287
Naši dopisi
Iz Št. Petra v severni Ameriki 15. avgusta. (Izviren
dopis.) Pri vas na Slovenskem imate že več let nadlogo, kakoršna je zadela Egipčane, namreč kobilice, in sicer v podobi mladoslovencev, ki vam delajo škodo in pojedajo na političnem polju vse, kar se zelenega pokaže. Naše kraje tu v severni Ameriki pa je letos zadela huda nesreča po kobilicah — ne dvo-jenogatih mladoslovenskih, marveč po pravih zelenih in letečih kobilicah, katerih se je pokazalo na milijone letošnje poletje; po polji in vrtih so vse, kar je bilo zelenega, pogrizle in spremenile rodovitno deželo v golo puščavo. Se hujšega se nam je bati prihodnjo spomlad, ker je ta požrešna žival pustila zalego, katera se ne da pokončati. Tako nam je povsod trpeti: vam doma po mladosloveneih, nam pa po kobilicah. Oboje Je hudo.
Iz Brezovice pri Ljubljani.  — V nedeljo  7.   sept.
zvečer sklenil je življenje po dolgotrajni bolezni, previden s svetimi zakramenti, Jakob Čuden, po domače Rus, posestnik v Dragomerji. Ker je bil moder, izobražen , kajti dovršil je bil vseh osem latinskih šol, mož v pravem pomenu, ne veternjak, katerih je dandanes preobilno, spoštovala ga je soseska; izvolila si ga je župana, za volilnega moža pri raznih volitvah; poslednji čas že v bolezni dobil je iz Ljubljane naznanilo, da je izvoljen za okrajnega šolskega svetovalca. „Novicam", katere je posebno čislal, bil je skozi ves čas njihovega obstanka zvest naročnik. Dobil je neka-terekrat tudi „Slov. Narod" v roke, a čisto nič mu ni dopadal, in rekel je: „nič več ga ne berem, ker preveč sem jezen, ko slišim in čitam te neumnosti." — Sošolcev svojih nekdanjih, kakor gosp. dr. Coste, gosp. kanonika Urha, gosp. dekana Kogeja, gosp. Preliha in druzih se je prav dostikrat in z veseljem spominjal; naj jim je toraj priporočan v molitev in blag spomin. Zapustil je vse imetje svojim čveterim otrokom in skrbni in pošteni soprugi, ki ga žalujoča priporoča vsem znancem in prijateljem v molitev in blag spomin!
Iz Ljubljane. — Deželni zbor se tudi v Ljubljani začne prihodnji torek, 15. dne t. m. Ob 10. uri dopoldne je v stolni cerkvi sv. maša, ob 11. uri pa se začne zborovanje v navadni zbornici. Sliši se , da deželnim zborom sploh je le kratek čas odmerjen, in da končajo že 15. oktobra! Avtonomija dežel — kaka sužnica si postala centralizmu, ki se šopiri v državnem zboru Dunajskem v dolzih sesijah brez konca in kraja!
