socialnih sistemov. V tem združenju sem članica znanstvenega odbora, ki vključuje člane s posebnim znanstvenim in akademskim ozadjem na strokovnem področju delovanja člana. To delo je poveza- 176 Ventil 22 /2016/ 3 176 INTERVJU no z mojim poklicem, saj predstavljam znanstvena dela, ki sem jih, skupaj s sodelavci, pripravila, hkrati pa spodbujam vključitev raziskovalcev iz Slovenije v širši mednarodni raziskovalni prostor. V teh združenjih se razpravlja o različnih temah, npr. v EAAP o varnosti v letalstvu, človeških virih v letalstvu, letalski psihologiji in podobno. Ventil: Ali vas je poklicno kdaj zanimal vzrok letalske nesreče AA na Korziki? Ima ta nesreča tudi psihološki naboj? Maja Meško: 1. decembra 1981 je na Korziko po službeni dolžnosti, kot kopilot kapetana Ivana Kuno-vica, poletel moj oče Terglav Franc (let 1308 Inex-Adrije Aviopromet, op. avt.). Na ta dan je zamenjal uradno planiranega pilota, katerega imena ne poznam, in se podal na Korziko. Moj oče je bil izkušen pilot, saj se je že v zgodnjih mladih letih pričel šolati za letenje in kot uspešen član kluba nadaljeval šolanje za rezervnega vojaškega motornega pilota v Zadru, kjer je bila edina šola za usposabljanje vojaških pilotov. Šolanje je nadaljeval in prido- bil licence za veliko tipov športnih letal in licence za učitelja letenja, prav tako tudi licence za poslovna letala, s katerimi je kot kapetan letel veliko ur po Evropi in drugod. Za tip letala, na katerem je izgubil življenje, se je izšolal v Ameriki, ko je bil izbran po najbolje opravljenih testih na Adriji. Prav zaradi tega in ocene njegovih prvih učiteljev in letalskih kolegov, ki so rekli, da je moj oče veljal za sposobnega pilota tistih časov, me zagotovo zanima resnični vzrok letalske nesreče. Tega do sedaj še nisem izvedela. Verjamem, da me je ta del moje življenjske zgodbe deloma pripeljal do tega, da se sedaj ukvarjam s proučevanjem značilnosti pilotov. Vsaka življenjska izkušnja pusti za seboj odprta vprašanja, zatorej ima ta nesreča zame nek psihološki naboj, ki pa se v sedanjem času izraža predvsem v spominih. Ventil: Pilote bodo v bližnji prihodnosti zamenjali stroji. Čemu bo služila letalska psihologija takrat? Se bo ukvarjala predvsem s piloti dronov? Maja Meško: Če bodo, ne samo pilote, ampak tudi ostale ljudi, za- poslene, v prihodnosti popolnoma zamenjali stroji, nastane širši problem. S čim se bodo ukvarjali vsi ljudje in kako se bodo preživljali, če bodo stroji zmožni opravljati vsa dela namesto nas? Na to vprašanje ne znam odgovoriti. Če se vrnem na pilote, menim, da bo še vedno obstajala kopica ljudi, ki si bodo želeli leteti in bodo leteli zaradi lastnega užitka. Človek si je namreč želel leteti in piloti takšnih in drugačnih zrakoplovov bodo še nekaj časa obstajali. Poleg tega se bodo ustvarjala, razširjala nova področja za raziskovanje letalske psihologije, npr. komunikacija človeka in stroja. Zato menim, da se bodo raziskave s področja letalske psihologije še kar nekaj časa opravljale. Ventil: Hvala za odgovore, s katerimi smo vsaj malo odgrnili zaveso pred letalsko psihologijo. V imenu uredništva VENTIL-a vam želimo uspešno raziskovalno delo in veliko zadovoljstva pri letenju z ultralahki-mi letali. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav. UL, Fakulteta za strojništvo elaphe Propulsion Technologies www.in-wheel.com High performance Elaphe in-wheel motors - high torque density - 40 Nm/kg - low number of integral parts - highly versatile design Tested on - passenger cars - public transportation - L7e vehicles - special purpose vehicles 0 Elaphe in-wheel motor V/*T - integrated vehicle's original brake - excellent performance, handling and traction - simple and fast integration - part of complete Elaphe powertrain TURNING THINGS AROUND DOGODKI - POROČILA - VESTI Uspešen zaključek konference PRACEdaysl6, tokrat v sklopu konferenčnega tedna European HPC summit week v Pragi Mateja MAFFI, Blaž RODIČ Fakulteta za strojništvo, UL je skupaj s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu članica evropskega združenja za superračunalništvo PRACE (The Partnership for Advanced Computing in Europe). Poleg tega obe inštituciji sodelujeta v projektih PRACE 4th Implementation Phase - PRACE-4IP in European Extreme Data & Computing Initiative - EXDCI. EXDCI je med 9. in 12. majem 2016 v Pragi na Češkem organiziral dogodek European HPC Summit Week, katerega glavni del je bila sedaj že tradicionalna konferenca PRACEdays16 pod okriljem združenja PRACE. PRACE European HPC Summit week se je začel v ponedeljek, 9. maja, z dvodnevno delavnico EXDCI. V torek, 10. maja, sta sledila delavnica Euro-Lab4HPC z naslovom »Why is European HPC running on US hardware?« ter uradni začetek konference PRACEdays16, ki je potekala med Mateja Maffi, mag. posl. ved., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo; Izr. prof. dr. Blaž Rodič, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu 10. in 12. majem. Več kot 220 udeležencev se je udeležilo diskusij o znanosti in med znanostjo, industrijo in superračunalništvom (HPC) na osrednjih predavanjih in paralelnih sejah. V četrtek, 12. maja, je bil teden zaključen z delavnico ETP4H-PC z naslovom »Extreme-Scale Demonstrators Workshop«. Podatki o vseh dogodkih so na voljo na strani https://exdci.eu/events/european--hpc-summit-week-2016. Delavnica EXDCI Delavnica EXDCI je v Pragi predstavljala nadaljevanje delavnice, ki se je odvijala konec septembra 2015 na srečanju EXDCI v Rimu. Prisotni so bili predstavniki novih centrov odličnosti za aplikacijo visoko zmogljivih računalniških tehnologij (EoCoE, BioExcel, NoMaD, MaX, ESiWACE, E-CAM, POP, in COEGSS), izbranih na razpisu »e-Infrastruc-tures« v okviru programa Obzorje 2020 v letu 2015, ki pokrivajo področja, kot so obnovljivi viri energije, materiali za modeliranje in oblikovanje, molekularno in atomsko modeliranje, podnebne spremembe, biomolekularne raziskave in orodja za izboljšanje učinkovitosti uporabe HPC, ter predstavniki novih FETHPC projektov in evropskih projektov Exascale. Cilj delavnice je bil pregled stanja tekočih projektov in centrov odličnosti, da bi bolje razumeli razvoj evropskega ekosiste-ma HPC. Delavnica EuroLab4HPC Delavnica z naslovom »Zakaj je evropski HPC zgrajen iz ameriške strojne opreme? EuroLab4HPC: povezovanje HPC in sistemov« je bila namenjena evropski skupnosti HPC in je bila osredotočena na state-of-the-art v evropskih računalniških sistemih in arhitekturi ter njuni uporabi v HPC. Evropa je močna na področju razvoja in implementacije aplikacij HPC, vendar je v večini primerov za gradnjo HPC uporabljena strojna oprema ameriških proizvajalcev. Cilj projekta EuroLab4HPC je v Obzorju 2020 razširiti evropske dosežke s področja računalniških arhitektur in sistemov iz preteklih desetletij tudi na področje HPC, kar želijo doseči tudi s povezovanjem strokovnjakov s področja HPC in računalniških sistemov. Na delavnici so predavali strokovnjaki z Univerze 178 Ventil 22 /2016/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Udeleženci konference PRACEdays16 v Manchestru, švedske univerze Chalmers University of Technology, Univerze v Edinburgu, Univerze na Kreti in Inštituta za računalništvo FORTH-ICS Grške fundacije za raziskave in tehnologijo. Konferenca PRACEdays16 Program konference PRACEdays16 je bil sestavljen iz 8-ih osrednjih predavanj ter 18-ih paralelnih sej. Pokrivali so velik del superračunalniških tem iz znanosti in industrije. Prvi dan so osrednja predavanja podali mednarodno vplivni znanstveniki in raziskovalci, med drugimi Sharon Broude Geva, direktorica Advanced Research Computing (ARC) z Univerze v Michiganu, ZDA; Christoph Gumbel, direktor podjetja Virtual Vehicle, Porsche AG iz Nemčije in Martin Winter iz sveta European Chemical Industry Council. 12 znanstvenikov in 6 industrijskih raziskovalcev je imelo drugi dan priložnost predstaviti svoje delo ter ga pokomentirati z občinstvom na paralelnih srečanjih. Tretjega dne je s predavanjem konferenco zaključil Tom Wilkie z globalne publikacijske ustanove Scientific Computing World. Poleg tega so udeleženci sodelovali še na prezentaciji posterjev in odprti seji foruma PRACE User Forum. Delavnica ETP4HPC Zaključna delavnica ETP4HPC (Evropska tehnološka platforma za superračunalništvo) z naslovom »Extreme-Scale Demonstrators Workshop« je predstavljala priložnost za vse evropske deležnike v ekosiste-mih HPC, tj. razvijalce in ponudnike tehnologije HPC ter sistemske integratorje eSDS, skupnosti uporabnikov, ponudnike infrastrukture in predstavnike Evropske komisije, da se pridružijo razpravi o procesu implementacije ESD (»Extreme-Scale Demonstration« - zelo obsežne demonstracije implementacije tehnologij). ESD so prototipne implementacije HPC, zgrajene s tehnologijami, ki izhajajo iz evropskih projektov »exa-scale«. Razvoj ESD je eden od ukrepov, ki jih priporoča ETP4HPC za testiranje pripravljenosti Evropske vrednostne verige HPC 179 Ventil 22 /2016/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Prejemniki nagrad PRACEdays16. Od leve proti desni: Niels Aage, Zoe Cour-nia, Matthieu Chavent, Samet Demir. ter celotnega evropskega ekosiste-ma HPC za proizvodnjo globalno konkurenčnih sistemov HPC, ki bi izpolnjevali potrebe končnih uporabnikov iz evropske akademske in industrijske sfere. Namen delavnice ETP4HPC je bil preveriti pripravljenost tehnologij, ki so v tem trenutku na voljo za gradnjo celovitih in tržno konkurenčnih evropskih sistemov HPC. Med udeleženci delavnice so bili predstavniki novih centrov odličnosti za aplikacijo računalniških tehnologij z veliko zmogljivostjo, FETHPC in drugih tehnoloških projektov HPC, PRACE ter delovne skupine SRA ETP4HPC. PRACE je na konferenci podelil 4 nagrade: • Nagrado za najboljši poster PRACEdays16 Best Poster Award je prejel Samet Demir s Tehniške univerze v Instanbulu za svoj poster z naslovom "Computational design of hydrogen storage materials". • Nagrado za najboljšo predstavitev s področja industrije PRA-CEdays16 Award for Best Industrial Presentation je prejel Niels Aage z danske Tehniške univerze s svojim govorom z naslovom "Ultra large scale structural optimisation-topology optimized wing structure". • Matthieu Chavent z oxfordske univerze je prejel nagrado za najboljšo predstavitev iz znanosti PRACEdays16 Award for Best Scientific Presentation. Njegovo predavanje je bilo naslovljeno "Membrane Protein Crowding: filling the gap between computations and experiments". • Nagrado PRACE Ada Lovelace za superračunalništvo PRACE Ada Lovelace Award for HPC je prejela Zoe Cournia z grške Akademije iz Aten (BRFAA), Biomedical Research Foundation (povezava do uradne informacije: http:// www.prace-ri.eu/2016praceadal ovelaceaward/). »Konferenca PRACEdays16 je bila v celoti uspešna, z več udeleženci, z več izmenjavami in z več nagradami. Jasno vidimo potrebo po oblikovanju te konference in celotnega konferenčnega tedna European HPC Summit Week v zaščitni dogodek za superračunalništvo v znanosti in industriji v Evropi,« je povedala Alison Kennedy, predsednica sveta direktorjev PRACE-a. Predavanja vseh govornikov na konferenci PRACEdays16 so dose- gljiva tukaj: http://www.prace-ri.eu/ pracedays16/. Video vsebine s konference PRACE-days16 so dosegljive tukaj: https:// www.youtube. com/playlist?list=PLfDq bLv1vSqjg2r9S9DY9nMPfdH5nSoFm. Naslednja edicija konference PRA-CEdays17 bo del konferenčnega tedna European HPC Summit Week 2017 v Barecoli v Španiji maja 2017. PRACE Konferenco PRACEdays16 sta organizirala PRACE