leto: ii- dne:26* 10-1379 Celje - skladišče D-Per
582/1979
1119872001,14	COB
glasilo socialistične zveze delovnega nuu&tva
COBISS e
Nič nas ni presenetilo
Večmesečne priprave na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« so doživele svoj vrhunec 29. in 30. septembra 1979. Akcija, za katero vemo, da ni enkratnega značaja, je sicer za nami, vendar prav v teh dneh vsi osnovni nosilci akcije (družbenopolitične organizacije v KS in TOZD, civilna zaščita itd.) pripravljajo temeljite ocene o svoji uspešnosti pri izvedbi načrtovanih aktivnosti.
delovnih ljudi in občanov ter mladine.
Naš osnovni namen v vaji je bil, da prepustimo vse KS in TOZD njihovi samoiniciativnosti ter iznajdljivosti glede načrtovanja, seveda pa smo po enotnem dogovoru izvajali nekatere skupne naloge (revija »Naša obramba«, paket 84 itd.).
Resnost priprav usposabljanja in .koordiniranja med KS in
Ne glede na to, da podrobnih poročil še nismo prejeli, lahko zagotovo trdimo, da je vaja v celoti uspela, saj je v najrazličnejših obrambnovamostnih aktivnostih sodelovalo preko 8000
TOZD ter sama izvedba in odzivnost večine občanov v tej vaji je bila resnično na visoki ravni.
Prav gotovo bomo pri podrobnejši analizi ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih
bomo odpravili pri našem ob-rambnovarstvenem izpopolnjevanju.
Pomembno vlogo je v teh dneh odigrala naša mladina, ki
se je v vseh sredinah, še posebno pa v KS, resno vključila ne le v izvajanje nekaterih konkretnih zadolžitev, ampak je bila marsikje osnovni načrtovalec aktivnosti. O tem priča dejstvo, da so se nekatere OO ZSMS odločile, da formirajo po uličnih in vaških odborih svoje aktive. S tem so lahko vključili v neposredno aktivnost še več mladih kot sicer. Torej je izkušnja, ki je ne smemo prezreti.
Zelo uspešna akdja v tej vaji je bila pridobivanje novih naročnikov revije Naša obramba. Vsi podatki še niso zbrani, vendar ocenjujemo, da smo pridobili več kot 290 novih naročni-
kov (največ KS Dobje in Šentjur — okolica — po dospelih podatkih). To je za naše razmere lep uspeh. Nekoliko manj odzivnosti je bilo pri pridobivanju naročnikov za »paket 84«, kar je tudi razumljivo, saj je večji del občine v kmetijskem področju. Vendar pa ocenjujemo, da smo tudi v tej akciji uspeli, saj je bil naš namen predvsem v tem, da vsako našo družino opozorimo na pomembnost rezervne hrane. Prav tako bi lahko v tem trenutku kot zelo uspešno ocenili delo informativno propagandne dejavnosti tako z nivoja občine kot v samih KS in TOZD.
Seveda moramo pohvaliti tudi vse ostale sodelujoče, ki so vložili v to akcijo .veliko prostovoljnega časa in truda, za kar nam ni žal, saj smo si ob tej priložnosti pridobili veliko izkušenj.
Mirko Čander
Šola - NNNP
29.	in 30. septembra je po vsej naši republiki potekala akcija pod geslom NNNP. Ta akcija je bila le kamenček v mozaiku stalnih priprav na obrambo naše domovine.
Na to akoijo smo se tudi pionirji šentjurske šole pripravljali. S pomočjo tovarišev smo izdelali program akcije na šoli, po katerem smo se potem ravnali. Skupaj z učitelji smo bili člani CZ, ki je bila sestavljena iz dveh vodov. V vsakem vodu so bili bolničarji, reševalci in gasild. Ker sem član pionirske gasilske čete, sem bil tudi jaz v prvem vodu.
V soboto sem v šolo prišel v gasilski uniformi. V šoli je vse potekalo normalno. Pod vodstvom učiteljev smo odšli v avlo naše šole, kjer smo imeli pionirsko konferenco. Po konferenci smo malicali v svojih razredih. Ko smo pojedli, smo zaslišali alarm za zračni napad. Učenci in učenke so hitro zapustili šolo. Vsi, ki smo bili v CZ, smo odšli v zaklonišče in čakali. Bombnega napada na šolo ni bilo, zato pa so diverzanti hoteli zažgati šolo. Požar so zanetili na dveh krajih. CZ je takoj ukrepala. Gasilski vod je začel hitro gasiti. Kmalu smo požar omejili, čez nekaj časa pa popolnoma pogasili. Ker je bilo pri požaru tudi nekaj ranjenih.
sta posredovali ekipa prve pomoči in reševalna ekipa. Ranjence so na nosilih prenesli na varno in jim nudili prvo pomoč. Ko je nevarnost minila, smo se vrnili v šolo. Tam smo ostali do 13. ure, ko smo odšli domov. V šoli so ostali dežurni učenci in učitelji.
V nedeljo je bil miting, po njem pa vaja GD Šentjur. Prikazali smo reševanje iz gorečega bloka. Starejši gasilci so se spuščali po vrveh, pionirji gasilci pa smo se spuščali po reševalnem prtu. Ko je bila akcija končana, smo odšli domov.
Tako se je zame končala akcija NNNP.
Cveto Kavka
Rezultati MDA Kozjansko 79
V ponedeljek, dne 19. 8. 1979, so se v Šmarju pri Jelšah zbrali delegati skupščine ZMDA Kozjansko 79 in sprejeli dokončno oceno ter poročilo o izvedbi letošnje akcije. V tem sestavku ne bomo poročali o poteku tega zasedanja, temveč želimo bralce seznaniti z rezultaiti, prikazanimi v poročilu, ki so plod fizičnega dela brigadirjev oziroma njihove družbenopolitične aktivnosti. K temu nas je navedlo predvsem mnenje, da naši občani vse premalo poznajo rezultate vsakoletne akcije, predvsem njen materialni efekt, kar ima za posledico, da se med občani nemalokrat pojavlja vprašanje, ali so naši DPS talke akcije sploh potrebne. Takoj moramo opozoriti, da ni naš namen voditi polemike o tem vprašanju oziroma iskati odgovora nanj, saj je neizpodbitno dejstvo, da se je za akcije že davno opredelila celotna jugoslovanska skupnost. Njihovo upravičenost pa stalno potrjuje družbena praksa.
Nekaj več kot 600 brigadirjev letošnje akcije, ki je bila organizirana na območju naše in šmarske občine, je delalo oziroma sodelovalo kar na 18 večjih ali manjših deloviščih, raztresenih na ožjih ali širših delih Kozjanskega. Omenimo le nekatere: Grobelce — Loka, modernizacija ceste; vodovod Rudènik — Planina, vodovod Virštanj, vodovod Kalobje, cesta Planina — Praprotno, cesta Kozje — Ključke itd. Izračun po norma-urah, le-teh je bilo 94592,58 nam pove, da so brigadirji v nepolnih treh mesecih opravili dela v vre-
0 stanovanjski
Stanovanje je tako pomembna sestavina našega življenjskega standarda, da mu z vso odgovornostjo moramo posvečati veliko pozornosti. Ne sme nam biti vseeno, koliko in kakšnih stanovanj bo zgrajenih iz naših sredstev, kako gospodarimo s stanovanji, kako delajo hišni sveti, zbori stanovalcev itd. V
V juniju smo v občini pripravili posebno analiz» o izvajanju srednjeročnega plana stanovanjske graditve ter o vseh najvažnejših vprašanjih s 'stanovanjskega področja. Ta analiza je bila skupaj s stališči republiške skupščine in ZKS v razpravi. Obravnavali pa smo jo tudi v skupščini občine in v samoupravni stanovanjski skupnosti. Čeprav odziv v tej razpravi ni bil tak, (kot smo pričakovali, so nekatere novosti, ki se predvidevajo v bodoče, vzbudile kar precej zanimanja. V tem sestavku želimo opozoriti na nekatere od teh novosti, s katerimi se bomo v bodoče še večkrat srečali.
dnosti nekaj manj kot 710 starih milijonov. Opozoriti pa je potrebno, da je to le matematični izračun, saj je realna vrednost opravljenih del mnogo večja. Primerjati namreč moramo, koliko bi našo DPS stalo tako delo, če bi ga izvajala sama delovna organizacija brez sodelovanja brigadirjev, da gre za izračun po urah za nekvalificirano delovno silo. Posebno se moramo zavedati, da bi se po vsej verjetnosti prenekateri objekt začel graditi šele po letu 1980, če ga ne bi na predlog vodstev KS ob podpori političnih in drugih izvršilnih organov sprejeli brigadirji v svoj program.