— (Iz seje deželnega odbora 28. avgusta in 4. sept.) Na dopis deželnega šolskega sveta zarad 3000 gold. podpore iz normalno-šolskega zaklada za zidanje šole v Litiji se je sklenilo staviti vprašanje, jeli se je porabila že vsa državna dotacija za ljudske šole na Kranjskem za leto 1874 in koliko podpor za zidanje Šol bo vlada v bližnji prihodnosti iz normalno šolskega oziroma iz deželnega zaklada še zahtevala, da se po tem uravna proračun imenovanih zakladov, ter da bi deželni šolski svet skušal za bodočnost veči podporo iz državnega zaklada za šole na Kranjskem zadobiti. — Na dopis deželne vlade, da se je dovozna cesta k železničnemu kolodvoru v Postojni iz vrste državnih cest  izločila in
cestnemu okraju v izdržavanje prepustila, bo deželni odbor predložil posebno poročilo prihodnjemu deželnemu zboru. — Sklenilo se je, da se za občino Medvode voli nov občinski odbor. — Pregledan in odobren je bil računski sklep zaklada za zemljiško odvezo za leto 1873 in proračun za ]. 1875. — Prevdarjali in sprejeli so se proračuni za leto 1875 različnih Kranjskih ustanovnih zakladov. — Na dopis deželnega šolskega sveta, da se služba podučitelja v Vipavi premeni v učiteljsko službo, je deželni zbor sklenil, da se pri proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1875 na to ozir jemlje. — O peticiji društva zdravnikov lanskega leta deželnemu zboru izročeni za zboljšanje plač je deželni odbor sklenil predložiti jo deželnemu zboru z nasvetom, da bi se deželni vladi izročila in priporočila v tem obziru, da bi ona pri določevanji priklad za okrajne (kantonske) blagajnice, iz katerih okrajni ranocelniki placiio dobivajo, skrbele za potrebne dohodke za boljše plače okrajnih zdravnikov. — Poslanim zalo- in resnim igram, za slovensko gledišče deželni odbor — oprt na sodba dramatičnega društva in na lastno presodbo ni nobeni razpisanih daril po 250 gold. pripoznal, ampak dovolil je v spodbudo pisatelju igre ,,Zeta carja Lazarja" 80 gld., pisatelju igre ,,Drogu C0 gold., in pisateljema iger „Veronika Deseniška" in ,,Danila" po 30 gold. nagrade.
—  (Prihodnjemu deželnemu zboru Kranjskemu) se bodo, kakor slišimo, izročile od več krajev peticije (prošnje) o zadevah zemljiškega davka po novi cenitvi. Ker pritožbe naših ljudi zoper tarife okrajnih cenilnih komisij ostajajo klici vpijočega v puščavi , zato se ho Čejo obrniti do deželnega zbora. Gospoda Soimajer in Pajk sta g. Kremanu menda bila najbolj na poti, zato — sta bila odstavljena. Deželni zbor ima zdaj lepo priliko za interpelacije.
—  (Odbor kmetijske družbe) združen z gospodoma zastopnikoma deželnega odbora in c. kr. deželne vlade je v poslednji svoji seji 6. dne t. m. nalog dal dotičnim pododborom, naj v prihodnji seji nasvete stavijo za razdelitev državne podpore, ki je družbi došla za letošnje leto.
—  Ministerstvo kmetijstva je družbi kmetijski naznanilo, da je razpisani štipendiji po 450 gold. za dve leti^ podelilo Jožefu Jarcu iz Medvod in E. Kramarju iz Škofje Loke. Oba se iruata podati v veliko kmetijsko šolo Dečin-Liebwert na Cesko.
—  (Celovška družba zoper trpinčenje živali) si je iz Pariza naročila napravo, po kateri mesarji govejo živino in vsako drugo klavno živino brez bolečine, hitro in gotovo vsmrtijo; ko to napravo prejme, bode se poskusila, ali res opravi to tako, kakor obeta. Želeti je, da bi se tudi naši mesarji interesirali za to napravo, kajti pobijati živino je starodavna divjaška navada, in le čuditi se je, da oni Nemci in Slovenci, ki se bahajo z napisom „napredka" na svoji zastavi, jedo tako pobito živino!
—  (Dr. Sclirey) je  bil v ponedeljek   na   mesti   dr, Suppana   izvoljen  za poslanca v deželni zbor;   dobil je 427 glasov,  med katerimi gotovo 300 ces. kraljevih. Dr. Moše,   ki so si ga mladoslovenci za kandidata izbrali, je dobil le 135 glasov.   Sploh se je le malo volil-cev vdeležilo te volitve:   ali zato, da vednih volitev so ljudje že siti, ali pa zato, da ob& dobtarja v Ljubljani nista dosti znana, tega ne vemo. Mladoslovenci pa, katerih kandidat je bil dr. Moše,   so zdaj   zopet  izvedeli, kako ubogo malo morejo! Ko bi ne bili mnogi vo-lilci staroslovenske stranke na pomoč prihiteli, ne bil bi dr. Moše dobil še 50 glasov ne.   S tem pa ne rečemo, da  bi  bili   staroslovenci  s  kakim   drugim   kandidatom zmagali, dokler velja sedanji napačni   volilni   red in dokler kraljuje  centralistična vlada; al to vemo, da bi
288
ne bili tako nečastno propali kakor je narodna stranka propala v ponedeljek. Kdor tega ne verjame, naj gre častne številke glasov iskat, ki sta jih dobila gg. V i 1-bar in Krisper pri zadnji volitvi v deželni zbor 14. decembra 1871. leta, ko je nastopilo sedanje minister-stvo. Tistikrat sta bila izvoljena Suppan in Kaltenegger s 377 glasovi, naša kandidata Valentin Krisper in Ivan Vil h ar pa sta prejela 331 in 325 glasov. Bo li žalostni izid te volitve „Pater Abrahamov" „merks" mladoslovencem?