aisbl in IT4Innovati-ons s sredstvi iz programa EU's Horizon 2020 Research and Innovation Programme (2014-2020) kot del GA 653838. Kajje PRACE PRACE (The Partnership for Advanced Computing in Europe) je mednarodno neprofitno združenje s sedežem v Bruslju. Raziskovalna infrastruktura PRACE zagotavlja vodilne superračunalniške storitve za znanstvenike ter raziskovalce iz akademskega sveta in industrije v Evropi. Računalniške sisteme in njihove operacije, dostopne v PRACE, zagotovljajo štiri članice PRACE (BSC iz Španije, CINECA iz Italije, GCS iz Nemčije in GENCI iz Francije). Implementacijska faza PRACE-a prejema sredstva iz evropskega 7. okvirnega programa (FP7/2007-2013) z GA RI-312763 in iz EU Obzorja 2020 (2014-2020) z GA 65383. Več informacij na: www.prace-ri.eu. 180 Ventil 22 /2016/ 3 NUBIA D 33rd Danubia Adria Symposium on R Advances in Experimental Mechanics I - A Portorož, Slovenia, September 20-23, 2016 Venue The 33rd Danubia Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics will take place in Grand Hotel Bernardin & Congress center Bernardin, Portorož from September 20th to September 23rd, 2016. Contact Alenka Rogelj Phone: +386-1-6207100 e-mail: cem@fs.uni-lj.si Visit us on the web: www.isit.si/das2016 ¡Sit Scientific Committee Country Person Austria J. Eberhardsteiner (Vienna) W. Eichlseder (Leoben) Croatia L. Krstulovič - Opara (Split) D. Semenski (Zagreb) Czech Republic F. Planička (Plzen) M. Ružička (Prague) Germany W. Daum (Berlin) M. Stockmann (Chemnitz) Hungary L. Borbas (Budapest) R. Kiss (Budapest) Italy F. Cosmi (Trieste) M. Guagliano (Milano) Poland Z. Kowalewski (Warsaw) M. Szata (Wroclaw) Romania D.M. Constantinescu (Bucharest) S. D. Pastrama (Bucharest) Serbia M. Ognjanovič (Belgrade) M. Zivkovič (Kragujevac) Slovakia O. Bokuvka (Zilina) P. Palček (Zilina) Slovenia I. Emri (Ljubljana) A. Nikonov (Ljubljana) Honorary Members of Scientific Board (September 2015) I. Alfirevic (Zagreb), S. Jecic (Zagreb), R. Beer (Vienna), R. Bedzinski (Wroclaw), A. Freddi (Bologna), S. Holy (Prague), N. Ilies-cu (Bucharest), (t) I. Pastrav (Cluj-Napoca), K. - H. Laermann (Wuppertal), F. Thamm (Budapest) Danubia-Adria Symposium 2016 Spoštovani! Vabimo vas, da se udeležite 33. simpozija Danubia-Adria Symposium on Advances in Experimental Mechanics, ki bo potekal od 20. do 23. 9. 2016 v Grand hotelu Bernardin v Portorožu. Prijavite se lahko na: http://isit.si/das2016/. Vsakoletni simpozij je posvečen predvsem najnovejšim inovacijam in znanstvenim raziskavam znotraj eksperimentalne mehanike. Vsako leto ga organizira ena izmed članic Evropskega društva za eksperimentalno mehaniko iz srednje Evrope. Glede na to, da je letos simpozij v Sloveniji, si seveda želimo, da bi imeli kar se da veliko domačih udeležencev. Znanstveniki, raziskovalci, univerzitetni učitelji, inženirji in industrijski strokovnjaki ste vabljeni, da na simpoziju predstavite svoje delo in tako spodbudite produktivno razpravo o trenutnem stanju, razvoju in vplivu sodobne tehnologije na področju mehanike. Organizator simpozija je Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko: Pot za Brdom 104, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 1 6207 100, faks: +386 1 6207 101 e-mail: cem@fs.uni-lj.si Organizacijski odbor ♦ Igor Emri ♦ Anatolij Nikonov ♦ Alenka Rogelj ♦ Alexandra Aulova Priložnost za sponzorje Danubia-Adria Symposium je tudi odlična priložnost, da se podjetja predstavijo različnim strokovnjakom in jih neposredno seznanijo z novostmi, produkti in izdelki. Če vaše podjetje zanimajo sponzorstvo ali donacije, se obrnite na organizatorja: cem@fs.uni-lj.si. Spletna stran simpozija vam omogoča oglaševanje. DOGODKI - POROČILA - VESTI Sejem Lasys v Stuttgartu V dneh od 31. 05. do 02. 06. je bil v Stuttgartu tradicionalni mednarodni lasersko-obdelovalni sejem (International trade fair for laser material processing). To pomeni sejem za razstavljavce in obiskovalce, ki proizvajajo laserje in pomožno opremo za lasersko obdelavo najrazličnejših materialov ali pa laserske naprave uporabljajo za prej omenjeni namen. Sejem je bil namenjen vsem, ki se ukvarjajo s strojništvom, avtomobilsko industrijo, električno in elektronsko dejavnostjo, obdelavo kovin in vsem, ki so zaposleni v predelovalni industriji, izdelujejo naprave in aparate, v optični industriji, proizvajajo naprave za pre- cizno tehniko, ki so zaposleni na zdravstvenem, zobozdravstvenem področju, v industriji polprevodnikov, se ukvarjajo s plastičnimi materiali, izdelujejo orodje, gravure, modele in podobno in celo za tiste, ki se ukvarjajo z gradbeništvom ali letalstvom ali vesoljsko tehniko. Prvi laserji so se v preteklosti uporabljali za rezanje, za tem za graviranje in kasneje še za druge namene. Zdaj pa laserje uporabljamo za rezanje, varjenje, spajkanje, graviranje, označevanje, čiščenje, poliranje, toplotno obdelavo, navarjanje, prostorsko izdelavo raznih produktov, 3D-tiskanje in podobno. Poleg naštetih tehnologij ga uporabljamo za razne hibridne tehnologije, kot je hibridno varjenje. Laser je tako rekoč nepogrešljiv na skoraj vseh področjih človekovega delovanja. Laser je večnamensko, zelo precizno in fleksibilno orodje. Uporabljamo ga za predelavo in obdelavo jekel, neželeznih kovin, umetnih snovi, stekla, lesa, keramike, kompozitov, tekstila in podobno. Laserska obdelava je pogosto končna obdelava izdelka, preden gre na trg. To je velika prednost pred klasično tehnologijo. Lasersko rezanje materialov je na primer pogosto dovolj kakovostno, da v številnih primerih in za številne materiale rezane površine ni več treba obdelovati. Če laserski vir povežemo z modernimi in natančnimi numerično krmiljenimi stroji ali z roboti, dobimo idealne obdelovalne centre. Teh je zdaj na trgu vedno več. Na sejmu so bile predstavljene naprave, oprema, materiali in tehnologije v povezavi z lasersko obdelavo materialov. Vseh razstavljavcev je bilo okoli 200 iz 23 držav. Razstavljavce lahko razdelimo v štiri večje skupine. Najobsežnejša skupina so razstavljavci laserskih sistemov. Na to temo smo videli vse proizvajalce laserskih naprav, ki zdaj v svetu kaj pomenijo. Zelo veliko je novih podjetij, ki izdelujejo laserje različnih virov, moči in za različne namene uporabe. Zelo veliko je bilo razstavljenih kompleksnih laserskih sistemov za različne namene obdelave. Laserski viri so v teh sistemih vodeni z roboti ali drugimi stroji CNC. Lahko jih uporabljamo v zelo različnih, že omenjenih tehnologijah. Drugo večje področje, ki ga je pokri- Ventil 22 /2016/ 3 Lasersko navarjanje s zelo drobnim prahom za izdelavo abrazijsko odporne plasti 182 DOGODKI - POROČILA - VESTI val sejem, so materiali in procesi. V okviru tega področja smo videli razna rezanja različnih materialov, varjenje, 3D-tiskanje, hibridno varjenje in drugo. Najpogosteje je bilo prikazano rezanje lesa, plastike in jekla. Uporabnost laserskih naprav in sistemov je zajeto v tretji skupini razstavljavcev. Tu so bile prikazane aplikacije v avtomobilski industriji in elektroindustriji, energetiki, steklarstvu, optični industriji, umetnosti, lesarstvu in še na nekaterih drugih področjih. V zadnji, četrti skupini, so bili združeni razstavljavci, ki so predstavljali svoje storitve. Na sejmu je bilo mogoče videti zelo različne storitve, ki jih različna podjetja nudijo različnim strankam. Več podjetij je predstavljalo graviranje in označevanje različnih materialov, lasersko rezanje prav tako različnih materialov, svetovanje, izobraževanje in reševanje najrazličnejših industrijskih problemov. Nekatera podjetja so ponujala raziskave in razvoj na laserskem področju, nekatera vzdrževanje in servisiranje laserskih sistemov in spet tretja neko drugo storitev. Pri tem je treba dodati, da smo kljub zelo velikemu številu razstavljavcev pogrešali kar nekaj dejavnosti. Zelo malo je bilo podjetij, ki bi reklamirala dodajne materiale za lasersko na- Robotsko krmiljen laserski sistem za varjenje v zelo ozkih mestih, na sestavljenih in kompleksnih orodjih varjanje ali nabrizgavanje ali spaj-kanje. Niti enega razstavljavca ni bilo z dodajnim materialom v obliki tankih žic za lasersko varjenje in na-varjanje. Prav tako smo videli zelo malo laserskih sistemov za varjenje, rezanje ali oblikovanje umetnih snovi, predvsem termoplastov. Podobno velja za razrez ali graviranje neželeznih kovin, keramike in kom-pozitov ter drugih umetnih snovi. Poleg sejma je potekalo mednarodno posvetovanje s temami, povezanimi s sejmom. Naslov posvetovanja je bil »Laserji v akciji« (Lasers in action). V treh dneh je bilo predstavljenih 37 referatov z zelo Na sejmu je bilo veliko razstavljavcev z optiko, ki so ponujali najrazličnejša stekla, leče, ogledala za krmiljenje in oblikovanje laserskega žarka. Optične komponente so na voljo z visoko odbojnimi ali antirefleksijski premazi. različno tematiko. Večino predavanj je bilo posvečenih procesom pri laserski obdelavi materialov. Nekaj predavanj je bilo posvečenih varjenju, nekaj rezanju, nekaj 3D-tiskanju in hitri izdelavi orodij itd. Druga večja skupina je bila posvečena laserskim napravam. Predavanja so se dotikala diodnih, nanosekundnih, pikosekundnih in femtosekundnih, vlakenskih in drugih laserjev. Tretja večja skupina predavanj pa je obravnavala oblikovanje laserskega žarka, njegovo krmiljenje in krmiljenja celotne laserske naprave. Zanimivo je, da ni bilo predavanj, posvečenih procesom in medsebojnim interakcijam med materialom in laserskim žarkom pri rezanju, nastajanju vara, 3D-izdelavi izdelkov in podobno. Prav tako ni bilo predavanj o samih dodajnih materialih, ki jih uporabljamo pri varjenju, pri hitri izdelavi orodij, navarjanju. Zanimivo je tudi to, da iz Slovenije ni bilo niti enega razstavljavca, kljub temu, da je pri nas kar močna industrija laserskih naprav, različnih laserskih komponent, laserskih storitev in podobno. V Sloveniji imamo podjetje, ki proizvaja zelo tanke žice za lasersko navarjanje, a ga na sejmu ni bilo. Prof. dr. Janez Tušek UL, Fakulteta za strojništvo 183 Ventil 22 /2016/ 3 SLOTRIB 2016 POSVETOVANJE O TRIBOLOGIJI, MAZIVIH IN TEHNIČNI DIAGNOSTIKI 17. NOVEMBER 2016 Več informacij dostopnih na: www.tint.fs.uni-lj.si KONTAKT SLOVENSKO DRUŠTVO ZA TRIBOLOGIJO prof. dr. Mitjan Kalin - predsednik SDT Joži Sterle - tajništvo Bogišiceva 8 1000 Ljubljana Tel.: Fax: 01 4771 460 01 4771 469 E-mail: jozi.sterle@tint.fs.uni-lj.si ®hydrauliK J GmbH O RAZBREMENILNI VENTILI • REGULATORJI TLAKA IN VARNOSTNI VENTILI • RAZDELILNIKI TOKA • POTNI VENTILI •LOGIČNI ELEMENTI • VMESNE PLOŠČE • OKROV S PRIKLJUČKI ZA CEVI • ELEKTROPROPORCIONALNI VENTILI ZA VGRADNJO ® Hydraulik J GmbH Brüsseler Allee 2 41812 Erkelenz NEMČIJA Tel: +49 24 31/80 91 12 Fax: +49 24 31/80 91 19 info@sunhydraullk.de www.sunhydraulik.de DOGODKI - POROČILA - VESTI Znanstival 2016 Center za prenos tehnologij in inovacij se je z namenom promocije Instituta "Jožef Stefan" in podpore znanosti in inova-tivnosti predstavil na Znansti-valu 2016. Znanstival dogodivščin je tridnevni dogodek, namenjen promociji znanosti in izobraževanja, ki ga je letos že osmo leto zapored organizirala Hiša eksperimentov. Potekal je med 3. in 5. junijem 2016 na različnih lokacijah po Ljubljani. Znanstveni spektakel je obiskovalcem ponudil širok nabor znanstvenih dogodivščin, drznih eksperimentov in predavanj, ki so na poljuden način predstavila raziskovalne dosežke. Poleg naštetega je v času Znanstivala potekal tudi Vrt eksperimentov, kjer so se predstavile institucije, ki po merilih Hiše eksperimentov aktivno delujejo na področju promocije izobraževanja in znanosti. Tam so na eni izmed stojnic uspešno "vrtnarili" tudi predstavniki IJS Izjemno pozitivno vzdušje na prireditvi iz Centra za prenos tehnologij in inovacij. Pripravili so interaktivne delavnice s kemijskimi in fizikalnimi eksperimenti, ki so privlačile tako najmlajše kot tudi odrasle. Obiskovalce so spodbudili k reševanju kviza in preizkusu naravoslovnega znanja ter v nedeljo stojnico še dodatno opremili z elektrarno na človeški pogon. Posebej prilagojeno kolo je hitro pritegnilo pozornost mimoidočih, ki so potem v vrsti čakali, da preveri- jo, koliko električne energije lahko proizvedejo sami. Najuspešnejši pri reševanju kviza in proizvodnji električne energije so bili za svoj trud nagrajeni. Na stojnici se je ves čas predvajal tudi video, ki je nastal med obiski različnih šol in tako razkril, koliko zanimivega skriva Institut "Jožef Stefan" za svojimi vrati. http://tehnologije.ijs.si 25.