Ob marljivem delu na deloviščih pa so brigadirji z isto vnemo ustvarjali tudi v naseljih. Ob množici športnih aktivnosti in na raznih kulturnih in tudi drugih prireditvah je več kot 450 brigadirjev uspešno zaključilo seminar mladinske politične šole »Edvard Kardelj«, skoraj 150 brigadirjev je opravilo tečaj iz cestno prometnih predpisov in preko 200 brigadirjev tečaj prve pomoči. Omenili smo el nekatere, opozorimo pa še na podatek, ki je zelo pomemben. Mladi so v treh mesecih svoje politične aktivnosti predlagali 87 kandidatov za članstvo v ZK.
Delegati skupščine akcije so soglasno sprejeli poročilo in ga predlagali RK ZSMS za dokončni sprejem. Na koncu so izrekli posebno priznanje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri uspešni izvedbi letošnje akcije.
Miran Koren
problematiki
Prva novost nastopa že pri načrtovanju stanovanjske izgradnje. Načrtovati bomo morali vse: stanovanjske potrebe delavcev v TOZD, obseg združevanja sredstev, udeležbo bodočih stanovalcev, pridobivanje zazidalnih površin itd.
Načrtovanje mora biti v bodoče celovito. Potrebno bo poenotiti kriterije za pridobivanje sredstev oziroma stanovanj, predvideno pa je tudi, da bi v bodoče združevali v okviru samoupravne stanovanjske skup nosti vsa stanovanjska sredstva.
Naslednja pomembna novost je ta, da naj bi v bodoče vsak, ki bo pridobil stanovanje, prispeval svoj delež in sicer v višini 5 — 20 % od vrednosti stanovanja. Ta sredstva bi dobil v določenem roku vrnjena. Dobitniki solidarnostnih stanovanj pa naj bi prispevali 1 — 4 % (izjemoma tudi po vselitvi). V naslednjih petih letih je predvidena tudi postopna uvedba ekonomskih stanarin. Ker se bodo s tem stanarine občutno pove-(Nadaljevanje na 3. strani)
Obiskali so nas...
Dvajsetega septembra so prišli na obisk v občino predstavniki podjetja za avtomatizacijo prometa. S tem so vrnili obisk predstavnikov naše občine v njihovem podjetju v Ljubljani.
Sodelovanje s to delovno organizacijo se je začelo takrat, ko so delavci PAP-a organizirali uspešno delovno akcijo pri polaganju PTT kabla, poleg tega pa so tudi prispevali velik delež, da je prišlo do realizacije te naložbe (prestavitev kabla Slivnica — Podsreda). Takšne akcije so kasneje z uspehom ponovili še večkrat.
Ob teh stikih smo večkrat izrazili željo, da bi prišlo tudi do
gospodarskega sodelovanja. Ta delovna organizacija z okrog 900 zaposlenimi v 10 TOZD in močno razvojno službo ima razvitih več zanimivih proizvodov s področja kovinske industrije, plastike in elektronike, za katere je zagotovljena tudi prodaja. Prostorske in kadrovske možnosti pa ne dovoljujejo, da bi proizvodnjo teh artiklov organizira-
li	v okviru lastne delovne organizacije.
Sočasno pa si v občini prizadevamo, da bi naše TOZD stalno dopolnjevale svoj proizvodni program, in sicer tako, da bomo proizvajali takšne artikle, ki bodo bolj akumulativni, ki bodo imeli zagotovljen trg, proizvodnja pa ne bo ogrožala zdravega okolja. Torej se naši interesi dopolnjujejo.
V tem smislu so bili sprejeti tudi sklepi na omenjenem razgovoru. Oblikovali smo posebno delovno telo, kjer bodo proučili konkretne možnosti sodelovanja v okviru obstoječih prostorov oziroma kapacitet, posebej
pa tiste naloge, ki bi jih v bodoče načrtovali skupno. Zaenkrat smo proučili možnosti sodelovanja v okviru POZD Tajfun in Orodje — oprema ter Plastike, M je predvidena kot naložba v okviru Mode.
Želimo in upamo, da hi to sodelovanje kmalu dalo konkretne rezultate.
Stanko Lesnika
☆☆☆☆☆AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
V ZK pred pomembno nalogo
V tem času se izteka dvoletni mandat delovanja vodstev v osnovnih organizacijah ZKS. Pred nami je naloga, da izvolimo nova vodstva v osnovnih organizacijah ZK in opravimo temeljit pregled uspešnosti dela komunistov v preteklih diveh letih. To pa pomeni, da mora-momo v Zveži komunistov v tem času pri volitvah novih vodstev v osnovnih organizacijah ZK tudi temeljito opredeliti nadaljnje naloge komunistov pri premagovanju težav, ki se pojavljajo pri razvoju našega samoupravnega sistema. Zaradi tega moramo v vodstvo osnovnih organizacij izbrati najboljše komuniste, ki bodo uspešno vodili delo komuni-
stov v osnovnih organizacijah ZK in s tem zagotavljali, da bodo 'komunisti skupaj z delavci in občani odpravljali težave, ki so v nasprotju z našimi željami in postavljenimi cilji. Ob tej priliki morajo komunisti tudi temeljito spregovoriti o gospodarskih problemih, o uveljavljanju in delovanju delegatskega sistema, o nalogah na področju družbene samozaščite in splošnega •ljudskega odpora. Zlasti je nujno, da ob volitvah novih vodstev posebej opredelimo aktivnost komunistov pri uresničevanju zakona o združenem delu in uveljavljanju pravic delavcev v združenem delu.
Franc Ogrizek
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆A
0 stanovanjski problematiki
(Nadaljevanje iz 2. strani)
cale, je predvideno tudi nadomeščanje stanarin ob socialni ogroženosti.
Veliko bo treba naredita tudi pri izboljšanju dela delegacij za stanovanjsko skupnost, dela hišnih svetov, ustanoviti bo treba zbore stanovalcev v KS.
Tudi družbena usmerjena gradnja se še ni uveljavila. Nismo še uveljavili dogovora o oblikovanju cen v stanovanjskem gospodarstvu. V tej panogi velja automatizem, ki omogoča, da se vse podražitve avtomatično prenesejo na investitorja. To seveda ne vpliva na prizadevanja za cenejšo in predvsem hitrejšo gradnjo. Tudi plačevanje projektov po procentu od proračunske vrednosti projektante naravnost
»sili«, da projektirajo drage »unikate«.
Poleg naštetih vprašanj bo potrebno posvetiti veliko pozornosti še vprašanjem zasebne gradnje, dokončne sanacije posledic potresa, urejanju naselij, varstvu okolja, varčevanju z energijo, reševanju stanovanjskih problemov borcev itd.
Ta sestavek nima namena niti možnosti, da bi predstavil vsa odprta vprašanja, želimo le vzpodbuditi zanimanje za ta tako pomembna vprašanja. Gradiva o tem so v KS in TOZD. Prav bi bilo, da bi ob priliki o njih stekel razgovor, saj niso nič manj pomembna kot nagrajevanje po delu, ustvarjanje pogojev dela, naložbe itd.
S.	L.
Izhajajoč iz tako zastavljenih ciljev v materialni sferi, naj bi se načrtovale družbene dejavnosti, ki včasih prehitijo materialne okvire. Splošna poraba naj raste v skladu z možnostmi in ne po potrebah, kajti tega načela zaenkrat še ne moremo pokrivati.
Konferenca ZK je na svoji seji razpravljala o tekočih gospodarskih rezultatih in možnostih razvoja občine v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zavzela se je za hitrejše vsebinsko uvajanje novih družbeno-eko-nomskih odnosov v našo konkretno prakso, s tem pa seveda zadolžila vse subjektivne sile v sleherni sredini.