—   Ustavoverci Kranjski nameravajo v državni zbor namesti bar. Apfaltrerna poslati p!. Langerja, v deželni zbor namesti grofa Auersperga pa pl. Mo-rica Vestenecka.
—   (Valilo) k občnemu zboru vdovskega, slovenskega učiteljskega društva in narodne šole na 10. sep tembra t. J. ob 9. uri zjutraj v Virantovi gostilni na Šentjakobskem trgu št. 139. Najprej zboruje vdovsko, potem slovensko učiteljsko društvo ter narodna šola.
—   (Nov sad nemškega liberalizma) je v slovenski posodi prišel ravnokar na dan — namreč tako imenovana „Slovenska Pratika za leto 1875." V nemški ti-skarniei Bambergovi in Kleinmajerjevi se je rodila ta ?,Pratika", kateri pravo ime moralo bi biti „nemška Pratika v slovenskem jeziku."
Prihodnje leto bode ravno 30 let,   kar je v Blaz-nikovi   tiskarniei    začela    izhajati    ,,velika   Pratika", zato tako imenovana,   ker je Kranjska kmetijska družba navadni Pratiki (mali Pratiki) začela dodajati d okla do podučnih kmetijskih člankov; rajnki Blaznik pa je poskrbel, da namesti grdo patronirane Pratike je prišla lično natisnjena na svetlo.   30 let tedaj hodi Pratika družbe kmetijske po svetu slovenskem zmirom in povsod radostno sprejeraana   in   zato jako plodna za pospeh napredka   kmetijskega.    Da   po   takem   druge Pratike ni   bilo treba,   kaže   ,,nemško slovenska" preo-čitno sama, kajti da bi si vodo na svoj mlin napeljala, oblekla se   je   prav  v obleko   Blaznikove pratike in da   „nemško-slovenska   Pratika"   ne   mara   za   zapoved božjo:   ,,ne kradi",   kaže dalje s tem,   da je sejme iz lanske Blaznikove Pratike vkradla od besede do besede in cel6 še z vsemi napčnostmi,   ki  so   bile v lanski Blaznikovi „Pratiki",   v   novi letošnji pa so popravljene.   Zato kupci nemško slovenske Pratike kupijo z njo tedaj vse pomote sejmov.   Blaznikova Pratika je od leta 1846 do 1865 imela sejme po abecednem redu krajev naznanjene;   leta   1865   se je po željah od več strani   Blazniku   razodetih   ta   vredba predruga-čila s   trudapolnim  delom   in   sejmi   se   od   onega časa tiskajo   po   vrsti   mesecev.    Za   to   tatvino   bi menda utegnila Blaznikova tiskarnica „nemško slovensko" Pra-tiko tožiti,   al   ker   kupci te pratike poleg liberalne pi-škavosti si kupijo tudi sejmske pomote,   bila bi zatega del tožba odveč; edini in glavni namen te Bambergove Pratike  je   bil   tedaj z obleko Blaznikove Pratike kon-trabantirati novoverski   nemški  liberalizem med slovensko ljudstvo.    Da se tem nakanam v okom pride, znižala se je cena Blaznikovi Pratiki tako,  da se na debelo   in   drobno   cenejše   kot   Bambergova   prodaja. Sicer pa   bodo   naši prijatelji   in   prijatelji   slovenskega ljudstva zato skrbeli,   da   se  kolikor mogoče pot novo-verskemu kontrabantu med narod naš zapre.