-27.01.2017 Celje, Slovenija www.icm.si, e-mail: intronika@icm.si Mednarodni strokovni sejem za industrijsko in profesionalno elektroniko International Trade Fair for Industrial and professional electronic iC PASSION FOR PERFECTION DOGODKI - POROČILA - VESTI Industrija s prestavo višje Industrijski forum IRTima vsako leto opraviti s številkami. Že osmi IF IRT je bil letos v znamenju za industrijo tako pomembne številke 4.0, bogate in strokovne vsebine ter več kot 50 razstavljavcev pa so na dvodnevni dogodek v Portorož privabili več kot 350 udeležencev. Otvoritvena slovesnost Slovenska industrija je več kot očitno vlečni konj oziroma steber domačega gospodarstva, saj prispeva pomemben del k domačemu BDP in je kakovostna protiutež javnemu sektorju. O tem, kako hitro in uspešno bodo slovenska podjetja povzela delovanje po konceptu Industrija 4.0, je bilo govora na enem glavnih dogodkov prvega dne - okrogli mizi. Pametne tovarne in internet so namreč bistveno bližje, kot bi laično menili. Gre za pobude in platforme, ki uresničujejo prehod v t. i. četrto industrijsko revolucijo. Usmeritve so si glede tega precej podobne in vsebinsko enotne, njihovo pojmovanje v praksi pa zelo različno in predvsem površno. Sogovorniki Vide Petrovčič so si bili na okrogli mizi enotni - Industrija 4.0 je priložnost tudi za slovensko gospodarstvo, je pa res, da o njej ne smemo zgolj razmišljati, temveč jo moramo čim prej in čim učinkoviteje udejanjiti v praksi. »Moramo biti inovativni, hkrati pa puščati zadeve take, kot so«, je izzi- ve zdajšnje industrije udeležencem foruma predstavila Tanja Mohorič iz podjetja Hidria d.o.o. In čeprav podjetja sklenejo večletne pogodbe za dobavo istega izdelka, morajo ob tem ves čas razmišljati o novih tehnologijah - ga izboljševati in op-timirati, sicer ne bodo pripravljena na zahteve jutrišnjega dne. Mohori-čeva je poudarila, da sta še izjemno — t— v i " J pomembna interdisciplinarnost v sodobni industriji in doseganje večjih in boljših rešitev s povezovanjem različnih partnerjev. Da je povezovanje pomembno, se je strinjala tudi Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens d.o.o. Lončarjeva je v okviru okrogle mize o uporabi sodobnih tehnologij za povečanje uspešnosti in konkurenčnosti podjetij glede na usmeritve Industrije 4.0 oziroma pametnih tovarn izrazila prepričanje, da ima Slovenija na tem področju izjemno priložnost, saj smo Slovenci izjemno inovativni. Po njenih besedah zelo veliko domačih malih in srednje velikih podjetij že aktivno dela na področju Industrije 4.0. »So dovolj inovativna, da bodo začela uvajati vse te elemente digitalizacije. Z večjo digitalizacijo, ko cena delovne sile ne bo več eden ključnih dejavnikov, se bodo karte premešale na novo, zato moramo biti poleg. Moramo vedeti, kaj se dogaja«, je poudarila Lončarjeva in spomnila na spremembe v kulturi - ljudje se bomo morali privaditi na vseži-vljenjsko učenje ter postati preprosto bolj fleksibilni, torej sposobni spremljati in se prilagajati vsem novostim. Doc. dr. Igor Kovač z Instituta Jožef Stefan je dodal, da velja združiti vse Industrijski forum IRT - okrogla miza 186 Ventil 22 /2016/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Utrinek s podelitve priznanja TARAS sile, da v evropskem prostoru pridemo do večje dodane vrednosti. Tovarne prihodnosti bodo po njegovih besedah tudi ljudi, njihov prosti čas, družinsko življenje uskladile z industrijo. Klemen Kindlhofer iz podjetja Danfoss Commercial Controls pa je opozoril, da moramo narediti domačo nalogo za Industrijo 4.0, saj bodo vse novosti, ki jih prinaša, živele in jih moramo čim prej osvojiti. Prvi dan Industrijskega foruma IRT je bil namenjen tudi različnim predstavitvam sodobnih rešitev, povezanih z Industrijo 4.0. Na strokovni razstavi v Hotelu Slovenija v Portorožu pa je svoje rešitve in storitve za industrijo predstavljajo več kot 50 razstavljavcev. Priznanje TARAS v roke javno-zasebnemu partnerstvu Vrhunec dogodka IF IRT je seveda vsakoletna podelitev priznanja TARAS. Prestižno priznanje so letos prejeli podjetji Petrol Energetika, d. o. o. in Metal Ravne, d. o. o. ter raziskovalna skupina Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Strokovno komisijo, ki je ocenila tri prejete prijave, so prepričali z uspešnim sodelovanjem pri razvoju izkoriščanja odvečne toplote metalurških procesov za namene daljinskega ogrevanja in priprave sanitarne tople vode. Načrtovanje in izvedba izkoriščanja odpadne toplote metalurških procesov za daljinsko ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode na Ravnah na Koroškem ni le teh-niško-tehnološki dosežek temveč predvsem ciljno usmerjeno sodelovanje gospodarstva, lokalne skupnosti, Občine Ravne na Koroškem in javnega raziskovalnega zavoda pri oblikovanju novih poslovnih modelov in dolgoročne vizije prehoda na učinkovite nizkoogljične energetske sisteme. Gre za prvi tovrstni projekt povezave jeklarske industrije in sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji, ki zagotavlja prihranke energije, izboljšuje stanje okolja in prinaša dodatne koristi za družbo kot celoto. Ta trajnostni način oskrbe s toploto ima relativno velik potencial za razvoj tudi v drugih panogah ter na področju sistemov daljinskega hlajenja. Opisano sodelovanje poleg izpolnjevanja osnovnih meril izbora priznanja TARAS, ki nagrajuje sodelovanje gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja na področju inoviranja, razvoja in tehnologij, odlikujejo tudi daljnovidnost, drznost ter odločen korak v smer trajnostnega razvoja in krožne ekonomije, je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija. Sodobne energetske rešitve so integracija različnih procesov in najbolj učinkovite rešitve so pogosto tudi zelo preproste, je v pogovoru po prejemu priznanja TARAS med drugim dejal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Pomembno je pri tem po njegovih besedah sodelovanje, s čimer so se strinjali tudi predstavniki podjetij Petrol Energetika, d. o. o. in Metal Ravne, d. o. o. Sodelovanje in povezovanje različnih interesov, da najdejo najboljšo rešitev za končnega odjemalca, je vodilo Petrola Energetika. Za uspešnost projekta pa je potrebno tudi zaupanje vseh partnerjev. Priznanje TARAS, ki sta ga Industrijski forum IRT in revija IRT3000 podelila ob zaključku prvega dne 8. industrijskega foruma IRT, je po prepričanju prejemnikov še en dokaz, da so se odločili za »pravo smer«. Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan je po besedah Staneta Meršeta razvil orodje, ki ga bodo z veseljem ponudili tudi drugim v Sloveniji in Evropi. Priznanje TARAS pa je dodatna spodbuda, da nadaljujejo s tem razvojem. »Odpadna toplota je energija, ki prav čaka, da jo izkoristimo naprej.« Večina, in sicer 47 strokovnih prispevkov vabljenih in prijavljenih avtorjev, je bilo v obliki predavanj Ventil 22 /2016/ 3 19/1 DOGODKI - POROČILA - VESTI Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi razstavne prostore 0 industrijski J^mrn/IH I W www.forum-irt.si in predstavitev na urniku drugi dan Industrijskega foruma IRT. Med naj- različnejšimi vsebinami so udeleženci lahko spoznali domače in tuje novosti na področjih robotizacije in avtomatizacije, napredek v svetu izdelovalnih in obdelovalnih tehnologij, sodobnih meritev in kakovosti, razvoja izdelkov z naprednimi orodji itd. Podrobnejši utrip z letošnjega Industrijskega foruma IRT si lahko v sliki in videoposnetkih ogledate na uradni spletni strani dogodka (www. forum-irt.si). Miran Varga, IRT3000 VOODAR ¿AUVA T7AíTieStO VAS UpORAbA: 'V ČASU VAŠih dopUSTOV "ZA bAlkoNSkE rastLíne 'NA vikENdu DeLovai^e: 'VEČ REŽiMOV ZAliVAINJA: 'd N EVINI i 2x NA dAN, 'TEdENski (lx, 2x Ali 5x na tecIen) 'SAMOSTOJNA ENOTA, ki INE pOTREbujE VodoVodNEqA Ali ElEkTRiČNEqA pRikljuČlcA 'SESTAVi iN dElujE koiViplET: VSEbujE 5lVI CEVi, VSE pRikljuČkA ZA CEV, NApAjAhlik ¡N VodNARJA. WWW. SVET' E L. S i/vod N AR INFormacue: 01 949 14 00 188 Ventil 22 /2016/ 3 19/1 PPT commerce d.o.o. PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si EMERSON. Process Management m EL Matic TM BETT1S Dantorqiie Shafer DOGODKI - POROČILA - VESTI Miro Cerar na obisku v Tehnološkem parku Ljubljana Premier Miro Cerar je v okviru prvega dne obiska v Osrednjesloven-ski statistični regiji obiskal tudi Tehnološki park Ljubljana, kjer sta ga sprejela direktor Tehnološkega parka Ljubljana d.o.o. (TPLJ), mag. Iztok Lesjak, in direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), mag. Lilijana Madjar. Predsedniku vlade so se najprej predstavila uspešna podjetja, tako visokoinovativni, že uveljavljeni člani TPLJ kot mladi startupi, ki si pot v svet podjetništva šele utirajo, pa tudi socialna in invalidska podjetja. Tako so se vladni delegaciji na kratko predstavili: • Nizkocenovci.si - spletna platforma z univerzalnim poslovnim modelom, ki uporabnikom nudi najcenejše letalske povezave tako, da bližnje nizkocenovne lete poveže z uporabo vlakov ali avtobusov. Ob tem pazi, da je pot čim krajša. • Podjetje Prospeh, ki je razvilo OriginTrail, sistem sledljivosti mlečnih in mesnih proizvodov -ta proizvajalcem omogoča učinkovito diferenciacijo na podlagi izvora njihovih izdelkov in zagotavlja sledljivost informacij o poreklu in poteku transporta, vnosa glavnih sestavin v produktu. V petek bo v TPLJ tudi uradna predstavitev njihove platforme Foodko za trženje lokalne hrane. • Podjetje Modri planet, ki je za potrebe geodetskih podjetij razvilo celosten sistem za zajema- nje prostorskih podatkov z brez-pilotnim letalnikom (dronom) iz zraka in njihovo obdelavo ter pretvorbo v natančne 3D modele, ki zagotavljajo preglednost in učinkovito analizo območij (poplave, škodljivci, itn.). Xlab - eno najuspešnejših slovenskih podjetij v tujini s 44-od-stotnim deležem na Japonskem, ki velja za enega vodilnih ponudnikov na področju programskih orodij za tehnično podporo na daljavo in dostop do oddaljenih računalnikov. Podjetje Balder, specializirano za razvoj in proizvodnjo optoe-lektronskih elementov na podlagi tehnologije tekočih kristalov, kot so aktivni optični filtri in fazni modulatorji. Elaphe pogonske tehnologije d.o.o. deluje na področju inovacij in razvoja elektromotorjev za direktni pogon električnih vozil, z edino in največjo investicijo Ki- Miro Cerar in direktor TPLJ, Iztok Lesjak tajske v Slovenijo (10 milijonov evrov). • Cosylab - podjetje za razvoj kontrolnih sistemov za pospe-ševalnike po vsem svetu. Eden od njihovih največjih kupcev je NASA. • Gotoky, ki je razvil napravo za komuniciranje brez potrebe po mobilnem omrežju, ki zagotavlja varnost s posredovanjem