Ugotovila je, da nam razpoložljivi kadrovski potencial narekuje še večjo prodornost v smeri zagotavljanja novih delovnih mest, hkrati pa to narekujte nosilcem razvoja v občini, da poiščejo vse možnosti za poslovno tehnično sodelovanje na ,podlagi dohodkovnih odnosov z zima njimi partnerji. Komunisti smatrajo, da glede na specifični gospodarski položaj občine, ni dopustno nikakršno zmanjševanje deleža investicij v proizvodni sferi, ampak ga je potrebno zadržati vsaj na sedanjem nivoju.
Smo družbenopolitična skupnost z veliko dnevno migracijo prebivalstva, ki bo sedanjem sistemu financiranja otežkoča delovanje samoupravnega sistema v krajevnih skupnostih in postopno postavitev na lastne noge. Zato morajo delavci in občani v TOZD, KS in SIS kar najbolj izostreno analizirati lastne možnosti ter se vključiti v izdelavo čim realnejšega in kvalitetnejšega razvojnega plana za naslednje srednjeročno obdobje.
Velik del sedanjih ekonomskih nesorazmerij bomo odpravili s tem, da bomo z večjo pripravljenostjo segli po že veljavni zakonodaji in jo čimbolj vtkali v konkretno prakso. Predvsem gre tu za že tolikokrat omenjeno vzpostavljanje dohodkovnih odnosov med TOZD in OZD, svobodno menjavo dela, nagrajevanje po delu, vključevanje v mednarodno delitev itn.
Na koncu velja opozoriti, da moramo v sistem izdelave družbenega plana razvoja občine vključiti tudi vse politične sile tako v TOZD in KS, torej tam, kjer naj elementi plana nastajajo tako, da bo delavec — občan lahko neposredno uresničeval svoje interese.
Sergej Šešerko
V prihodnosti načrtno in odgovorno
Ulični odbor »Pesnica«
Nahajamo se pred iztekom planskega obdobja 76-80. Dosedanje ocene, ki jih ni bilo malo in so bile izrečene na račun njegovega uresničevanja, so enotne. Ugotavljamo, da smo se razvijali v zapletenih, spremenljivih in soodvisnih pogojih, ki so bili obremenjeni še z mednarodnimi ekonomskimi zaostritvami, katere izvirajo iz vedno večjega razkoraka med razvitimi in nerazvitimi. Vsi ti faktorji so vplivali tudi na uresničevanje našega družbenega plana 76-80. Analize kažejo, da bomo kljub začetnim težavam v letu 1976 zapisane naloge izpolnili vsaj v kvantitativnem smislu. Seveda bo potrebno v letu 1980 kot zadnjem iz obdobja 1976-1980 vložiti še več naporov za izboljšanje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja in izpolnitev načrta v celoti. Obenem ugotavljamo, da resolucija o razvoju v letu 1979 kot sestavni del srednjeročnega plana ni bila v celoti uresničena predvsem zaradi zaostrenih pogojev poslovanja in precejšnjega obsega zadanih nalog. Zato so zbori skupščine na zadnji seji sprejeli sklep, da se nerealizirane naloge iz plana za leto 1979 prenesejo v leto 1980 in naprej.
Delavci in občani se zavedamo pomembnosti izdelave temeljitega in realnega načrta, ki bo celovito zajel vse potrebe delavca in občana in se izognil stihiji in improvizaciji na kateremkoli področju njegovega delovanja. Zato smo že v spomladanskem obdobju aktivirali vse subjektivne sile in strokovne službe za pripravo analize in ocene možnosti razvoja naše družbenopolitične skupnosti v letih 1981-1985. Pri tem sodeluje? o: komisija izvršnega sveta za pripravo in izdelavo družbenega plana občine, koordinacijski odbor za planiranje in družbeno-elkanomske odnose pri OK SZDL, komisija za družbeno-ekonomske odnose pri
OK ZK in strokovne službe SO Šentjur. Osnovno gradivo je bilo obravnavano na zadnji seji zborov skupščine dn posredovano vsem poslovodnim in delegatskim strukturam. Žal je bilo odziva iz sredin združenega dela zelo malo, tako da je analiza sprejeta in velja kot izhodišče za pripravo planov v KS, TOZD, SIS itd. Istočasno so bile izdelane tudi smernice za pripravo družbenega plana občine za obdobje 81-85. Te naj služijo kot osnovni dokument in orientacija za pristop k izdelavi piana, vendar nima namena kakorkoli ograjevati in omejevati iniciativnost delavcev v združenem delu in občanov v KS. Seveda bo potrebno posamezne planske dokumente uskladiti na nivoju občine in nato še v regiji, kjer prihaja do skupnih interesov in Stičnih točk.
Le s temeljitim in usklajenim planom, ki bo preverjen tudi zunaj naše skupnosti predvsem s tistimi, ki kažejo interes za dohodkovno in poslovno tehnično sodelovanje, bomo -dosegli hitrejšo preobrazbo našega gospodarstva v smeri, kot jo narekuje sedanji ekonomski položaj.
Temeljno načelo bodoče razvojne politike naj bo dvig industrijske proizvodnje v smislu tehnološko bolj zahtevne proizvodnje z večjo udeležbo kvalificiranega dela, ki je že na razpolago. Prav tako bo potrebno veliko skrb nameniti proizvodnji in pripravi hrane, za katero še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti.
V zvezi z našo veMko odvisnostjo od uvoza repromateriala, opreme i-n znanja bo potrebno posebno skrb posvetiti trajni izvozni usmeritvi tistih OZD, ki so konkurenčne na tujem trgu ob hkratni racionalni uporabim nadomeščanju uvoznega blaga z domačim.
Neposredna udeležba delovnih ljudi in občanov pri reševanju vseh družbenih vprašanj je bistvo naše socialistične samoupravne demokracije. To uresničujemo predvsem z delegatskim sistemom, ki se je z reorganizacijo krajevnih skupnosti v preteklem letu še -bolj neposredno približal našemu občanu. Občani, organizirani v vaških ali uličnih odborih, veliko lažje nalj-dejo -skupne interese in hotenja, ki jih preko delegatov posredujejo in uresničujejo v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost pa je le mesto, kjer se vsi interesi srečujejo in zbirajo. V proces uresničevanja svojih programov morajo ulični in vaški odbori pa tuda krajevne skupnosti vključevati vse elemente družbenega ustvarjanja, od posameznih samoupravnih interesnih skupnosti do organizacij združenega dela, kjer -Sicer ti občani združujejo svoje delo. Seveda pa je mogoče in potrebno del zastavljenih programov uresničevati v sami krajevni skupnosti in tudi z lastnim prispevkom v sredstvih in delu.
Ob -reorganizaciji krajevnih skupnosti smo tem temeljnim načelom sledili tudi v našem u-ličnem odboru »Pesnica«, ki združuje naslednje ulice: Na Lipico, Ul. talcev, Pešnica in ul. M. Zidanška.
Na zborih občanov smo sprejeli akcijski program našega organiziranja in dela. Predvideli smo potrebne komisije in odbore, ki bodo skrbeli za uresničevanje zastavljenih nalog. Osnovni cilji, ki smo -si jih zadali, so naslednji:
1.	Dokončno asfaltiranje zgornjega alla Pešnice;
2.	Napeljava javne razsvetljave;
3.	Regulacija hudourniškega potoka skozi naselje;
4.	Ureditev pločnika od Bohorča do naselja;
5.	Izgradnja trgovine;
6.	Izgradnja otroškega vrtca;
7.	Ureditev prometne signalizacije;
8.	Izgradnja peš poiti ob levem bregu Pešnice;
9.	Napeljava -telefona.
Pod naštete naloge smo v akcijski program zapisali, da je osnovna zadolžitev in naloga vseh prebivalcev -naše soseske, da se povsod, kjer delajo, se družbenopolitično in delegatsko angažirajo, tudi zavzemajo za čimprejšnjo realizacijo zastavljenih nalog.
Seveda pa ob vsem tem nismo pozabili na vse ostale -potrebe. Kot ena takih je tudi načrtovana akcija za ureditev našega o-kolja. Z nekaj udarniškega dela je mogoče bistevno polepšati o-kolje, v katerem živimo.
Naša skupna akcija za ustanovitev^ likovnega krožka za o-snovnošolske otroke ob Pesnici je uspela. To naj bo vzpodbuda še za druge skupne akcije.
Ob vseh delavnih načrtih pa nismo pozabili na družbenopolitično organiziranje naših občanov. Ulični odbor socialistične zveze je že začel z delom, pred ustanovitvijo pa je -tudi osnovna organizacija zveze socialistične mladine. V načrtu še imamo, da v aktiv povežemo vse komuniste, ki živijo v našem naselju.
