Sreča.
Iz francoščine poslovenil Fr. Jordan. I.
jjivel je nekdaj  sin slovečega  Harun-al-Rašida, ki ni  bil srečen.  Sel  je  tedaj  za  svet  vprašat   starega   derviša. Modri starec mu odgovori, da je težko  dobiti srečo na svetu. »Vendar,"  pristavi,   ,,poznam  zanesljivo sredstvo, ki si z njegovo pornočjo lahko preskrbite srečo." »Kakšno je to sredstvo?" vpraša princ. ,,Da  oblečete  srajco srečnega človeka,"  odgovori derviš. Nato princ objame starca in se poda po svetu iskat čarobni pomoček.
II.
Odšel je. Poda se v vsa glavna mesta sveta. Poizkusi srajce cesarjev, srajce kraljev, srajce princev, srajce velikašev. Trud je bil brezuspešen. Ni bil zato bolj srečen. Potem obleče srajce umetnikov, srajce vojščakov, srajce trgovcev. Uspeh je bil isti. Tako je  napravil  mnogo  pota, ne  da bi našel
srečo.
III.
Naposled se obupan, da je poizkusil toliko srajc, vrne nekega dne jako žalosten v palačo svojega očeta.
Hipoma zasliši na polju prepevati pridnega delavca, ki ves vesel stopa za plugom. ,,Glej, vendar človek, ki ima srečo," reče sam sebi, nali pa sreče ni sploh nikjer na svetu." Stopi k njemu. »Dobri človek," pravi, Mali si srečen?"
»Da," odgovori oni.
BNe želiš si li ničesar?"
.Ne.«
,,No, dobro, prodaj mi svojo srajco!"
»Svojo srajco? Nimam nobene!"
Iz risb idrijskih realcev.
I
I