koordinat GPS (npr. komunikaciji na oddaljenih delovnih okoljih: gasilci, vojaki, delavci v gozdovih, policisti, alpinisti itd). • GoOpti - mednarodno podjetje, ki se ukvarja s cestnim prevozom potnikov. Število rednih relacij nenehno raste. • Microgramm, ukvarja se z razvojem informacijskih sistemov za podjetja, ki delujejo na več lokacijah, pri čemer že nekaj let celotni razvoj temelji na tehnologijah odprte kode. S svojimi sistemi pokrivajo Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Avstrijo (npr. davčne blagajne). Cilj Tehnološkega parka Ljubljana je preprečiti 'beg možganov' v tujino Tehnološki park Ljubljana d.o.o. (TPLJ) je mednarodno prepoznavno podporno okolje in poslovno središče z več kot 300 globalno konkurenčnimi visoko tehnološkimi podjetji. Prav tako je kreator podpornega okolja v JV Evropi in s svojo široko bazo podjetij zagotavlja prenos raziskovalnih izsledkov in inovativnih poslovnih zamisli na globalni trg. OECD in Evropska komisija ter IASP navajajo TPLJ kot primer dobre prakse. Tehnološki parki po svetu predstavljajo podporno okolje, ki je strateško pomembno tako za regionalni, nacionalni kot mednarodni preboj domačega, visoko tehnološkega podjetništva. Vloga TPLJ v Sloveniji ni tako definirana, saj nima na državni ravni zagotovljenega strateškega položaja. V nasprotju s po- 190 Ventil 22 /2016/ 3 19/1 DOGODKI - POROČILA - VESTI dobnimi institucijami po svetu je TPLJ edinstven primer, ki samostojno zagotavlja sredstva za izvajanje aktivnosti in s jem posledično pokrivanje javnega interesa, je v pogo-voeu s premierjem Mirom Cerarjem poudaril direktor TPLJ Iztok Lesjak in dodal, da bi bilo zato nujno urediti položaj TPLJ jot institucije, pomembne za eazvej podjetništva v Sloveniji. TPLJ zagotavlja tudi verige vre-deosti ne semo v Sloveniji, ampak tudi v osredjji in JV Evropi, predvsem pa ustvarja prenos s loven-skih znanj in tehnologij na globalne trge (Iran, Kitajska, Indija). S tem si prizadeva oblikovati tako okolje, da talenti iz Slovenije ne bi odhajali v tujino, ampak bi se baza rezisiav in razvoja ohranila v alo-venskih podjetjih, prodajni kanali Miro Cerar in start-up leta 2016, Nizkocenovci.si pa bi slovenskim podjetjem omogočili nastop na velikih t ujih trgih. Tako TPLJ prispeva k ohranjanju Miro Cerar in podjetje Elaphe, prejemnik največje kitajske investicije v Sloveniji visoko izobraženega kadra v Sloveniji, hkrati pa si želi z razvojem podjetniškega okolja privabiti tudi tuji podjetniški potencial v našo državo, je dodale pomočnica dj rektorja TPLJ, mag. Marjana Ma-jerič. Prem ier Miro Ceear je pohvalil usmeritve in prizadevanja TPLJ ter dodal, da bi položaj institucije, ji skrbi za nazvoj podjetništva v (državi ter poskuša mladim uatvariti možnosti, da lahko ostanejo doma, hkrati pa razvijajj svoje kreativne in poslovbe sposobnosti, mona l biti sistemsko unejen, s čimer bi bili zagotovljen i pogoji za uspešen razvoj poslovnega modela in posledično vidni rezultati v družbi. Anja Ilc, Tehnološki park Ljubljana Foto: Anja Ilc #4« TEHNOLOŠKI PORK LJUBLJANA 91 t: 01 620 34 03 f: 01 620 34 09 e: info@tp-lj.si www.tp-lj.si Tehnološki park Ljubljana d.o.o. Tehnološki park 19 SI-1000 Ljubljana Ventil 22 /2016/ 3 19/1 DOGODKI - POROČILA - VESTI Obelezitev 25 let meroslovja v samostojni Sloveniji in svetovnega dneva meroslovja 2016 »Meroslovje v dinamičnem svetu« Urad Republike Slovenije za meroslovje že tradicionalno vsako leto ob svetovnem dnevu meroslovja organizira Dan meroslovja, ko se spomnimo na podpis Metrske konvencije, meddržavne pogodbe, ki so jo predstavniki 17 držav podpisali 20. maja 1875 v Parizu. V ponedeljek, 16. 5. 2016, je imel ta dan še poseben simbolni pomen, saj smo zaznamovali tudi 25 let meroslovja v samostojni Sloveniji. Zato so se letošnjega Dneva meroslovja 2016 udeležili tudi nekateri direktorji iz preteklih let, ki so v premerjenih 25 letih samostojne Slovenije odigrali pomembno vlogo ter s svojim delom znatno prispevali k razvoju meroslovja v Sloveniji. Tudi zaradi teh aktivnosti je direktor direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Dušan Pšeničnik, lahko povedal naslednje: »Na ministrstvu smo ponosni, da nam je letos skupaj z Uradom RS za meroslovje, na 15. redni seji Državnega zbora RS, uspelo sprejeti Zakon o ratifikaciji Metrske konvencije. S tem se Republiki Sloveniji odpira pot, da se polnopravno vključi v Metrsko konvencijo. Vanjo je sedaj vključenih že 57 držav, 40 držav pa ima status pridružene članice, tako kot je to imela do sedaj tudi Slovenija. Metrska konvencija je namreč še danes ena ključnih mednarodnih pogodb, na kateri temelji vsa tehnična harmonizacija, mednarodna trgovina in druge oblike mednarodnega sodelovanja.« Dan meroslovja je letos Urad RS za meroslovje organiziral skupaj z Go- spodarsko zbornico Slovenije, kar ni naključje, ampak odločitev oziroma vizija meroslovja, ki je tisti del znanosti, ki povezuje znanost ter gospodarstvo in naše vsakdanje življenje. Izvršni direktor GZS g. Goran Nov-kovic je zato v svojem uvodnem pozdravnem govoru poudaril: »Takšna strokovna srečanja, kot je današnje, ponujajo priložnosti za iz- menjavo dobrih praks in ustvarjanje ter utrjevanje poslovnih vezi med znanstvenoraziskovalnimi inštituci-jami ter gospodarstvom, kateremu morajo kot uporabniku tovrstna znanja služiti. S tega vidika na GZS tovrstna druženja podpiramo in si jih želimo v bodoče še več. Zavedamo pa se tudi odgovornosti, da vam je potrebno skupaj z državo zagotoviti čim boljše okolje za uspešno in konkurenčno gospodarsko sodelovanje, kjer pomembno vlogo igra tudi meroslovje in z njim naša nacionalna institucija Urad RS za meroslovje.« Svoje razmišljanje oziroma pozdravni govor je izvršni direktor GZS g. Novkovic zaključil s stavki, ki so marsikateremu udeležencu Dneva meroslovja razsvetlile pravi pomen meroslovja za gospodarstvo in njegov uspeh: »...velikokrat pozabljamo, kakšno moč imajo točne in kakovostne meritve na naše življenje. Žal se tega zavedamo, ko pride do nesreč, tudi v gospodarstvu, zato naj citiram svojega kolega - predsednika neke ugledne slovenske gospodarske družbe, ki je rekel sledeče: »Nobene investicije in denarja, ki se ga vloži v kakovost, pa naj bo to na področju merjenj, poslovne odličnosti ali usposabljanja zaposlenih, ni škoda, škoda je le kvalitete ter izpada proizvodnje ali reklamacij, ki iz tega naslova izhajajo.« Pomena meritev in urejenosti na področju merskih enot za razvoj trgovine in gospodarstva se je zavedala že cesarica Marija Terezija, ki je v času svojega vladanja v avstroo-grski monarhiji vpeljala za tiste čase vzoren red na področju meroslovja. Zahvaljujoč temu je imela Slovenija na svojem ozemlju že v 18. stoletju urejen meroslovni sistem. Prvih začetkov meroslovja na slovenskih tleh, ki imajo že dolgo in Dan meroslovja 2016 na GZS v Ljubljani, 16. 5. 2016 192 Ventil 22 /2016/ 3 19/1 DOGODKI - POROČILA - VESTI if TS k Z |trT lil Hf tKL em in * Direktor Urada RS za meroslovje dr. Samo Kopač se je v ¡prvem delu dogodka sprehodil skozi 25 let meroslovja v samostojni Sloveniji in hkrati tudi nakazal uizijo razvoja meroslouja za nasiednjih 25 let pestro tradicijo, seje v svojem pregledu razvoja meroslovja vse od leta 1991 pa do zdaj spomnil tudi direktor Urada RS za meroslovje dr. Samo Kopač, ki je svoj slikoviti sprehod skozi 25 let meroslovja v samostojni Sloveniji zaključil s sklepno mislijo, da smo lahko ponosni, ker smo kot država majhni, a se po svojem strokovnem znanju, me-roslovnem razvoju in rezultatih, ki jih naši meroslovni laboratoriji dosegajo, postavljamo ne samo ob bok, ampak v sam vrh evropskega meroslovja. V tej luči želimo v Sloveniji tudi z novo začrtano strategijo meroslovja dvigniti ter odnreti meroslovno kulturo tako, da bo v največji meri služila uporabnikom meroslovnih storitev. Dan meroslovja se je nadaljeval s strokovno bogatim programom treh vsebinskih prnelov: Hranr, Tehnološke meritve in Energija, kjer so tako nacioralni laboratoriji kot tudi predstavniki organizacij, ki overjajo merila, združili svoja področja zna- nja in delovanja ter jih predstavili skozi objektiv povezovanja ter mre-ženja z gospodarstvom in uporabniki njihovih storitev.« mag. Dominika Rozoničnik Urada RS za meroslovje "Štejte, Usrseda šreti, merite, kar se tr meriti,in kar se ne dameriti, zareditemer"jivo" (Galileo Galilei) JAKSA MAGNETNI VENTILI od 1965 Mm injn UHitt Iti On • vrhunska kakovost izdelkov in storitev • zelo kratki dobavni roki • strokovno svetovanje pri izbiri • izdelava po posebnih zahtevah • širok proizvodni program • celoten program na internetu www, SliSž DOGODKI - POROČILA - VESTI Kratka predstavitev uspešnega 12. nanotehnološkega dne, ki se ga je udeležilo več kot 250 udeležencev Nanotehnološki dnevi so največji dogodki na področju nanotehnolo-gije in sorodnih ved pri nas. Dogodkov se drži slogan: »srečanja s prihodnostjo«. Na dogodku vrhunski strokovnjaki z inštitutov, fakultet in univerz predstavijo nove tehnologije, ki so vedno bolj usmerjene tudi v aplikativnost teh tehnologij, tako v industriji, gospodarstvu, medicini, energetiki, vojaških, vesoljskih kot na drugih področjih. Nanotehnološki dnevi so hkrati tudi učinkovita srečanja gospodarstva in znanosti. Odličen uvodni nagovor na nano-tehnološkem dnevu sta imela ministrica prof. dr. Maja Makovec Brenčič in direktor Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Jadran Lenarčič. kot rehabilitacije po poškodbah in boleznih in kaj prinašajo magnetni nanomateriali in karakterizacija magnetnih tekočin za različne medicinske aplikacije. Nanotehnološki dan je ponudil odgovore na vprašanja, kakšna je vloga sintezne biologije zdaj in kakšna bo v prihodnje in kaj pomeni za človeštvo in še zlasti medicino in posredno zdravje. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšen je razvoj nano-struktur po želji, kako lahko zglede iz narave prenesemo v tehnologijo, kakšni so inženirski principi za sin-tezno biologijo in drugo. Na nano-tehnološkem dnevu se je izhajalo iz predpostavke, da bo prav sintezna biologija prinesla novo tehnološko revolucijo in v okviru tega so bile poudarjene usmeritve v zdravje (zdravljenje ter diagnostika), nove materiale in bionanomateriale, procesiranje informacij, biosenzoriko in celične tovarne, nova zdravila in nove terapevtske pristope. Predstavljeni so bili tudi slovenski dosežki na tem področju. Zaradi vse večjih zahtev sodobne industrije, še zlasti avtomobilske, se iščejo nove poti uporabe nano-tehnologije, tako v materialih kot procesih obdelave materialov. Eno od pomembnih področji je razvoj in izdelava nanostrukturiranih trdih zaščitnih prevlek za obdelovalna orodja v industriji. Vse bolj si prizadevamo zagotoviti boljše lastnosti, Uvodni nagovor ministrice prof. dr. Maje Makovec Brenčič (foto: Gero Angleitner) Na 12. nanotehnološkem dnevu je bilo govora o povezanosti nanoteh-nologije z bioniko in o razvoju bi-onskih rok naslednje generacije, kar pomeni, da so nove bionske roke bistveno zanesljivejše, uporabnej-še in izdelane iz novih, človeškemu organizmu in okolju bolj prijaznih materialov. Na nanotehnološkem dnevu je bil opisan primer pacienta, ki so mu odstranili biološko roko in jo nadomestili z bionsko. Ta je z bi-onsko roko lahko kasneje delal celo v gradbeništvu. Predstavljeni so bili še izzivi na področju komunikacije možgani - stroj, kakšen je nano-tehnološki stik bioloških in tehnoloških sistemov, kaj prinaša razvoj vsadkov, tako v smeri diagnostike Utrip 12. nanotehnološkega dne (foto: Janez Škrlec) 194 Ventil 22 /2016/ 