Menimo, da borno tako organizirani in s skupnimi prizadevanji kos začrtanim nalogam, ki so odraz naših vsakodnevnih potreb in hotenj.
Boris Križmančič
Osnovna razmišljanja v združenem delu-
Začetek današnje delovne organizacije Lesne industrije Bohor n. sol. o. z dvema TOZD, in to Žaga in furnirnica s sedežem v Šentjurju ter Lesna oprema s sedežem v Mestinju, sega v sam začetek tega stoletja. Za nastanek lesne predelave v tistem času je bila poleg surovine največjega pomena voda, katero je bilo mogoče izkoriščati kot pogonsko energijo. Tako so nastajali ob bregovih Voglajne predvsem žage in mlini.
Že leta 1906 je bila na področju sedanje lokacije zgrajena parna žaga s podnojarmenikom in venecijanko. Leta 1924 je bil postavljen drugi polnojarmenik in zgrajena nova kotlovnica. Žaga je zaposlovala 10 delavcev in je delala nemoteno tudi v času velike gospodarske 'krize od leta 1929 do 1930. Les so kupovali predvsem v okoliških gozdovih jn to pretežno listavce.
Proizvodnja furnirja se je pričela s postavitvijo fumirskega noža leta 1938. Nož je bil izdelan v Železarni Štore. Imel je 3000 mm delovne širine in je zmogel 6 rezov na minuto. Ob nožu sta bili zgrajeni dve paril-nioi in dve šupi za naravno sušenje furnirja. Rezali so pretežno furnir domačega oreha.
Med vojno močno poškodovani žaga in furnirnica sta bili takoj po vojni obnovljeni in sta pričeli z delom novembra 1945. V času povojne izgradnje sta tako žaga in furnirnica obratovali s polno zmogljivostjo, saj sta delali večinoma v treh izmenah. Namen članka je seznaniti javnost s povojnim razvojem in planiranim razvojem — predvsem furnirnice. V enem od naslednjih člankov pa bi želeli javnost seznaniti z razvojem delavskega samoupravljanja v podjetju ter z razvojem lesne predelave v Mestinju ter v Kozju.
Kot velile problem pri proizvodnji furnirja je bilo zamudno sušenje furnirja. Da bi se temu izognili, je bila v letu 1958 izvršena večja rekonstrukcija proizvodnje furnirja. Postavljen je bil sodoben fumirski nož s 35 rezi na minuto in 4000 mm delovne širine. Istočasno je bila montirana tračna sušilnica za umetno sušenje furnirja ter turnirske škarje. Začeta modernizacija in mehanizacija proizvodnje pa sta bili končani leta 1972, ko je bila zgrajena modema furnirnica. Na dveh novih nožih velike kapacitete se letno proizvede okoli 5,000.000 m^ plemenitega furnirja. Število rezov seje povečalo na 65 v minuti, delovna širina stroja pa je 4600 mm. Vzporedno z modernizacijo turnirske proizvodnje pa sta naraščala produktivnost in obseg proizvodnje. V letu 1978 je obseg proizvodnje bil za 400 % večji kakor pa v letu 1970, kar predstavlja v slovenskem merilu okoli 20 % in v jugoslovanskem 5 % celokupne proizvodnje furnirja.
Proizvodnja plemenitega furnirja v Šentjurju beleži letos svojo 41-letnico. S takšno .tradi-
cijo spada med najistarejše jugoslovanske proizvajalce. Plemeniti furnir, katerega osnovni namen je nadomestitev uporabe masivnega lesa dragih in redkih drevesnih vrst, so prvotno proizvajali predvsem iz domačih drevesnih vrst (hrast, oreh, češnja, javor itd.). Povojno obdobje in razvoj v zadnjih letih pri nas pa ima sledeče značilnosti:
—	proizvodnja pohištva (kot osnovnega porabnika furnirja je v Jugoslaviji dosegla obseg in kvalitetni nivo nad evropskim povprečjem;
—	furnir se glede drevesne vrste prilagaja modnim zahtevam;
—	udeležba eksotičnih drevesnih vrst dominira na evropskem trgu;
—	vse višjim cenam plemenitih furnirjev se kot surogati postavljajo po robu raziti laminati, tisk itd.
Današnja proizvodnja furnirja oziroma delovni ljudje v TOZD žaga in furnirnica stojijo predvsem pred dvema problemoma:
—	zagotovitev ustrezne surovine (vrsta, kvaliteta, cena, količina);
—	tehnološko-proizvodna organiziranost mora omogočiti konkurenčno in rentabilno proizvodnjo.
Na osnovi delovnih rezultatov in tradicije f urn irske proizvodnje, ki pomeni v tem primeru bogate delovne izkušnje ter široke poslovne odnose, so si delovni ljudje v kolektivu zastavili cilj, ki temelji na sledečih izhodiščih:
—	zagotovitev ustrezne surovine domačih drevesnih vrst im eksot;
—	posodobiti in povečati proizvodnjo plemenitega furnirja;
—	uvesti novo proizvodnjo znamenom oplemenitenja nekaterih manj vrednejših domačih in uvoženih drevesnih vrst in nuditi naši pohištveni industriji izdelek, ki je zaradi svojih posebnih lastnosti zelo iskan im ga je v tem trenutku možno dobiti le iz uvoza.
Vsa tri izhodišča se nekako dopolnjujejo in skupno dajejo
kompleksno rešitev perspektivnega razvoja podjetja.
Za zagotovitev prvega cilja si je delovna organizacija z nakupom deleža pri podjetju Slovenia — Bois, s sedežem v Bangi-ju, zagotovila alimentacijo s hlodovino in z luščenim furnirjem. Podjetje Slovenia — Boiis si je namreč pred dvema letoma z nakupom koncesije zagotovilo 20-letno eksploatacijo tropskih gozdov na površini 400.000 ha, z izgradnjo furnirnice v Bajan-gi pa omogočilo predelavo predvsem belih drevesnih vrst, kine prenesejo dolgega transporta, so pa izhodiščna surovina za izdelavo fine — line furnirja.
Pod tržnim imenom fine — line razumemo fumirske liste, pridobljene z dodatno obdelavo in predelavo klasičnega furnirja. Osnovni motiv za to proizvodnjo je oplemenitenje manj vrednih drevesnih vrst in kvalitet furnirja ter izdelava turnirskega lista z vnaprej določeno strukturo in teksturo ter z minimalnimi odstopanji glede na kvaliteto v velikih količinah. Tak furnir, ki ima pri tem ugoden format, je praktično nenadomestljiv v sodobni proizvodnji pohištva. Enotna struktura, tekstura in kvaliteta omogočajo industrijsko proizvodnjo kompo-nimibilnega (sestavljivega) pohištva velikih serij in v raznih časovnih intervalih.
Na sedanji stopnji tehnološke-
PRIHODKI:
—	Prenos iz leta 1978 88.378*80
—	Prihodki v letu 1979 159.608,35
247.987,15
ODHODKI:
—	Plačilo slik	5.037,50
—	Kilometrina	6.688,55
—	Tiskanje časopisa 177.478,00
—	Kreacija 'znaka in
imena »Utrip«	1.500,00
—	PTT usluge	2.850,00
—	Bruto OD	128.306,40
—	Družbena prehrana 2.400,00
—	Pisarniški material 959,20
—	Prevoz na delo	1.098,80
—	Ostali .stroški __________305,75
326.889,65
Prihodki skupaj	247.987,15
Odhodki skupaj	326,624,40
Saldo (v minusu)	78.637,25
To pot objavljamo finančno
poročilo ob koncu tretjega tromesečja. Vsaka družina prejema brezplačno glasilo, gotovo pa vsi veste, da zastonj ne dobimo ničesar. Podpisan je samoupravni sporazum o medsebojnih pravi-
DO .Bohor'
ga razvoja nudi te prednosti samo uporaba raznih dekorativnih folij in tiska (kadar gre za imitacijo lesa, kar pa seveda bistveno znižuje kvalitetni rang pohištva v primerjavi s klasičnim furnirjem ali »fine-line«). Glede na naše možnosti je proizvodnja »fine-line« zanimiva po eni strani za zadovoljitev potreb pohištvene industrije, po drugi strani pa zaradi ovrednotenja nekaterih domačih drevesnih vrst (bukev, topol, hrastov furnir slabše kvalitete itd.) in tropskih drevesnih vrst, ki jih dobijo pri izkoriščanju gozdov pri podjetju Slovenia — Bois v Bajangi.
