163
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Dunaja — naj se glasi nadpis sledečih verstic, pisanih sicer v Ljubljani, ker se ozirajo na to, kar smo doživeli na Dunaj i od 9. do 17. maja. Pa le kratke čertice morejo današnje biti; obširnisi popis bode pozneje sledil. Da je razstava bila veličanska ,   nam bode vsak  rad   verjel, ako mu povemo, da bilo je viditl okoli 2000 m a s i n in kmetijskega orodja, ž i vi ne blizo 2000 glav, 6 večjih in manjših dvoran je bilo napolnjenih s poljskimi pridelki, ena dvorana z razno robo, ki jo kmet za hišo iu svojo obleko potrebuje; gojzdnarskih  stvari in les o v j a   pa je bilo pod streho in pod milim nebom na vertu toliko nakupičenih, da ni bilo skor mogoče vsega ogledovati,   akoravno   je   bilo vse prav lepo razversteno.    Natanjčno  ogledovanje pa je toliko težje bilo,   ker po desetih dopoldne do poznega večera  je tolika gnječa v razstavi bila, kakor na sejmu, prepolnem ljudi. Vrsaki dan je čez 20.000 ljudi   ogledovalo   razstavo,   in   v  vsem skupej se more reči,   da   je   bilo   čez   150.000   gledavcov. Kakor naši bravci vedo, so tudi Cesar prišli iz Ogerskega razstavo   ogledavat   in so veseli bili o tem,   kar   so  vidili. Ker se je veliko več reči   v razstavo poslalo kakor  je dunajska kmetijska družba izperva mislila,  je bilo  tudi treba število svetinj pomnožiti, ki so se delile izverstnišim rečem. Oče Cesarjev, svetli nadvojvoda Franc Korl, so jih delili v petek popoldne od treh do sedmih, pri kteri priložnosti je bila tudi tista živina na ogled pripeljana, ki je bila z medaljami  poslavljena.    V vsem skupej je bilo 424 svetinj podeljenih, zraven teh pa še mnogo pohvalnih pisem, ktere pa ob delitvi svetinj niso bile razglašene.    Ker nimamo še v rokah pop ol nega imenika vseh svetinarjev in   pohvaljenih,    še   ne   moremo   na   drobno povedati: kdo je kaj   dobil  in kaj.    To vemo,   da naša   kmetijska družba je prejela   zlato svetinjo   za   naberko   kmetijskih pridelkov iz vse krajnske dežele, zraven te pa še sreber-no in troje   bronastih   svetinj, verh tega pa še nekoliko pohvalnih pisem za lončarsko posodo, za slamnate klobuke in drugo slamnato robo,   za  polhove kape in polhovo kožuhovino, za železno kmetijsko orodje itd. Gosp. predsednik kmetijske družbe   Terpinc  je  dobil sreberno  medaljo za živino,   eno   bronasto   za  razstavljeno mašino,   eno   pa za kmetijske pridelke; dalje so prejeli medalije: gosp. Dul-ler, gojzdnarsko oskerbništvo Auerspergovih grajšinvKo-čevji in c. k. Idrijsko oskerbništvo.  Kdo je verh vsega tega še prijel pohvalne pisma, ne moremo še povedati, pa bomo na drobno povedali vse, kadar bomo zvedili. Škoda, da popolni imenik postavljenih še ni na svetlem,  in da tudi še nemoremo povedati  poslavljencov iz naših  sosednih dežel.    V nedeljo popoldne je bilo srečka nje. V ^glasniku" današnjem se berejo vse številke, ki so kaj zadele. Spečali so čez 50.000 srečk, in za 21.000 gld. sku-pljenega dnarja je dunajska kmetijska družba kupila v razstavi mnogoverstne robe, ki jo bojo dobili, kdor je kaj zadel Izmed tistih srečk,   ki jih je prodala ljubljanska   kmetijska družba,  dobi srečka 17.452  2 leti staro   telico   mir-codolinskega rodu, srečka 24938 pa 5 let staro kravo tudi tega rodu, srečka 14948 reporeznico,  srečke 2425, 2433, 9943 in 37925 pa nogradske kopače.  Srečkana živina
164
se bo deržala po 19. maji skoz 14 dni, orodje pa skozi 3 mesce na lastnikove stroške naDunaji; karsevtem času ne prevzame, bode v dražbi prodano, in čez stroške ostali dnar se bo povernil lastnika. Svetujemo v ti zadevi oberniti se na D ona j do gosp. J. Holbling-a (Guter-inspektor, Stadt, Herrengasse Nr. 25) in ga prositi, naj bi on prevzel to sporočilo. — Ne moremo pa skleniti teh verstic, da bi ne omenili prijetne veselice, ki so jo v saboto zvečer na Dunaji bivajoči verli Cehi v gostivnici „pri velikem čižeka" napravili v čast slovanskim razstavnikom, ki so na Dunaj prišli. Beseda (zabava) je bila kaj vesela; godlo in pelo se je, da je bilo vse zidane volje po prestanem mnogem trudu; soznanili smo se osebno v veseli družbici z mnogimi slavnimi gospodi, ki smo jih dolgo že po njih spisih poznali; našli pa smo tudi mnogo dragih rojakov, ki so se snidiii tukaj. Gosp. V. Furch je v spominek dunajske razstave zložil mično pesmico v češkem jeziku, ki je bila dvakrat nadušeno popevana v zabavi; takole se glasi v slovenski prestavi, ki nam jo je izročil čast. g. V. Mandelc:
Oj predragi Vi možje Ceske, Moravske zemlje, In rojaki drugi Vi Vsi Slovani Avstrijski, Derž'mo se mož  moža, Brambovci napredvanja!