3 19/1 DOGODKI - POROČILA - VESTI - Univerze v Mariboru in prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Nanotehnološki dan sta podprla Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kemijski inštitut v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Center odličnosti Nanocenter, Center odličnosti NAMASTE, Univerza v Mariboru, FE - Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani, Visoka šola za bioniko na Ptuju, Slovensko inovacijsko stičišče in številna ugledna podjetja: Pipistrel, Skylabs, Cosylab, EUREL, ROTO, EKOSEN, VRC, Dobre rešitve d.o.o in drugi. Organizator dogodka je bil Janez Škrlec (RRD), član Sveta za znanost in tehnologijo RS. Čas in lokacija dogodka: petek, 6. maj 2016, Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Medijski partnerji so bili: IRT 3000, KVADRATI, Finance, Ventil, Računalniške novice in drugi. Janez Škrlec, inž. meh., član Sveta za znanost in tehnologijo RS Utrip nanotehnološkega dne (foto: Janez Škrlec) večjo vzdržljivost, boljšo prilagodljivost in cenovno dostopnost. Razvoj nanotehnologije se širi na številna pomembna področja. Eno od njih je področje energetike in konkretno shranjevanje toplote. Na nanotehnološkem dnevu je bil predstavljen princip shranjevanja toplote v nanoporoznih materialih, načinih za optimizacijo materialov za izboljšanje gostote shranjevanja in zmogljivosti hranilnikov. Kemijski inštitut v Ljubljani je edini pri nas, ki razvija materiale za shranjevanje toplote v nanoporoznih materialih za koncept sezonskega shranjevanja toplote. Strokovne teme, dosežke in razvojne trende na omenjenih področjih so predstavili: prof. dr. Aleš Holobar s FERI - Univerze v Mariboru, doc. dr. Miran Čekada z Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Nataša Zabukovec Logar s Kemijskega inštituta v Ljubljani, doc. dr. Miloš Bekovič s FERI # . murne nas: www.rndustma.rs mb- ________________________* Lazara Kiiundata a Pokličite ias: td/fax. + 38111305 83 22 Časopis Industrija m ob, + 36160 3 44 64 28 L um Kujundii« 88,11030 Beograd, Sfbija e-mail: cflSc&aiintfuitrjjj.fi NOVICE - ZANIMIVOSTI Urad Republike Slovenije za meroslovje sodeloval v evropskem projektu nadzora nad števci električne energije in merilniki toplotne energije Evropski projekt MarketSurv MID s proračunom 500 000 evrov so 70 % financirale Evropska komisija in 30 % države udeleženke. V prvem tovrstnem evropskem projektu je sodelovalo 43 strokovnjakov iz 12 evropskih držav. 40 različnim tipom merilnih instrumentov iz cele Evrope je bila preverjena skladnost z evropsko zakonodajo. Merilni instrumenti so bistveni element v našem vsakdanjem življenju in njihovo napačno merjenje lahko pomembno vpliva na naše finance, zdravje in varnost. Čeprav se navadno niti ne zavedamo, se uporabljajo merilniki pri vsakdanjih opravilih, kot so kuhanje ali pranje, ko porabljamo električno energijo, plin ali vodo, pri tehtanju izdelkov, ki jih kupimo v trgovinah, pri zdravniku, ko nam določi količino zdravil ali izmeri krvni tlak, pri vožnji z avtomobili ali drugimi motornimi vozili, ko natočimo go- rivo in ko nas ustavi policist zaradi prehitre vožnje. Tisti merilniki, ki zelo vplivajo na naše življenje, morajo izpolnjevati stroge predpisane zahteve, nekateri med njimi pa so tako pomembni, da mora biti njihovo delovanje obvezno in enako na celotnem področju Evropske unije. Cilj zakonodaje je zagotoviti, da merilni instrumenti delujejo zanesljivo, so točni, imuni na vplive okolja in zaščiteni pred posegi z namenom goljufive uporabe. Taki vrsti merilnih instrumentov sta tudi števci električne energije in merilniki toplotne energije. Po ocenah Evropske Komisije se v EU na leto proda okrog 14 milijonov števcev električne energije. Ti števci zasedajo prvo mesto po statistiki prodanih merilnih instrumentov na letni ravni, saj predstavljajo okoli 19-odstotni delež vseh novih merilnih instrumentov na trgu EU. Številka bo zagotovo v prihodnje še višja glede na to, da si EU zelo prizadeva za spodbujanje pametnega merjenja na področju množičnih merilnikov (števci el. energije, merilniki toplotne energije, plinomeri, vodomeri), kar ima za posledico množično zamenjavo elektrome-hanskih števcev z novimi elektronskimi, t. i. pametnimi števci. Podobno, čeprav v manjšem obsegu, se dogaja z merilniki toplotne energije. Letno je v EU prodanih 800.000 merilnikov, kar predstavlja okoli 9-odstotni delež letnega trga merilnih instrumentov. Uporabo števcev toplotne energije močno spodbuja Evropska Komisija, ker so ključni dejavnik za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih. Te vrste merilnikov navadno proizvedejo in pregledajo velika podjetja, zato so ta pod strogim nadzorom pristojnih organov. Verjetnost, da je števec, ki je v prometu, neskladen z evropsko zakonodajo, je zato zelo majhna. Neustrezni števci bi zelo vplivali na točen obračun, ki je bistven za potrošnika, in zaupanje v nadzorni sistem. Zavedajoč se teh posledic so nadzorni organi dvanajstih evropskih držav, prikazanih v spodnji preglednici, združili moči in sredstva ter izvedli čezmejni evropski projekt preskušanja tovrstnih merilnikov, da bi preverili izpolnjevanje evropsko veljavnih zahtev in točnost omenjenih merilnikov. Projekt je potekal med septembrom 2014 in aprilom 2016. V njem je sodelovalo 43 strokovnjakov iz vse Evrope. Osnovni cilji projekta so bili naslednji: - Preveriti, ali so bili merilni instrumenti dani na trg EU v skladu z določbami evropske zakonodaje. Preskus števcev 196 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Ime nacionalne meroslovne organizacije Država Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen Austria Česká obchodní inspekce (ČOI) Czech Republic Sikkerhedsstyrelsen Denmark TUKES Finland Landesbetrieb Mess- und Eichwesen NRW Germany PateretäjutiesTbuaizsardzTbascentrs Latvijas Republikas Latvia Ministerie von Economishe Zaken, Agentshap Telecom, Verispectbv Netherlands Urad Republike Slovenije za meroslovje Slovenija Consejería de Economía y Hacienda de la Comunidad de Madrid Spain Styrelsen för ackreditering ochtekniskkontroll (SWEDAC) Sweden Eidgenössisches Institut für Metrologie Switzerland National Measurement and Regulation Office United Kingdom - Izboljšati učinkovitost in uspešnost sistema za nadzor trga merilnih instrumentov v Evropi. - Izboljšati koordinacijo nadzora nad merilnimi instrumenti v Evropi za spodbujanje enakovredne, učinkovite in zadostne stopnje meroslovnega nadzora po vsej Evropi in tako doseči enake konkurenčne razmere za gospodarske subjekte in enako raven varstva potrošnikov po vsej EU. - Okrepiti zaupanje državljanov EU v nacionalne in evropske sisteme za nadzor trga. - Spodbujati in organizirati izmenjavo informacij in napotkov o nadzoru trga merilnih instrumentov v EU. - Pokazati proizvajalcem, uvoznikom in različnim interesnim skupinam, vključenim v energetski sektor, da države članice sodelujejo in izvajajo usklajenih akcije in ukrepe za nadzor trga na tem področju. - Spodbujati uporabo ocene tveganja pri pripravi in izvajanju programov za nadzor trga v državah članicah. - Povečati skladnost razlage in uporabe normativnih dokumentov v EU in predlagati ukrepe za pospešitev njihove izvedbe. - Identificirati tehnične ali pravne težave, ki lahko nastanejo pri izvajanju projekta nadzora trga v zvezi z merilnimi instrumenti in predlagati rešitve za te težave. Proračun projekta je znašal 500 000 EUR, od tega je EK prispevala 70 % (približno 350 000 EUR). V okviru projekta je bilo preizkušeno 40 različnih tipov števcev električne energije in merilnikov toplotne energije šestindvajsetih različnih proizvajalcev. Končni rezultati so bili predstavljeni vsem evropskim organom za nadzor trga na njihovem letnem srečanju, ki je potekalo v začetku aprila v Stock-holmu. Vsi števci električne energije so uspešno prestali preizkuse, pri nekaterih pa so bile ugotovljene formalne neskladnosti, ki so jih nato proizvajalci odpravili. Pri merilnikih toplotne energije so bile opažene večje neskladnosti, saj so bili v nekaterih primerih organi za nadzor trga prisiljeni uvesti določene ukrepe, da bi jih odpravili. Za dva tipa merilnikov toplotne energije izmed osemnajstih preizkušanih tipov so bili izrečeni tudi najstrožji ukrepi, umik vseh merilnikov teh dveh tipov iz prometa. Zaradi takšnih rezultatov so se organi za nadzor trga odločili, da pozorno spremljajo tovrstne merilnike in jih v bližnji prihodnosti ponovno preizkusijo. V Sloveniji smo pregledali in preizkusili 6 merilnikov toplotne energije dveh različnih tipov in proizvajalcev in 6 števcev električne energije dveh različnih tipov istega proizvajalca. Vsi merilniki so bili funkcionalno ustrezni in so prestali vse preizkuse točnosti. Bile pa so ugotovljene nekatere formalne neskladnosti (npr. neustrezna dosegljivost programske opreme), ki so jih proizvajalci že odpravili. Projekt je odprl nove možnosti za sodelovanje Slovenije, prav tako tudi Urada RS za meroslovje, z drugimi evropskimi organi za nadzor trga. Rezultati projekta in končni zaključki kažejo na njegovo izredno uspešnost in polagajo še dodatni kamen k dvigu mero-slovne kulture v Sloveniji in širše v Evropi. Dušanka Škrbic, vodja sektorja za meroslovni nadzor na Uradu RS za meroslovje 197 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI 2. srečanje znanosti in gospodarstva Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v torek, 24. 5. 2016, na pobudo g. Janeza Škrleca organiziralo 2. srečanje znanosti in gospodarstva. Minister Počivalšek je v uvodnem nagovoru poudaril, da je uspešno sodelovanje raziskovalnih institucij in podjetij eden od pomembnih generatorjev gospodarske rasti. Tako na strani znanosti kot na strani gospodarstva je treba vzpostavljati dobre razmere za sodelovanje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo to sodelovanje spodbujalo preko različnih ukrepov, katerih cilji so usmerjeni v povečanje deleža inovacijsko aktivnih podjetij, pospeševanje prenosa znanja v gospodarstvo in pospeševanje komercializacije raziskav na trgu. Minister Počivalšek je predstavnike znanosti in gospodarstva spodbudil k razpravi o načrtovanih ukrepih iz naslova kohezijske politike ter o davčni politiki, ki bi bolj stimulirala razvoj. G. Janez Škrlec, pobudnik srečanja, je poudaril, da podobna srečanja znanosti in gospodarstva organizira že od leta 2007. To je že njegov 85. dogodek. Udeležence je pozdravil tudi G. Urban Krajcar, GD za znanost na MIZŠ, ki meni, da bi bilo dobro, da ta srečanja postanejo stalnica, na kateri se lahko gradi uspešne skupne zgodbe znanosti in gospodarstva. G. Branko Meh, predsednik OZS, se je zahvalil g. Škrlecu za 10-le-tno vodenje Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS ter zaželel uspešno delo g. Lotriču, ki je v letošnjem letu prevzel vodenje odbora. Glede davčne politike meni, da so obrtniki preveč obremenjeni. Nasprotujejo mini davčni reformi, kot jo predlaga MF, saj obrtniki od nje nimajo koristi, le izgubo zaradi dviga davka na dobiček za 2 odstotni točki. G. Lenarčič, direktor IJS, je poudaril, da je raziskovalna sfera podka-pitalizirana, da so raziskovalci slabo plačani. Gospodarstvo teži k profitu, raziskovalci k dosežku. Med njimi je dolina smrti. Vse razvite države posvečajo premostitvi te doline izjemno veliko pozornost. Prizadevati si je treba, da tudi Slovenija vsaj na nekaterih področjih postane vodilna država, ne le sledilka. Opozoril je na pomanjkanje sredstev za projekte od leta 2015. Financiranje ni sistematično urejeno. Potreben je sistem in odprtost razpisov. Dober instrument je bil raziskovalni vavčer. Manjka tehnološka agencija, ki bi skrbela za premoščanje vrzeli med znanostjo in gospodarstvom. jajo v sosednjo Avstrijo. Meni, da je treba vložiti več za boljše rezultate. Strokovnjake nad 65 let, ki so pripravljeni ostati v podjetju, bi oprostil dajatev. Dr. Stanovnik, IER, meni, da bi bilo treba podpreti mlade raziskovalce v gospodarstvu. V Sloveniji je razmerje med raziskovalci v gospodarstvu in raziskovalci v institucijah znanja 55 % proti 45 %. V tujini je to razmerje boljše v korist gospodarstva. 