Pri kroničnem pomanjkanju deviz (ves furnir fine-line se uvaža iz industrijskih dežel s konvertibilno valuto — predvsem iz Italije in Anglije) bi pomenila investicija veliko razbremenitev za naš zunanjetrgovinski primanjkljaj. Seveda pa pomeni investicija poleg precejšnjih finančnih vlaganj tudi izredno velik strokovni zalogaj, saj proizvajalci fine-line furnirja čuvajo svoje izkušnje v proizvodnji »kakor kača noge«.
Mislim pa, da z ozirom na 41-letno tradicijo proizvodnje plemenitega furnirja osvojitev proizvodnje fine-line furnirja ne bi smela biti nepremagljiva ovira.
Ing. Dušan Hus
Utripa na
cah in obveznostih ustanoviteljev občinskega glasila Utrip. Po tem sporazumu celotno združeno delo, samoupravne interesne skupnosti in drugi prispevajo svoj delež. To pomeni, da del potrebnih sredstev prispeva vsak zaposlen občan. Posamezni izvod stane približno 4 dinarje. Menimo, da bi prav vsak bralec moral biti živo zainteresiran, da bi to glasilo bilo čim kvalitetnejše.
Želimo, da bi vsi občani v njem našli tiste informacije, ki so za naše delo in odločanje potrebne. Zato vas vabimo k sodelovanju. Pošiljajte svoje prispevke iz dela TOZD in drugih delovnih organizacij, iz družbenopolitičnih organizacij ter iz krajevnih skupnosti.
Iz priloženega finančnega poročila je razvidno, da se ubadamo tudi s finančnimi težavami. Stroški preraščajo predvidene izdatke. Izredno so se povečali stroški tiskanja in vsi drugi materialni izdatki, po družbenem dogovoru pa je tudi osebni dohodek valoriziran za 10%. Prav je, da ste bralci tudi o tem informirani.
Uredništvo
Finančno poročilo dan 30. 9. 1979
20 LET SDK
bene kritike in vzpodbude so bi- trolna funkcija Službe ni bila be podlaga za hitrejšo družbeno všeč pa je prihajalo do naspro-prilagoditav, za temeljito preob- tij, na drugi strani pa tudi ban-razbo, ki se danes zrcali v kako- ke, ki so želele^ prevzeti ves pla-vostnem obvladovanju in oprav- čiini promet in tudi postati tu-ljanju velikih nalog.	tor OZD in njihovega samou-
V preteklih 20. letih se je več- pravljanja. krat pojavila dilema o potrebi SDK je dokazala vso upravi-SDK. Nekateri so jo zavračali, čenost obstoja. Delavsko samo-da ni jasno, kakšno mesto naj upravljanje je vgradilo vase me-bi imela v našem samouprav- hanizem kontrole, upravljanju nem sistemu. Pojavila so se koristijo ugotovitve, kritike, ana-mnenja, da »tržno« gospodarst- liže in napotki, ki mu jih daje vo zahteva večjo liberalizacijo SDK, zlasti ob periodičnih obra-brez zunanje kontrole. Sama no- čunih in sklepnih računih, tranja kontrola organizacj zdru- Družbena kritika in dejstvo, ženega dela naj bi opravila vse da smo družbi potrebni, nas delo, ki ga deines opravlja SDK. vzpodbujata, da bomo z vso za-Do takih stališč o nepotrebnosti vzetostjo v bodoče zadovoljevali SDK je prihajalo predvsem za- zahteve o našem sodelovanju in radi nepoučenosti o njenem de- izpolnjevanju nalog, ki jih pred lu, pa tudi zaradi enostranske nas postavlja združeno delo ozi-obveščenosti in kratkovidnosti, roma naša samoupravna skup-Take »teorije« so širili na eni nost.
strani uporabniki, ki jim kon-	Franjo Krajšek
Četrtina šoloobveznih otrok na
Letos, 16. oktobra, bodo kolektivi SDK po vsej Jugoslaviji slavili 20-letnico ustanovitve. Ta dogodek sovpada s pomembnimi mejniki kot so: 60detnica u-stanovitve KPJ, ZSJ in SKOJ-a. Služba družbenega knjigovodstva je bila leta 1959 ustanovljena kot enotna in samostojna z zakonom zvezne ljudske skupščine o družbenem knjigovodstvu, in sicer v sestavu Narodne banke Jugoslavije.
Naloga SDK je, da kot javna služba zagotavlja v sistemu samoupravljanja načrtno in sistematično evidenco in kontrolo o uporabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi. Služba tudi zagotavlja družbenopolitičnim skupnostim knjigovodsko-stati-stično evidenco o gospodarskih gibanjih, da lahko izvajajo kontrolo Zlasti nad tem, kako gospodarske organizacije izpolnjujejo obveznosti po sprejetih e-konomskih instrumentih družbenih planov in začrtani ekonomski politiki.
SDK se 'je ob večjih in manjših pretresih tako utrdila, da je iz improvizirane organizacije zrasla v močno delovno organizacijo. Danes ima izreden družbeni pomen za vzdrževanje gospodarske stabilizacije in za u-trditev samoupravnega sistema v temeljnih organizacijah, ki bi zaradi razpok v naši gospodarski zakonodaji rade izkoriščale družbeno imovino v lastno korist in zaustanovile ali spremenile tok naše samoupravne družbene Skupnosti in njene začrtane ekonomske politike.
V	razpravah o notranjem plačilnem prometu je SDK dokazala vse prednosti centralizirane obdelave plačilnih nalogov. Služba je v dvajsetih letih modernizirala, mehanizirala, obogatila in uvedla posebne vrste novih plačilnih instrumentov. To vse je omogočilo pospešitev plačevanja in hitro prelivanje družbenih sredstev med uporabniki družbenih sredstev.
SDK je v dvajsetletnem obdobju opravila pionirsko delo, ki je bilo zelo burno, saj je bil tok našega gospodarskega razvoja izreden in v stalnem poletu, zato je bila potrebna velika iznajdljivost in strokovnost vseh delavcev. Delo te generacije ne bi smelo obledeti v spominu in zavesti mlajše generacije, ki jim je Služba na široko odprla vrata.
V	tem času je SDK prešla vso pot od skromne organizacije v Narodni banki in v komunalnih bankah do najsodobnejše organizacije take vrste. Rastla je s samoupravnim sistemom, se prilagajala družbenim in gospodarskim reformam in sugestijam začrtane ekonomske politike.
Današnja SDK ima še eno vrednost. Postala je Služba vseh družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, instrument kreditno monetarnega mehanizma ter podaljšan organ in pomoćnih utrjevanja delavskega samoupravljanja ob razpravah o zaključnih računih.
O	njenem delu in njenih publikacijah se izražajo nadvse pohvalno razne ustanove, instituti, združenja in številni republiški in občinski forumi, kadar jemljejo in uporabljajo publikacije za najbolj resne informacije gospodarskih gibanj in pojavov ter problemov v našem gospodarstvu.
SDK je v letih svojega obstoja spremenila svojo zunanjo in notranjo podobo. Nastali so vsebinsko drugačni odnosi do uporabnikov, spremenila se je mentaliteta delavcev Službe, ker ni več čutiti superiornosti do uporabnikov, temveč so odnosi danes povsem enakopravni. Druž-
V	medobčinskem pionirskem letovišču v Izoli, ki ga naša občina upravlja skupaj z občinami Žalec, Mozirje in Sevnica, je v letošnjih počitnicah bilo doslej naj večje število otrok iz naše občine. Otroci so bili v letovišču v okviru šole v naravi in redne kolonije.
V	šolo v naravi je bilo vključenih 288 učencev 4. razredov iz vseh šol v občini, ki so po en teden pod vodstvom svojih učiteljev imeli pouk, se učili plavanja in se privajali na kolektivno življenje.
V koloniji pa je bilo 224 učencev, ki so se po 14 dni predajali soncu in se učili plavanja. Med vsemi uspehi in prednostmi, ki jih ima talko organizirano leto-
Občinski odbor Rdečega križa Šentjur pri Celju obvešča občane, da je v fluorografski akciji, ki je trajala od 2. 7. 1979 do 11.