Lice v potu kopano Vodi kmetovavc drevo, V polji mu zlato cvete, Napolnuje mu skedne,
Vrača trud, plača ga
Oratarja pridnega.
Zlato dno obertnija ima; Hajdmo! da b' se vzvišala, Sreča zemlje da ljube Bolj cvete od dne do   dne. Narod naš napreduj, Zemljo našo oslavuj!
Sošli smo mi k boju se Vseh narodov Avstrije, Boj leta kervav ni bil, Vendar slave vence vil $ Zmiraj naprej v boji tom Stopaj narod z narodom!
v
Tabor je na Ceha stran Si postavil Moravan , Beli lev in orel. Vam Sini slave mili znam —
v
Živi zmir združena
Moravija, Cehija!
Prišli iz zemlje Tatranske Z Vojvod'ne, Galicije, In Slovenec in Horvat, In Slavonec in Dalmat, Vsak hiti pristopit' Domovino oslavit*!
Združ'mo bratje vse moči V prid deželi ljubljeni, Ker ljubezen združena Cudadelno moč ima, Derž'mo se mož moža Brambovci napredvanja!
Večni Oče sliši nas, K Tebi kliče prošnje glas: Delo naše pokrepčuj, Dom in vlado oslavuj, Bože daj, da živi Srečno vse u Avstrii!
/ Iz Marburga 18. maja. Včeraj so preuzvišeni višji škof solnogradski iz Tersta marburžkemu gosp. mestnemu županu po telegrafu oznanili, naj Jih 18. maja ob štirih popoldne na kolodvoru pričaka, ker imajo ž njim govoriti. Že prej nas je neskončno veselje obletelo, ko smo v sol-nogradskem cerkvenem listu brali, da presvetli nadškof v Rimu pri sv. očetu papežu se srečno poganjajo za uteme-ljenje sloveuske škofije na Štajarskem ; misliti si toraj morete, kako radovedno smo preuzvišenega škofa pričakovali. Že ob treh je stala množica ljudstva na kolodvoru ; pozneje pride obilo duhovništva iz mesta in marburške okolice, kakor tudi mestni župan z odborniki. Hlapon priderdra, in slavni nadškof, kterim se že na licu bere ljubeznivost, stopijo z voza in po ponižnem pozdravljenji rečejo mestnemu g. predstojniku, da tudi sveti Oče papež so privolili utemelje-nje slovenske škofije, ali bolje reči, odcepljenje slovenske strani sekovske škofije in njeno združenje z labudsko. ¦) Razodeli so tudi presvetli višji škof mestnemu odboru papeževe besede: „Upam, da se bodo Matburčani po svojem katoliškem duhu te odlike vredni skazali." Ko smo se duhovniki presvetlemu škofu za njih blagi trud zahvalili, so ndgovorili: „Za Slovence je to ze-dinjenje naravna reč." Ze pred Njihovim odhodom iz Rima je papežev kurir nesel na Dunaj papeževo odoko. Dotične bule
*) Tudi drugi,   pozneje  prejeti dopis   iz Maribora poterjuje vse   tu rečeno.               _______________________                          Vred.
pa bodo se napravile in odposlale, ko bode v Rim se na znanje dalo, da je in kje da je škofova rezidencija pripravljena. Marburčani, kteri ste že toliko darovali za ta blagi namen, stopite čversto na noge in skerbite, da bodejo naš obče spoštovani prihodnji škof Anton Martin, naj slav-niši prebivavec našega mesta, dobili svoji visoki časti dostojno poslopje. Slovensko duhovništvo in slovenski narod tudi vidva ne zaostanita, temoč položita na oltar naše stare svete katoliške vere svoje darove po svojih močeh. Slovenskega sina, pobožnega, dobrotlji-vega, narod svoj ljubečega bodemo imeli v naši sredini. Preblaga delavnost Njihova bode obsegala časnost in večnost. Zato v imenu božjem nad stvar Bogu dopadljivo in za slovenski narod koristno!