2 % vlaganje gospodarstva v raziskave in razvoj prispeva k 24 mrd izvoza. Večina izvoza se tudi npr. v Nemčiji ustvari v tehnološko srednje zahtevnih panogah. Udeleženci srečanja med pogovorom Ga. Tamara Lah, predsednica SZT, je osvetlila delo Sveta za znanost in tehnologijo, ki je svetovalno telo Vladi in deluje že 15 let. Ko je obstajalo ministrstvo za znanost in tehnologijo, so bile boljše povezave med znanostjo in gospodarstvom. Od tedaj je povezovanje izgubilo svoj smisel, tudi v finančnem smislu. Meni, da je treba na Vlado dati pobudo za novo tehnološko agencijo. G. Štefan Kuzma, Aurel, je poudaril, da so izvozno naravnano podjetje in se vsak dan srečujejo z besedami konkurenčnost in inovativnost. Težave imajo, ker dobri kadri uha- Minister Počivalšek je glede preteklih instrumentov dejal, da je bil glede 17 razvojnih centrov slovenskega gospodarstva presenečen nad nekaterimi negativnimi praksami, vendar hkrati ocenjuje, da 1/3 teh centrov zelo dobro deluje in so lahko dobra praksa za naprej. Osebno je pristaš vavčerskega sistema. Minister je poudaril, da je prvi razpis za RRI, ki je bil objavljen skupaj z MIZŠ, bolj pilotne narave, in želi povratno informacijo za naslednje razpise, saj je za ta ukrep v naslednjih letih na voljo še 78 mio EUR. G. Lotrič, Lotrič Meroslovje, je menil, da bi bilo vsako znižanje olajšav za 198 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI raziskave in razvoj korak v napačno smer. Prav tako zelo podpira enostaven vavčerski sistem, ki omogoča prijavo podjetij brez posebnih svetovalcev. Mladi raziskovalci so bili most povezovanja med znanostjo in gospodarstvom. g. Mitja Kozlevšek, ETI Izlake, meni, da so sredstva iz razvojnih centrov dobro izkoristili in imajo tudi zato boljše rezultate poslovanja. Oba RCSG-ja v katera so vključeni, so uspešno poslovala tudi v letih, ko se je financiranje zaključilo. Poudaril je, da težko dobijo ustrezni kader - mlade inženirje, zato bi bili dobrodošli instrumenti za delitev tveganja. Ga. Tanja Mohorič, Hidria, je menila, da se je treba pogovarjati o tem, kako izboljšati kakovost sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. To se lahko naredi le s spremembo kulture sodelovanja. Kulturo se spremeni z drugačnim delom, s spremembo poslovnega modela. Raziskovalce v gospodarstvu je treba naučiti, da poiščejo znanje na JRO in hkrati spodbuditi raziskovalce na JRO, da razmišljajo, kdo iz gospodarstva bi lahko njihovo idejo pripeljal do prototipa. Dr. Perme meni, da bi morali slediti vzoru Avstrije, kjer se nagrajujejo učinki, ne poraba. Sredstva prejmejo, ko je projekt realiziran. g. Boštjan Pečnik, Gorenje, je povedal, da morajo imeti podjetja jasno strategijo razvoja in morajo zelo ja- sno osredotočiti svoje raziskovalne vire. Gorenje, ki igra veliko vlogo v Sloveniji, vendar majhno na svetovnem trgu, lahko zagotavlja konkurenčnost le z kombinacijo ekonomije obsega in inovativnimi izdelki. Prav tako so pomembne vertikalne verige vrednosti. Gorenje 30 % materiala kupi v Sloveniji - vsak podsistem mora biti izredno konkurenčen - pomembna je konkurenčnost MSP v dobavni verigi. Deloma so pripravljeni tudi sofinancirati raziskave v sodelovanju z MSP v vertikali, vendar morajo jasno videti, kako bo rešitev v 5 letih prišla do trga. G. Lamberger, OZS, je razložil, da težko podprejo trenutno davčno reformo, saj gre za prerazporeditev davčnih bremen - če se razbremenijo eni, se obremenijo drugi. Meni, da je treba bolj definirati podporno okolje - kdo so institucije, ki bodo poskrbele, da bo sodelovanje boljše - treba je zagotoviti vire in zahtevati rezultate. Meni, da je mreža OZS in GZS najbolj primerna za to, da se pokažejo boljši rezultati za mikro in mala podjetja. G. Wostner, vodja sektorja za pametno specializacijo, SVRK, je poudaril, da potrebujemo telo, ki bo na politični ravni skrbelo za institucionalno podporo povezovanju znanosti in gospodarstva. Zato je v skladu s strategijo pametne specializacije v pripravi vladno gradivo za ustanovitev skupine na ravni državnih sekretarjev. Prav tako je pomembno sodelovanje po posameznih priori- tetah pametne specializacije, čemur je namenjen instrument strateških razvojnoinovacijskih partnerstev -SRIP. Pri tem ne gre za novo institucijo podpornega okolja, pač pa SRIP lahko vodi obstoječa institucija, ki ponuja najboljše storitve za podjetja. G. Toni Pogačar, BSH, je poudaril, da mora ponudba kadrov slediti novim trendom - industriji 4.0, digitalizaciji. Poudaril je povpraševanje po specialistih elektronike - tudi s pomočjo t. i. »head-hunterjev« je težko dobiti dobrega strokovnjaka. Treba je povprašati gospodarstvo, kaj rabijo. Ga. Koleša, generalna direktorica MGRT, je na koncu povzela poudarke srečanja. Predstavniki gospodarstva in znanosti so v razpravi poudarili potrebo po vzpostavitvi sistema za spodbujanje raziskav in inovacij, ki bo stabilen, predvidljiv in bo omogočil sistematična vlaganja. Zavzeli so se za ohranitev 100-od-stotne davčne olajšave za raziskave in razvoj ob izboljšani kontroli upravičenosti same olajšave, poudarili so izziv iskanja ustreznih kadrov (predvsem inženirjev) in njihovo visoko davčno obremenitev, osvetlili so primere uspešnih in učinkovitih preteklih instrumentov, kot so mladi raziskovalci in raziskovalni vavčer, poudarili so tudi pomen kulture sodelovanja in ustrezno podporno okolje. mag. Marija Čebular Zajec, sekretarka MGRT ¡RTI INOVACIJE* RAZVOJ «TEHNOLOGIJE WWW.IRT3000.C0M NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 140 STRANEH Vodnik skozi množico informacij • proizvodnja in logistika • obdelava nekovin • orodjarstvo in strojegradnja • vzdrževanje in tehnična diagnostika • varjenje in rezanje • napredne tehnologije Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! | e-pošta: info@irt3000.si | www.irt3000.com NOVICE - ZANIMIVOSTI Vitka proizvodna logistika 2016 Najavljamo letošnjo, 10 tradicionalno prireditev, ki je namenjena praktičnim predstavitvam primera dobre prakse v slovenskem prostoru s poudarkom na izrazito naprednem in usklajenem podjetju. Prireditev bo potekala 22. 09. 2016 z ogledom primera dobre prakse. O prireditvi vas bomo obveščali na spletni strani www. lognet.si. VPL 14 in avtomatsko voden voziček podjetja TPV v Veliki Loki kot primer dobre prakse Do sedaj nam je uspelo vedno predstaviti izziv za prihodnost in v napovedih jasno nakazati prihodnji razvoj. Bili smo prvi, ki smo opisovali pomen standardnega označevanja blaga, računalniške izmenjave podatkov, uvedbe vitkega poslovanja na proizvodni liniji, priprave delovanja sistemov AGV za oskrbo dostave elementov C in upravljanja z njimi ter drugimi bistvenimi novostmi. Napovedujemo, da se bo v prihodnje ob napovedih velikih tujih podjetij o usmeritvah v sisteme 4.0 na področju logistike nabave in upravljanja zalog drastično povečala prisotnost informacijske komunikacijske podpore na vseh področjih. Na konferenci bomo spodbujali medsebojno sodelovanje med dobavitelji, logisti in proizvodnimi sistemi na področju medsebojnega komuniciranja po standardnih principih ter podprli uvedbe novih procesov na področju logistike, da bi izboljšali dostopnost blaga na logistični poti. Predvidevamo, da bo razvoj novega področja proizvodnih sistemov potekal zvezno na celotnem področju. Eden od pomembnih dejavnikov bo tudi ureditev sinhrone logistike, ki bo vsem udeležencem omogočala upravljanje celotne logistične poti, od dobavitelja do kupca. Prav tako se bo dostavni čas razpotegnil iz sedanjega normalnega delovnega časa v področje 24/7 ur, kar pomeni, da bomo morali v podje- tjih zagotoviti avtomatski prevzem blaga na vhodu in izhodu podjetja. Podobne procese že poznajo napredne trgovske verige in nekateri drugi uporabniki. Predstavitve posameznih rešitev na tem področju bodo imele za vzor avtomobilsko industrijo in druge primere avtomatiziranih proizvo-denj. Spremembe predvidevamo predvsem na področju sinhrone dostavne logistike, upravljanja in avtomatizma pri prevzemu, skladiščenju in dostavi končnemu uporabniku v podjetjih. Kot izhodišče prireditve bomo predstavili bistvene novosti na področju digitalizacije informacij, ki so posledica sprememb v okolju. Podpirali bomo vertikalno povezovanje med udeleženci pri postavitvi modernih in naprednih oskrbnih verig ter skrbeli za predstavitev in povezovanje znanj na teh področjih. Spremembe v okolju bodo nastale tudi zaradi uporabe zelene energije v transportu, proizvodnji in drugih storitvah. Na pohodu je izrazito povečanje uporabe elektrike kot podlage za prenos energije na večjih razdaljah in njene uporabe. Spremembe na področju mobilnosti dostave blaga in ljudi bodo prav tako predstavljale izrazito povečanje digitalne komunikacijske podpore na področju premikanja blaga in ljudi. Stojan Grgič Lognet 200 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI CTT letos organizira ze 9. mednarodno konferenco o prenosu tehnologij 21. septembra 2016 bo v organizaciji Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu "Jožef Stefan" ter v sodelovanju z Dnevom inovativnosti 2016, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije, potekala 9. mednarodna konferenca o prenosu tehnologij. Konferenca bo potekala v elitnem Kongresnem centru Brdo na Brdu pri Kranju. Udeležili se je bodo raziskovalci, izumitelji, strokovnjaki za komercializacijo, ustanovitelji start-up podjetij, strokovnjaki za Da bi vzpodbudili komercializaci-jo inovativnih tehnologij, razvitih v javnih raziskovalnih organizacijah in promocijo sodelovanja med raziskovalnimi organizacijami in razvojnimi skupinami v gospodarstvu, bo podeljena tudi nagrada za najboljše inovacije v letu 2016. Poslovne predloge sodelujočih raziskovalcev bo ocenila mednarodna komisija. Inovativne tehnologije z najvišjim tržnim potencialom bodo nagradili z denarnimi nagradami v skupni višini 2000 €. Pomembno je poudariti, da je v zadnjih šestih letih vsaj enemu udeležencu po tekmovanju uspelo ustanoviti svoje podjetje ali licencirati tehnologijo. predstavniki raziskovalnih organizacij in podjetij pogovorili o morebitnih razvojnih rešitvah, invencijah in komercialno zanimivih tehnologijah. Lansko leto se je partnerskega dogodka udeležilo več kot 50 raziskovalcev, predstavnikov podjetij in samostojnih podjetnikov. Udeležba na sestankih R2B je brezplačna in se nanjo lahko prijavite na spletni strani dogodka http://tehnoiogije.ijs. si/9ittc/, kjer so na voljo tudi ostale aktualne informacije o konferenci. Naš cilj je vzpodbuditi izmenjavo znanja med znanstveno sfero in gospodarstvom, zato bomo z največjim veseljem na dogodku spre- industrijski razvoj in investitorji. Udeleženci se bodo dotaknili raziskav in inovacij v okviru Obzorja 2020, obravnavali tudi druge delovne programe in iskali odgovore na vprašanja, kako javnost vključiti v načrtovanje raziskav in inovacij. Izjemno priložnost za vzpostavitev prihodnjih raziskovalnih sodelovanj in poslovnih sinergij predstavljajo tudi sestanki R2B (Research-to-Business), ki bodo potekali v okviru konference. Na sestankih, ki so načrtovani vnaprej, se bodo lahko jeli vse raziskovalce, dodiplomske in podiplomske študente s podjetniškimi ambicijami, uveljavljene in prihodnje podjetnike, izumitelje ter predstavnike vladnih ustanov in drugih organizacij političnega odločanja. Lepo vabljeni! http://tehnoiogije.ijs.si POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2016 - ASM '16 7. decembra 2016 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani 201 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Natečaj za najboljšo diplomsko nalogo, najboljši projekt in najboljšo inovacijo s področja vzdrževanja na 26. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije V letu 2016 se je OO 26. TVPS odločil, da bo natečaje za diplomske naloge in inovacije združil v en natečaj. Vzrok ni racionalizacija del in nalog na TVPS-ju, temveč ciljno naravnano delo, ki temelji na povezovanju izobraževalne sfere s podjetji. Tekmovanje je namenjeno: 1. študentom, 2. diplomantom, 3. predavateljem terciarnega izobraževanja ter 4. (samo)zaposlenim (raziskovalcem ter inovatorjem) na področju vzdrževanja. Vsi zgoraj našteti lahko na natečaj s soglasjem: 1. vseh lastnikov avtorskih pravic in 2. v dogovoru z izobraževalno ustanovo oz. s soglasjem podjetja prijavijo zaključne naloge, projekte ali inovacije. Ti so nastali na zahtevnosti vsake od ravni terciarnega izobraževanja na: 1. izobraževalni instituciji (višje šole, visoke šole, fakultete) ali 2. v podjetju (raziskave, razvoj, aplikacija) v obdobju od vključno leta 2014 dalje in še niso bili predstavljeni na predhodnih TVPS-jih. Naloge in projekti so lahko nastali: 1. med študijem, 2. ob zaključku študija ali 3. pri delu v podjetjih. Prijavljene zaključne naloge oz. projekti so lahko: 1. inovacijske narave, 2. razvojno-raziskovalni ali 3. aplikativni. Teme nalog in projektov Na natečaj sprejemamo predvsem tri kategorije: 1. diplomske (magistrske, doktorske) naloge, 2. projekte in 3. inovacije (patente) s področja izboljšav, dobrih praks ter produktov, ki so na kakršen koli način povezani z vzdrževanjem. Teme so lahko s področja strojništva, elektrotehnike, mehatronike, komunale, gradbeništva, računalništva in drugih naravoslovnih ved. Nanašajo se lahko na vzdrževanje sistemov, inovacije in nadgradnje (izboljšave) Idejna slika povezovanja izobraževalne sfere in gospodarstva v okviru natečaja TPVS 2 sistemov, investicije v povezavi z vzdrževanjem, rekonstrukcije in remonte, preventivno vzdrževanje, (samo) zaposlovanje na področju vzdrževanja, vzdrževanje po stanju, menedžment in vzdrževanje, avtomatizacijo proizvodnje in vzdrževanj, CAM, CAD, CAE, učinkovitost vzdrževanja in še posebej URE, OVE, IKT, meritev v vzdrževanju, certifikate (kakovosti) na področju vzdrževanja, servisno dejavnost, strokovno terminologijo in vzdrževanje, analizo zanesljivosti, uporabo različnih metod pri vzdrževanju (npr. tPm) in podobno. Dobrodošle so tudi teme s področja »sam svoj vzdrževalec«. Postopek prijave in oddaje nalog, projektov in inovacij Študente, diplomante, predavatelje, raziskovalce in inovatorje prosimo, da svoje teme nalog in projektov predstavijo tako, da predložijo v ocenjevanje pisno dokumentacijo, ki opisuje nalogo, projekt oz. inovacijo. Sodelujoči se morajo na natečaj prijaviti najkasneje do 31. 7. 2016. Prijava in oddaja sta mogoči samo s prijavnico, ki bo dostopna na spletni strani DVS. Prijava mora vsebovati naslednje podatke: • ime, priimek, izobrazbo, telefonsko številko in e-na-slov nosilnega avtorja; • ime, priimek, izobrazbo, telefonsko številko in e-na-slov glavnega mentorja (vodje projekta ali druge odgovorne osebe); • fotografijo nosilnega avtorja (v .jpg obliki); • naslov pisnega izdelka, iz katerega je razvidna vrsta zaključne naloge - ali gre za projekt ali inovacijo ...); • pisni izdelek (zaključna naloga oz. opis projekta/ inovacije) v .pdf obliki (v dokumentu morajo biti navedeni vsi avtorji, izobraževalna ustanova, podjetje in drugi relevantni podatki, povezani z izdelavo naloge 202 Ventil 22 /2016/ 3 "'¿»H ^tj'ê II NOVICE - ZANIMIVOSTI Utrinek iz lanskoletne podelitve oz. projekta); • soglasje šole oz. podjetja, ki avtorjem dovoljuje sodelovanje na natečaju. Izbor in ocenjevanje nalog ter projektov Iz vsake institucije bo organizacijski odbor tekmovanja sprejel največ pet pisnih izdelkov: opise nalog, projektov oz. inovacij. Če bo posamezna institucija na tekmovanje prijavila več pisnih izdelkov, bo v postopek ocenjevanja prednostno sprejetih le prvih pet prijavljenih izdelkov. Komisija bo izmed prispelih prijav izbrala tri najboljše v kategorijah: 1. zaključne naloge, 2. projekti in 3. inovacije (in patenti). Izbranim študentom, diplomantom oz. njihovim mentorjem, raziskovalcem in inovatorjem bo do 1. 9. 2016 posredovala vsa navodila za pripravo predstavitve na 26. TPVS. Najbolje ocenjeni sodelujoči bodo naprošeni za predstavitev svojega dela v obliki članka, ki bo obja- vljen v zborniku, v e-obliki ga bodo morali posredovali najkasneje do 10. 9. 2016. Obsegati mora eno stran besedila ter vsaj eno fotografijo; naslov, povzetek in ključne besede morajo biti zapisane tudi v angleškem jeziku. Nagrade in razglasitev rezultatov Izmed najboljših zaključnih nalog, projektov in inovacij, uvrščenih v ožji izbor natečaja, bo komisija izbrala: 1. dve zaključni nalogi (eno diplomsko z višjih šol in eno z visokih šol in fakultet), 2. en projekt in 3. eno inovacijo oz. patent, ki bodo nagrajeni z zlatim priznanjem s področja vzdrževanja za leto 2016. Zmagovalci bodo prejeli denarno nagrado v višini 100,00 EUR in brezplačno enoletno naročnino na revijo Vzdrževalec, ki ju podeljuje Društvo vzdrževalcev Slovenije. Organizator tekmovanja bo skušal najboljšim zagotoviti tudi sponzorske nagrade. Komisija bo izmed vseh izobraževalnih ustanov, ki bodo prijavile diplomske naloge in projekte na natečaj, izbrala najboljšo izobraževalno ustanovo in podjetje na področju vzdrževanja. Določena bosta na podlagi seštevka točk ocen dveh najbolje uvrščenih izdelkov. Najboljša šola in podjetje bosta dobila zlato plaketo in možnost za brezplačno dvostransko predstavitev v reviji Vzdrževalec. Razglasitev rezultatov tekmovanja in predstavitev najboljših bosta potekala 20. oz. 21.10. 2016 na 26. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije na Otočcu. O času in načinu predstavitev bodo sodelujoči pravočasno obveščeni. www.tpvs.si 26. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE PROIZVODNJA VZDRZEVANJE SLOVENIJI VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE DVS Otočec, 20. in 21. oktober 2016 www.tpvs.si 203 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI 70 let Kemijskega inštituta v Ljubljani in podelitev številnih priznanj 7. junija 2016 je bila v Grand Hotelu Union slavnostna akademija ob praznovanju 70. obletnice Kemijskega inštituta. Akademija je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Zbrane goste je nagovorila tudi prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za znanost, izobraževanje in šport Republike Slovenije. V času svečanega dogodka so se gostje sprehodili skozi glavne mejnike in uspehe Kemijskega inštituta, ki jih v 70. letih, kolikor inštitut deluje, ni bilo malo. V vseh letih znanstvenega raziskovanja, dela in truda so raziskovalke in raziskovalci Kemijskega inštituta utirali pot znanosti in sodelovanju z gospodarstvom vse do danes, ko lahko s ponosom povedo, da je Kemijski inštitut na Posebno priznanje je Kemijski inštitut podelil tudi g Janez Škrlecu, članu znanstveno strokovnega sveta revije Ventil Visoki gostje področju kemije in sorodnih ved ena izmed vodilnih raziskovalnih in-štitucij v regiji. Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, je v svojem nagovoru zbranim povedal, da inštitut po vseh uspešnih letih delovanja še vedno sledi svojim osnovnim poslanstvom, ki so ustvarjanje novih znanj, razvijanje slovenske industrije in skrb za vzgojo mladih znanstvenic in znanstvenikov, ki bodo svoje kariere nadaljevali na različnih področjih slovenske družbe. Poudaril je tudi pomen sodelovanja s slovensko industrijo in gospodarstvom ter vedno boljšo vpetost v evropski in mednarodni prostor, kar inštitutu dviguje prepoznavnost v svetovnem merilu. Na svečani akademiji so predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, prof. dr. Gregor Anderluh in dr. Robert Dominko, predsednik Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta, podelili dva naziva zaslužnih raziskovalcev Kemijskega inštituta -akademiku prof. dr. Janezu Levcu in dr. Stanku Hočevarju. Oba dobitnika tega prestižnega naziva sta s svojim znanjem, izkušnjami in prodorno- stjo pomembno prispevala k delovanju, uspehom in prepoznavnosti Kemijskega inštituta, tako doma kot v tujini. Prof. dr. Ingrid Milošev in izr. prof. dr. Zdenko Časar sta prejela Preglovi nagradi za izjemne dosežke v zadnjih petih letih, Veliko Preglovo nagrado Kemijskega inštituta pa je posthumno prejel prof. dr. Janko Jamnik. V njegovem imenu je nagrado prevzela gospa Tatjana Skubic Jamnik. 9. junija je ob 70-letnici Kemijskega inštituta potekala tudi okrogla miza na Kemijskem inštitutu na temo mediji v znanosti. Tudi tokrat je Kemijski inštitut podelil posebna priznanja najbolj zaslužnim, med njimi je bil tudi Janez Škrlec, dolgoletni predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS in član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Škrlec je priznanje prejel za zasluge in neprecenljiv prispevek pri predstavitvah Kemijskega inštituta na sejmih, konferencah in drugih strokovnih dogodkih ter pri promociji znanstvenih dosežkov in zelo velikih raziskovalnih uspehih Kemijskega inštituta. Kemijski inštitut v Ljubljani 204 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Ni uspešnega proizvodnega podjetja brez dobrega plana Imate v vašem proizvodnem podjetju težave z izpolnjevanjem dobavnih rokov? Izdelate manj in počasneje, kot pa bi lahko? Ne veste, koliko delavcev potrebujete? Nimate hitrega in jasnega odgovora na povpraševanja vaših strank? Vam planiranje in razporejanje proizvodnih operacij vzame preveč časa? Se niste sposobni hitro in učinkovito odzivati na spremembe v naročilih? So nepredvideni dogodki v proizvodnji nočna mora za planerje ...? Če ste na eno ali več zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, se rešitev najverjetneje skriva v uvedbi sistema za napredno planiranje in razporejanje proizvodnih operacij. Gre za sisteme, znane tudi pod kratico APS (Advanced Planning and Scheduling), ki so sposobni izdelati proizvodni plan tako za krajše kot tudi daljše časovno obdobje. Običajno zapolnjujejo vrzel med poslovnim informacijskim sistemom (ERP) in proizvodnim informacijskim sistemom (MES). Možne so seveda različne integracije pa tudi samostojna uporaba. V podjetju INEA, d. o. o., se že vrsto let ukvarjamo s to tematiko. Za partnerja smo izbrali vodilno podjetje na tem področju Preac-tor International, ki je del skupine Siemens, in njihovo specializirano orodje Preactor. Zakaj vodilno? Njihove rešitve se uporabljajo v več kot 4.500 podjetjih in 88 državah, imajo pa več kot 20 let izkušenj na področju planiranja in razporejanja. Velika mreža pooblaščenih poslovnih partnerjev po svetu skrbi, da imajo uporabniki Preactor-ja vedno na voljo strokovnjake, ki jim lahko v domačem jeziku nudijo vso podporo in pomoč. Tako smo v Sloveniji že pomagali proizvodnim podjetjem iz lesne in avtomobilske industrije, brizganja plastike, izdelave izdelkov za splošno uporabo, obdelave