7.	1979, bilo zbranih 38.055,50 din prispevka.
vanje, je zlasti potrebno poudarili, da se večina otrok nauči plavati in si pridobi to pomembno veščino za življenje.
Sola v naravi je programirana obilak učnovzgojnega procesa predvidena za 4. razred in jo financira po svojem programu občinska izobraževalna skupnost, starši prispevajo le del potrebnih sredstve za prehrano. Prispevek staršev se je določal po dohodkovnih sposobnostih staršev, in sicer od 100,00 do
300,00	din. Od staršev smo ta-
ko zbrali 30 % stroškov bivanja v letovišču.
Letovanje v koloniji pa je že po ustaljeni praksi omogočila skupnost otroškega varstva v
Po sklepu seje občinskega odbora Rdečega križa z dnem 20.
6.	1979 se za zbrana sredstva nabavi posteljnina in drugi mate-rila za pomoč v naravnih nesrečah.
občini Šentjur, ki je v celoti kitila stroške letovanja za 210 otrok.
V naši pionirski letoviški bazi, ki jo imamo že skoraj 20 let, je z novimi abMkmai letovanj in pouka tako vse več otro-ko mnaše občine omogočeno, da spoznajo morje, se naučijo osnovne veščine plavanja in da v skupnem celodnevnem življenju gojijo tovarištvo in združujejo prijetno s koristnim.
Vise to jim poleg financerjev omogočajo naši učitelji in vzgojitelji, ki z veliko požrtvovalnostjo in odgovornostjo vodijo vse aktivnosti otrok in jim v času letovanja nadomeščajo skrb in ljubezen staršev.
Po vseh dosedanjih uspehih, ki smo jih dosegli ob vseh oblikah letovanja v našem skupnem letovišču v Izoli, ugotavljamo, da smo dolžni nadalje skrbeti za pogoje letovanja naših otrok in smo zato skupaj z navedenimi občinami pristopili h gradnji novega letovišča v Izoli.
Upamo, da bodo starši podprli vsa prizadevanja za izgradnjo novega in prijetnega letovišča, ki bo tudi v bodoče omogočalo našim otrokom vse oblike bivanja ob morju. Tako bomo laže dosegli zdrav in vsestranski razvoj naših otrok.
Cvetka Jager
Občinski obor Rdečega križa se občanom, ki so prispevali denar, za humane namene iskreno zahvaljuje.
Občinski odbor RK
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Iz KS Ponikva smo dobili sporočilo, da bo na naši šoli miting, ki se ga bodo udeležili vojaki iz Celja in Maiiibora. Sporočilo je bilo sprejeto okoli pol devete ure zjutraj. Takoj se je začelo razmnoževanje vabil, Sci so jih naši kurirji v najkrajšem času raznosili.
Istočasno pa smo ss pripravljali tudi v recitatorskem krožku. Izbral smo najprimemejišo recitacijo in nastop harmonikar-
VOJAKI MED NAMI
Ob 13. uri, kot rje bilo objavljeno na obvestilih, se je zbralo precejšnje število občanov in vojakov. V pozdravnem govoru je spregovoril komandant Berce iz Maribora, ki je podal poročilo o poteku vaje. Sledil je zanimiv program vojakov in učencev naše šle. Potem smo sd ogledali razstavo pehotnega orožja. Nato smo se vrnili v učilnice in nadaljevali s poukom.
Srečanje je potekalo v znamenju zaključka vaje iter zbliževanju JLA z občani.
Miting je uspel, o čemer je pričala tudi udeležba krajanov Ponikve.
Majda Gajšek
»N MAV ČEZ IZ ARO...«
Na letni konferenci Krajevnega združenja borcev NOV Šentjur so borci izrazili željo, da bi si to leto ogledali Koroško onkraj meje. Nekateri člani šentjurske organizacije so se namreč kot borci XIV. divizije borili v zaključnih bojih za osvoboditev Koroške.
Tako smo v soboto, 13. oktobra, krenili na pot.
Kljub oblačnemu jutru je bilo razpoloženje prav prijetno in sproščeno. Kmalu je v avtobusu zadonela slovenska pesem.
Pri Viču, blizu Dravograda, smo prestopili državno mejo. Pot nas je vodila mimo Velikovca proti Gosposvetskemu polju. Kljub dežju smo se ustavili pred znanim vojvodskim prestolom. Naš vodič je pojasnil pomen teh zgodovinskih krajev, ki so nekoč pomenili zibelko slovenstva. Razložil je obred ustoličenja slovenskih knezov. Ti so prav tu na vojvodskem prestolu začeli izpolnjevati svojo vojvodsko dolžnost. Ernest Železni je bil zadnji knez, ki je bil leta 1414 ustoličen v slovenskem jeziku.
Nato smo se povzpeli do »Gospe svete« in si ogledali to znamenito cerkev. Potem nas je vodila port v Celovec. Večina pri-
sotnih ga je prvič videla. Povsod se poznajo sledovi nenehnega ponemčevanja. Le redko slišiš slovensko besedo, nikjer nismo videli slovenskega napisa, tudi v trgovinah in drugih lokalih so bili do nas precej hladni, ker smo govorili samo slovensko. Nehote se vprašuješ, ali je mogoče, da je prav ta Celovec odigral v drugi polovici devetnajstega stoletja tako pomembno vlogo v slovenskem kulturnem življenju. To so vtisi, vendar vemo, da živijo tu zavedni Slovenci in čeprav jih je malo, sc vztrajno borijo za obstoj slovenske narodnosti in za svoj slovenski jezik. Njihov boj je težak zato je dolžnost nas vseh, da po svojih močeh podpremo naše brate onkraj meje v njihovih prizadevanjih za narodnostne pravice.
Ogledali smo si še hribovsko vasico Sele — tu smo prvič na vsej poti videli slovenske napise. Zelo smo bili veseli, ko smo videli slovensko občinsko poslopje, moderno zgrajeno cerkev s slovenskimi oznanili, presenetilo pa nas je tudi pokopališče s svojimi skromnimi, a lepo vzdrževanimi in čisto slovenskimi napisi. Poleg cerkve je tudi spo-
menik padlim borcem s slovenskim besedilom.
Nato smo se odpeljali v smeri proti Robežu, kjer je znani spomenik, ki spominja na borbo julija 1942, ko so borci Kranjčevega bataljona premagali skupino esesovcev. To je bila prva zmaga slovenskih partizanov na Koroškem. Vodič je povedal, da so tam že leta 1942 ustanavljali med Slovenci prve odbore OF in da je leta 1943 Stane Rozman ustanovil na Koprivniku prvi koroški bataljon s komandantom Francem Pasterekom-Lcnartom na čelu. Prav do spomenika nismo mogli, ker nas je zadržal naliv, pot pa je bila proti koncu za avtobus neprevozna.
V Žitari vasi smo se ustavili pri Slovencu Vladimirju Rutarju. Ta nas je sprejel zelo prijazno in v njegovem gostišču smo bili dobro in razmeroma poceni postreženi. Tu smo spet zapeli nekaj slovenskih pesmi, pridružilo se nam jc pa še nekaj drugih slučajnih gostov.
Čas je kar prehitro potekal in morali smo na pot.
Pri Holmecu smo zapustili av-
strijska tla. Na Poljanah smo si ogledali spomenik, postavljen v spomin na zaključne boje, ko so se spopadle naše vojne enote z umikajočimi se ustaškimi in nemškimi oddelki. Domov smo se vrnili okoli 20. ure.
Vsi prisotni so bili z organizacijo izleta zelo zadovoljni, saj je bil vsebinsko bogat in prijeten. Spoznali smo težke prilike koroških Slovencev, ki so nenehno izpostavljeni napadom šovinističnih elementov in se borijo za demokratične odnose v deže-
li.	Mnogi so se zamislili ob spoznanju, kako srečni smo lahko, ko živimo v resnično svobodni, socialistični Jugoslaviji.
... Otožni odmev lepe koroške pesmi bo še dolgo ostal v naših srcih.
Dragica Rauter
Še veliko zdravja
Na matičnem uradu v Šentjurju je bilo v soboto, 22. 9. 1979, še posebej Slovesno. Poleg mladoporočencev sta pred matičarja stopila tudi zlatoporočen-ca Jožica in Mirko Tovornik iz Šentvida pri Planini.
