Unanje povesti.
(Nesreča). Šesti dan preiečeniga mesca je bilo v K. o v t r i k -I) u p e 1 komisije L o w e n v B e I-gii šjterietno dete, ktero so starši samo doma pustili, sežgano; ogenj namreč, z kterim seje dete igralo, se je bil njegoviga oblačila prijel. Lahko si vsaki misli grozovitno žalost staršev, ko, se vernivši niso družina od deteta našli, kakor en malo pepela. Ravno tista nesreča in (čudno jej ravno tisti dan in tudi v Belgii, seje z nekim pet let starim otrokam pergodila med tem, ko je njegova mati po vode šla.
(C u d n o o t e n j e).   Iz  vasi B orno \v   v G a-licii je šel 20. Grudna pretečeniga leta neki kmet proti večeru v bližni gojzd, suhiga lesa si nabirat. Ko pa on na visoko smreko zleze, po navadi suhe veje   obirat,  se  veja,  na ktero je  bil naslonjen, zlomi, in on iz smreke, po kteri je že dosti visoko perlezel, na korenine dervesa pade, in kakor mertev tukej lezi,   brez  de  bi bilo od kodi pomoči perča-kovati. V Galieii pa je ravno to noč *i čevlje debel sneg padel in kmeta popolnama zasul.   Žena, ktera ga celo noč žalostno  čaka in zastonj sosede opra-šuje, <rve drugi dan z sosedi v gojzd, v kteriga se je mož pred ta dan bil podal. Ali zastonj ga išejo, zastonj ga kličejo 9 ni ga ne viditi ne slišati. Žena se žalostna domu poda, in že obupa, svojiga nu ah še kdaj viditi. Po tem, ko je kakih 48 ur minulo, slišijo zvunej vasi na pomoč klicati.    Vun hite,  in najdejo zgubljeniga kmeta,   kteri je po vsih štirih naprej lezel ves v snegu zakopan. Hitro mu gredo po zdravnika,   in  kakor je  kmet sam povedal, je 36 ur, brez de bi se bil kaj zavedel, ležal, in ko zopet sam k sebi pride; se vidi od snega zapade-* niga, v glavi čuti veliko vročino in silno žejo, ktero je z snegam vgasil, života pa ni mogel premakniti, de bi ne bil strašne bolečine občutil. In tako se je zgodilo, de je to kratko pot do vasi v osme h urah še  le   dokončal.    Zdravnik  ima  upanje,  de se bo ozdravil.                                                         V—r.