kovin in strojegradnje. Seznam referenc v svetovnem merilu pa obsega vse proizvodne panoge in tudi storitveni ter transportni sektor. Projekt uvedbe sistema za napredno planiranje in razporejanje proizvodnih operacij običajno začnemo z izdelavo t. i. pilotnega projekta, ki na omejenem naboru realnih podatkov obravnavanega podjetja prikaže delovanje sistema in odpravi morebitne dvome o zmožnostih programa. Potem definiramo obseg in začnemo s projektom, ki običajno traja do 4 mesece. Še nekaj časa pa je potem potrebnega, da sistem zaživi tudi v praksi in se podjetje pri planiranju nanj popolnoma zanese. Za dober plan so ključni pravočasni in ustrezni podatki. Iz sistema ERP namreč prejme Preactor delovne naloge s pripadajočimi operacijami, šifrante, podatke o zalogi, delavcih in drugih omejitvah. Na osnovi izdelanega modela sistem operacije razporedi na proizvodne vire (izdela gantogram) in pri tem upošteva realne omejitve. Končni rezultat je izvedljiv plan dela po posameznih delovnih mestih, ki se potem pošlje v proizvodnjo in običajno še v sistem ERP. Preactor omogoča, da se hitro odzovemo na nepredvidene dogodke in spremembe. Tako lahko plan hitro prilagodimo, če npr. pride do okvare stroja ali zamude pri dobavi materiala, obenem pa upoštevamo tudi vse spremembe v naročilih. Iz sistema MES na zahtevo planerja uvozimo podatke o dejansko opravljeni proizvodnji in temu primerno prilagodimo plan. Lahko izvajamo tudi t. i. »kaj če« scenarije, s pomočjo katerih lahko simuliramo, kakšen vpliv na produktivnost bi npr. imela uvedba dodatne izmene, nakup novega stroja, ali odgovorimo na povpraševanja naših strank. Zaradi vsega navedenega ima uvedba orodja Preactor običajno hiter čas vračila investicije (ROI -Return of Investment). Tega z našimi strankami pogosto izračunamo, preden začnemo s projektom. Največkrat je rezultat prihrankov na račun nižjih zalog, višje produktivnosti, hitrejšega odzivanja na spremembe, krajšega časa, potrebnega za izdelavo plana, zanesljivega odgovarjanja na povpraševanja in posledično boljših odnosov s strankami. Znani so primeri, ko je bil ROI za Preactor merjen v tednih in ne mesecih ali letih, po naših izkušnjah pa običajno preteče leto dni od uvedbe sistema, odvisno od načina dela in vrste obravnavanega podjetja. Ker vemo, da imajo podjetja pred odločitvijo o uvedbi sistema za napredno planiranje in razporejanje operacij veliko vprašanj in dvomov, vam bralcem tega članka podarjamo delavnico na temo planiranja v vašem podjetju. Preverili bomo izzive, s katerimi se dnevno srečujete, in predstavili možne rešitve. Tomaž Grabnar, INEA, d. o. o., Ljubljana tomaz.grabnar@rnea.si 205 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Pameten nadzorni sistem EXACTUM Sodobna rešitev EXACTUM samodejno varuje procese in proizvode ter pomaga zadostiti predpisom in standardom. Omogoča samodejni nadzor temperature, relativne vlage, tlaka, tlačne razlike, hitrosti in pretoka zraka, osvetljenosti, CO2, hlapnih organskih snovi, pH ter drugih parametrov po željah strank. To je nova generacija merilnega sistema, ki omogoča avtomatično zapisovanje izmerjenih vrednosti v realnem času in samodejno izdelavo poročil. Pri prekoračitvi mejnih vrednosti sistem sproži alarm v obliki sporočila SMS ali elektronske pošte. EXACTUM je investicija v kakovost, ki izboljša delovne procese v industriji, laboratorijih, skladiščih, pri transportu in drugje. Vir: LOTRIČ Meroslovje, d. o. o., Selca 163, 4227 Selca, Slovenija, Tel.: 04 517 07 00, Fax: 04 517 07 07, m: 041 369 807, internet: www.lotric.si, ga. Tatjana Jelenc EXACTUM pameten sistem za samodejni nadzor pogojev okolja in vzorcev je plod lastnega znanja in razvoja ekipe strokovnjakov akreditiranega meroslovne-ga laboratorija LOTRIČ Meroslovje Pri STRIC-ih lahko naročate kar sami preko spleta! Pri STRIC-ih smo se odločili, da vam zagotovimo še hitrejšo, udobnejšo in ugodnejšo storitev in sicer z uporabo spletne trgovine, kjer lahko brez neprijetnega čakanja in dvomov opravite nakup vaših izbranih izdelkov. Poleg hitrejšega postopka vam s tem omogočamo tudi iskanje ponudb, izdelkov, tehničnih podatkov, skratka, brskanje po celotnem programu Landefeld. Hkrati pa lahko spremljate stanje zalog ter pnevmatika | hidravlika cene. Pomembna prednost uporabe spletne trgovine je tudi iskanje alternativnih izdelkov (zamenjav), saj vam hkrati pokaže iskani originalni del in tudi alternativni izdelek, ki je ugodnejši in še vedno kvalitetna zamenjava. Če želite uporabljati spletno trgovino, nam to sporočite na kontaktni telefon, naveden spodaj. Po krajšem sestanku in podpisani pogodbi boste na vaš elektronski naslov prejeli uporabniško ime in geslo ter tako takoj začeli uporabljati spletno trgovino. Ob podpisu pogodbe boste prejeli tudi navodila za uporabo spletne trgovine, ki vam bodo pomagala pri lažjem iskanju in naročanju artiklov. Če ste sedaj že uporabljali spletne trgovine, vam uporaba naše ne bo delala posebnih težav. Vedno pa vam je na voljo celotna ekipa STRIC-a. Vir: S3C, d. o. o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 423 22 22, fax: 01 423 2211, internet: www.s3c. si, e-pošta: prodaja@s3c.si 206 Ventil 22 /2016/ 3 Man and Machine www.staubli.si Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Poleg zagotavljanja učinkovitosti morajo biti roboti predvsem človekov partner. Roboti niso namenjeni zamenjavi človeka pač pa človeku v podporo preko enostavnega in učinkovitega sodelovanja. Staubli roboti delujejo hitro, natančno in varno. A v prvi vrsti v sodelovanju s človekom! Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com DOMeL* Staubl, Ustvarjam gibanje ^^^ Staubli is a trademark of Staubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Staubli 2015, Semaphore & Co 2014, "Man and machine" is a registered trademark of Staubli International AG. NOVICE - ZANIMIVOSTI Nova vrsta spominskega elementa in svetovni hitrostni rekord V priznani mednarodni reviji Nature Communications je izšel nov članek skupine za ne-ravnovesno dinamiko Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovica. Gre za dvojno odkritje: nove vrste spominskega elementa in rekordne hitrosti, ki je slovenskim raziskovalcem uspela kot prvim na svetu. Zdaj potrjeni električno krmiljeni spomin odpira pot do novih uporabnih rekordno hitrih spominov za nizkotempera-turne računalnike. Pretvorba elektronskega reda v kristalu ob zapisu s kratkim električnim sunkom Članek opisuje električno krmiljenje novevrste spominskega elementa z rekordno hitrostjo. Pri tem so se do zdaj raziskovalci srečevali z dvema problemoma: s premajhno hitrostjo spominskih elementov in s prevelikim gretjem superračunalnikov. Hitrost spominskih elementov je namreč zdaj največji omejitveni faktor hitrosti superračunalnikov, ki jih uporablja vsak od nas, ko brskamo po Googlu, Amazonu, eBayu itn. In prav pri teh računalnikih je problem počasnosti delovnega spomina zelo akuten. Eksperimentalno delo, v katerem so večino prispevali dr. Igor Vaskivskyi, Ian Mihailovic in Damjan Svetin, prikazuje delovanje rekordno hitrega, električno krmiljenega spominskega elementa, v katerem zapis traja le 40 pikosekund. Dosedanji svetovni rekord je imela ameriška skupina, njen uspeh je bil predstavljen v reviji Science leta 2012. Skupina Instituta »Jožef Stefan« pa je njihov rekord izboljšala za približno 10-krat. Za primerjavo, današnji najhitrejši spomin zapiše podatkovni bit v 2000 pikosekun-dah. Prav tako pomemben problem je tudi gretje tovrstnih superračunalnikov. Zato so ti po navadi locirani blizu izvirov hladne vode za hlajenje enpr. Norveška, Irska), pogosto pa so še dodatno hlajeni z uteko- činjenimi plini. Prav zato je odkritje slovenskih raziskovalcev še posebej pomembno, saj novoodkriti spomin deluje pri nizkih temperaturah pod -70 °C Objavljena naprava temelji na nedavno odkritem optičnem pojavu skritega kvantnega stanja iste skupine, objavljenega v reviji Science leta 2014, zdaj potrjeni električno krmiljeni spomin pa odpira pot do novih uporabnih rekordno hitrih spominov za nizkotemperaturne računalnike. Čeprav današnji procesorji še ne delujejo s tako hitrostjo, je novi spomin združljiv z obstoječimi, saj sta arhitektura čipov inna- čin uporabe podobna obstoječim memristorskim spominom, torej z današnjo elektroniko. Deluje enako dobro tudi počasneje, kar olajša razvoj tehnologije. Za demonstracijo rekordno hitrega zapisa je še vedno potreben laser, saj se zapis naredi posredno: 5-voltni električni sunek znanstveniki najprej generirajo z optičeim elementom, ta pa potem spremeni upor v spominskem elementu in tako zapiše bit informacije. O pomembnosti odkritja priča dejstvo, da je ameriška vlada (DoD) nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki eksplicitno temeln 7 vvlà [ lJT Sk Eksperimentalna naprava za električne meritve 208 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Predstavitev skupine Prve eksperimente neravnovesnih pojavov na tem materialu je skupina za neravnovesno dinamiko Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pričela izvajati že leta 2000, bolj intenzivno pa s pričetkom financiranja projekta evropskega raziskovalnega sveta (ERC) leta 2013, s čimer so lahko okrepili raziskovalno ekipo, česar iz domačih sredstev ne bi mogli, saj so se slovenska sredstva za raziskave v zadnjih letih močno zmanjšala. Delo skupine je usmerjeno v raziskave neravnovesnih pojavov v kvantnih sistemih, še posebej v fazne prehode, ki potekajo pod neravnovesnimi pogoji v času. Raziskave se prepletajo z iskanjem novih materialov s posebnimi lastnostmi, še posebej superprevodniki in elektronsko urejenimi kristali. Eksperimentalne raziskave neravnovesnih kvantnih sistemov v skupini so vedno bolj povezane s kvantnim računalništvom. Aktivna snov spominskega elementa je 50 nanometrov debel kristal tantalovega disulfida, ki je s pomočjo nanolitografije umeščen v posebnem, zelo hitrem mikrovalovnem vezju. Napravo za nanolitografijo izdeluje slovensko podjetje LPKF iz Naklega. Za demonstracijo rekordno hitrega zapisa je še vedno potreben laser, saj se zapis naredi posredno: 5-voltni električni sunek znanstveniki najprej generirajo z optičnim elementom, ta pa potem spremeni upor v spominskem elementu in tako zapiše bit informacije. S tem, ko se računalniški elementi nenehno manjšajo, se njihova gostota povečuje in s tem tudi disipacija na prostorsko enoto. Današnji procesorji v potrošni elektroniki, npr. v prenosnikih, delujejo na meji pregrevanja, pogosto celo do 70 °C. Doslej ni nobene tehnologije spomina, ki bi delovala pri nizkih temperaturah, kar je bila resna omejitev za razvoj nizkotemperaturnih superračunalnikov. na tem odkritju. Bolj natančno, odkritje je navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Žal je bil razpis omejen na ameriške ustanove, zato slovenskim raziskovalcem ni dostopen. Raziskave raziskovalcev Instituta »Jožef Stefan« so potekale v okviru projekta evropskega raziskovalnega sklada (ERC), ki je sicer namenjen izključno temeljnim raziskavam. V tem primeru pa se izrazito izkaže prav uporabnost temeljnih raziskav, ki so prevečkrat razumljene kot preveč znanstvene in zato odmaknjene od svoje uporabne vrednosti. www.ijs.si LABORATORIJ ZA FLUIDNOTEHNIKO Smer laboratorij z dolgoletno tradicijo no po&očju pogonsko-krmilfle hidrovlikč. Ukvorjama se Z oljno in tudi ekološko prijoznii vodno PK hidravliko, pri terr po uporabljamo sopsticiroao i" sodobno merilno in programsko opremo. To se odraza v večjem številu uspešna zokljulenih projektov