Na ožkem stopnišču, ki pelje do poročne dvorane, so se srečali, za hip obstali in vsak si je želel, da bi tudi oni dosegli tako lep jubilej. Zlatoporočenca pa sta vsem želela, da bi resnično vsi pari, ki so bili poročeni v soboto, stopali za njima. Ob podpisu dokumenta je obema drhtela roka, ko pa jima je v znak pozornosti tovariš Oto Pungartnik podaril darilo skupščine občine Šentjur, so jima stopile solze v oči. Čudovit življenjski praznik je petdeset let skupnega življenja in čudovito je prisostvoval tuki slovesnosti.
Po končanem poročnem obredu smo sedli za omizje in ženin je s ponosom pripovedoval njuno resnično zgodbo težkega, pa vendar lepega življenja. »Nerad se spominjam časov med obema vojnama. Krize so se vrstile ena za drugo, položaj takratnega kmeta je bil neznosen. Cene, ki hi edine lahko pomagale reševati stanje, so bile v stalnem padcu. Živeti in delati pa smo morali. Prišla je druga svetovna vojna, ki je zajela celo našo domovino. Mi nismo izgubili zavesti, da smo Slovenci. Pomagali smo partizanom, bili srno izdani, skratka, same težke stvari. Moj brat je bil duhovnik in kot zavednega Slovenca so ga preganjali in premeščali iz zapora v zapor. Kmalu so se ustanovili odbori OF in začeli so se ilegalni sestanki, katere je vodil tovariš Luskar. Pojavile so se tajne radijske postaje in ljudje so s skupnimi močmi in zavestjo pomagali, da smo dosegli osvoboditev. Tudi po vojni so bili časi težki, vendar smo vedeli, da delamo in gradimo zase. Po informbiroju se je veliko spremenilo. Leta 1952 so bile prve demokratične
Še veliko sreče
(Nadaljevanje s 6. strani)
valitve in takrat sem kandidiral v občino Planina. V drugem mandatu pa sem dobil tudi dolžnost — opravljal sem delo matičarja. Zato sem se odločil, da svojo nevesto pripeljem pred matičarja po letih, ko sva oba preživela več težlkiih kot lepih dni.«
Zlatoporočencema se je rodilo šest otrok in nevesta je pripovedovala, kako je bilo lepo, ko so se otroci držali njenega krila in vsi so bili skupaj. Leta so minevala in odšli so tudi otroci. Še enkrat se je spomnila časov šolanja otrok, časov težkega prebijanja in bitke za življenje. Otroci so nosili čevlje in obleke drug za drugim. Tisti, ki so imeli pouk dopoldan, so oblekli in obuli brate in sestre, ki so odšli k popoldanskemu pouku. Oče si je služil denar s tem,
da je prodajal najrazličnejše stvari. Ženin se najraje spominja časov, ko so zgodaj zjutraj odšli s kosami kosit in njihovo vriskanje je prebudilo dekleta, ki so jim na travnik prinesla zajtrk. V šali je rekel, da takrat ni bilo treba iskati deklet po časopisih. Spoznali so se na »kožuhanjih«, ob nedeljah, ko so vašiki muzikantje igrali vesele
viže, oni pa so dobrikali dekletom.
Ob koncu njunega pripovedovanja sta se zlatoporočenca nasmehnila in nazdravila svojim sinovom in hčeram. Muzikant pa je nevesti in ženinu zaželel še veliko zdravja in hudomušno namignil, da kljub temu da sta imela šest otrok, je bilo tudi veliko lepih in nepozabnih trenutkov, ki jih zlatoporočenca čuvata v svoji tajnosti.
Franc Škoberne
PREDSTAVLJAMO VAM
Vojka Arzenška
Mnogi izmed nas, posebno še mlajši, dobro poznamo Vojka Arzenška, 20-letnega Šentjurča-na, ki je podoben vsem mladim Šentjurčanom. Pa vendarle se Vojko razlikuje od njih, zato smo se odločili, da vam ga predstavimo.
Vojko ves svoj prosti čas namenja svoji veliki ljubezni — atletiki. Da, prav ste prebrali, atletiki. Je namreč član AD Kla-divar iz Celja, v katerem organizirano trenira že Skoraj .tretje leto. Rekli boste, da tudi to ni nič posebnega. Res je! Povedati pa moramo, da je Vojko v svoji kratki športni karieri letos doživel to, o čemer sanja vsak športnik — oblekel je modri dres z jugoslovanskim grbom. Sodeloval je namreč v državni atletski reprezentanca na Sredozemskih igrah v Splitu. To pa je bil razlog, da smo tega športnika povabili na razgovor v uredništvo, kjer nam je povedal mnogo zanimivega.
Pot ga je na atletsko stezo zanesla povsem slučajno v letu 1976, saj se prej ni posebej za-
nimal za to zvrst športa. V tem letu je sodeloval na šolskem krosu, tam pa so ga opazili trenerji AD Kladdvar in ga povabili v klub. Vojko je to povabilo sprejel in pravi, da mu danes ni žal, čeprav redno treniranje zahteva ogromno naporov. S pravimi trening i pod strokovnim vodstvom je pričel naslednje leto. Niti on sam nàti trenerji niso pričakovali tako hitre afirmacije na atletskih stezah, še zlasti zato ne, ker se je Vojko odločil za dolge proge (3000, 5000 in 10000 m) tu pa je konkurenca izredno močna. V relativno kratkem času je ob ogromnih naporih pri treningih in s sa-moodpovedovanjem dosegel lepe uspehe. Za ilustracijo omenimo le nekatere: v letu 1978 je sodeloval na balkanskem prvenstvu v krosu v konkurenci mladincev, letos pa v konkurenci mlajših članov; lani je postal državni mladinski prvak na 3000 m, letos državni prvak za mlajše člane na 5000 m, na isti progi pa je v članski konkurenci zasedel tretje mesto. V kratkem
času, vsega dve leti načrtnega dela, se je Vojko s svojo vztrajnostjo prebil med jugoslovanske dolgoprogaše. Ti uspehi pa niso prišli sami od sebe, saj ta mladi fant podreja atletiki vse svoje ambicije, razen študija na VEKŠ Maribor. Uspehi so rezultat trdega dela, saj Vojko vsak dan ne glede na vremenske razmere in letni čas preteče okoli 18 km.
Ob koncu našega kramljanja smo Vojku zastavili tisto, mogoče najbolj provokativno vprašanje: »Kaj in kako v bodoče?« Bili smo kar malce presenečeni ko nam je brez zadrege odgovoril, da ima pred sabo v tem trenutku dva cilja: da uspešno za-ključ šolanje na višji ekonomski šoli in da v naslednjem letu postane članski državni prvak na 5000 m, s tem pa tudi stalni član državne reprezentance. Povedal je, da ne računa na olimpijske igre v Moskvi ter z nasmehom zamrmral:	»Morda
pa naslednje... «
Prepričani smo, da bo Vojko v tem uspel, saj je sam v to trdno prepričan. Zaželimo mu, da bi se mu vse to uresničilo ob podpori staršev in njegovih športnih tovarišev.
Pred slovesom smo Vojka naprosili, da bi za eno izmed prihodnjih številk našega časopisa pripravil zapis o Sredozemskih igrah, tako kot jih je spoznal in doživljal sam. To nam je z veseljem obljubil.
Goce Kalaj džiski
Pionirska konferenca
'X
na OS Šentjur
Že ves mesec smo se na sestankih pionirske organizacije pripravljali na konferenco. Razdelili smo si delo, sestavili dnevni red konference in se .pogovorili o poteku akcije NNNP, ki je bila istega dne — 29. in 30. septembra. Člani krožkov so pripravili poročila o delu, razredni predsedniki pa poročila o aktivnostih in uspehih razredov v lanskem šolskem letu.
Preden smo začeli z volitvami, so najboljši razredi in učenci dobili nagrade 'in priznanja. Sledile so volitve novega odbora PO. Celoten odbor je tal sestavljen že prej na sestanku PO, tako smo na konferenci le z dvigom rok pokazali, če se strinjamo z novim odborom. Nato smo poslušali poročila delegatov krožkov. Vsd krožki so plodno delali in dosegli lepe rezultate. Delegati razredov so prebrali poročila. Nekateri raiz-
Pionirska konferenca se je začela ob 8. uri. Najprej nas je pozdravil tovariš ravnatelj in spregovoril o akciji NNNP. Lanska predsednica PO je poročala o delu v minulem šolskem letu.
redi so delali zelo dobro, nekateri pa so bili tudi grajani.
Pionirsko konferenco smo končali z upanjem, da bomo v tem letu dosegli še lepše uspehe pri pouku in v dzvenšolskih dejavnostih.	Dita Ibrahimovič
Prosvetno društvo „Franjo Vunč" Dobje pri Planini
Kulturni utrip Doibja je ves čas prisoten med nami, med ljubitelji folklore, narodne glasbe, med prijatelji lepe slovenske besede. Ni naključje, da v tej številki našega glasila predstavljamo celotno aktivnos t prosvetnega društva Franjo Vrunč iz Dobja pri Planini.
Njegovo delovanje zasledimo že mnogo let nazaj, pred vojno, med vojno, v času ko je bila partizanska šola v Dobju. Predvsem razvita sta bila gledališka dejavnost in petje. Tako ni zgolj slučaj, da se je to ljubiteljsko delo širilo. Delo prosvetnega dru-
nih članov, so prav gotovo lepa izkaznica tega prosvetnega društva. Poleg aktivnih članov v društvu je Vključenih še okoli 50 učencev iz osnovne šole Dobje.
Društvo ilustrira svojo dejavnost preko svojih skupin:
—	folklorna skupina,
—	gledališka skupina,
—	kvintet,
—	dva tamburaška zbora,
—	dekliški pevski zbor.
Vse skupine so nastopale v domačem kraju, po vsem Kozjanskem pa tudi marsikje drugje. O priljubljenosti teh prireditev zgovorno priča tudi obisk tradicionalne poletne prireditve na prostem »Pokaži kaj znaš«.
V letošnjem letu so pričeli z obiskovanjem domov za ostarele občane, kjer nastopajo s svojim programom. Tu sta predvsem odigrala svojo vlogo kvintet s pevci in folklorna skupina. Prvi tak nastop so že imeli pred varovanci doma v Šmarju pri Jelšah. Poleg tega v društvu planirajo, kako bodo svoje
štva je prisotno na vseh kulturnih manifestacijah doma in v bližnji ter širši Okolici.
Vsi člani so amaterji. Vač sekcij, ki imajo nad sto aktiv-
delo prikazali najširši javnosti. S tako tradicijo in s svojim programom, ki ga nenehno izpopolnjujejo, bodo z lahkoto dosegli zastavljene cilje, prav posebno
UREDNIŠKI ODBOR Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Goce KALAJDŽISKI — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PEČAR — lektorici, Hinko PAP — član, Franc ŠKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krike. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
Skandinavska
križanka
pa takrat, ko se bo njihovo delo odvijalo v kulturnem domu, ki je sedaj še v gradnji.
Poleg vseh svojih aktivnosti ima društvo še eno lepo tradicijo — vsako leto kupuje po 30 do 40 abonmajskih vstopnic za svoje člane. Ti so redni obiskovalci Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Na koncu moramo omeniti pionirsko delo vodje tovarišice Jožice Salobir, ki ves svoj prosti čas posveti delu prosvetnega društva.
Na kratko smo prikazali delo enega izmed mnogih društev v naši občini, ki nam lahko služi za primer vsestranske aktivnosti, predvsem pa pri vzgoji mlajše generacije.
G.	Kalajdžiiski
Jlf $1				NEMŠKI ElZIK ?»	OBROČEK NA PRSTU	PALICA PRI PLUGU	NESTRO- KOVNJAK
			SfKSUS VčtOVHI- CI				
			;				
IZDATEK		LJUDSTVU V SPANDI NORMA					
VODJA UPORNIH GLADI- ATORJEV							
-n—INtfTi' gss-						IZKO- PANE	ZAČETEK TEKME
POTOČNA ŽIVAL				ORGAN VOHA			
				*			
OMOT					tur		
					m		
IGLA							
VOLILEC							
ODEJA				SESTAVIL V. J. P.	PLATINA		
Na podlagi zvezne in republiške ustave, 579. člena zakona o združenem delu, 47. člena družbenega dogovora o uresničevan-zu kadrovske politike v SRS, katerega podpisnik je občinska skupščina, stališč skupščine in družbenopolitičnih organizacij o kadrovski politiki, smo delovni
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Udeleženci dogovora prevzemamo odgovornost, da v okviru svoje družbenopolitične, samoupravne in delovne aktivnosti u-resničujemo dogovorjeno kadrovsko politiko ter s tem zagotovimo hitrejši družbenoekonomski razvoj, razvoj samoupravnih družbenopolitičnih odnosov ter vsestranski razvoj svobodne socialistične osebnosti vsakega delavca in občana.
Na vseh nivojih si bomo prizadevali uresničevati načela samoupravno dogovorjene kadrovske politike, bi so v skladu z načeli naše socialistične družbe ter odločno preprečevali vse negativne pojave v kadrovski politiki, kot so karierizem, privatizacija, kadrovanje, neupoštevanje celovitega ocenjevanja kandidatov za odgovorna mesta itd.
2.	člen
Udeleženci dogovora bomo pri uresničevanju temeljnih smotrov in načel kadrovske politike skrbeli zlasti:
—	za vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in svojimi sposobnostmi tvorno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin;
—	za organizirano in sistematično pridobivanje kadra ter spremljanje njihovega razvoja;
—	za samoupravno zasnovanost in organiziranost kadrovske politike;
—	za dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih ter za načrtovanje izobraževanja oziroma usposabljanja ob delu;
—	za enotnost ciijev ter celovitost meril kadrovske politike, demokratičnost in doslednost pri njihovem uresničevanju;
—	za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov;
—	za takšno usmerjanje kadrov, da bo lahko vsak posameznik glede na sposobnosti prispeval kar največ pri ekonomskem in samoupravnem razvoju DPS.
ljudje in občani, združeni v temeljnih in enovitih delovnih organizacijah ter delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih, OK SZDL, OK ZKS, OS ZSS, OK ZSMS, OK ZZB, občinski skupščini ter v SIS (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sprejeli
3.	člen
S tem dogovorom udeleženci samoupravno urejujemo naslednje naloge kadrovske politike:
1.	Izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje skupnih osnov in kriterijev kataloga del oziroma nalog v združenem delu, zaradi racionalne in funkcionalne organizacije in delitve dela in nalog;
2.	Načrtovanje potreb po kadrih in njihov profesionalni razvoj ;
3.	Vlogo vzgoje in izobraževanja v usklajenem zadovoljevanju kadrovskih potreb;
4.	Zagotavljanje enotnega izvajanja načel in meril pri kadrovanju in izbiri za najodgovornejše funkcije in naloge;
5.	Dograjevanje enotne kadrov-sko-informacijske službe in sistema obveščanja;
6.	Oblikovanje in usposabljanje kadrovskih služb za strokovno opravljanje kadrovske funkcije;
7.	Način uresničevanja in spremljanja izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini.
II.	Katalog del in nalog
4.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih bomo s samoupravnim splošnim aktom dolorali razvid del in nalog z opisom njihove vsebine, zahtevane strokovne usposobljenosti (šolsko ali z delom pridobljeno usposobljenost), morebitne posebne zahteve, delovne pogoje in druge sestavine, pomembne za njihovo opravljanje in vrednotenje. Določanje razvida del in nalog je trajna naloga in ga je treba stalno dopolnjevati.
5.	člen
Katalog del nam bo služil za:
—	racionalno delitev dela ter razmejitev dolžnosti, pravic in odgovornosti,
—	načrtovanje pridobivanja, izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov v skladu z naravo del in nalog,
—	izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi in delavnih zmožnostih, pridobljenih z delom,
—	za vrednotenje dela,
—	smotrno roganizacijo in izvajanje varstva pri delu.
6.	člen
Opravila in naloge, ki imajo vsebinsko in poklicno podobnost oziroma vrednost bomo o-predelili kot skupine del ter s tem zagotovili najboljšo izrabo delovnega časa in sredstev za delo, izkoriščenost strokovnega znanja ter delovnih sposobnosti delavca.
Udeleženci se bomo zavzemali za objektivno določanje strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje določenih del in nalog.
7.	člen
Za posamezna dela in naloge bomo zahtevali najmanjše potrebne delovne izkušnje, ki tudi za najodgovornejša dela in naloge ne smejo presegati 5 let, razen v primerih, ko je to že določeno z zakonom.
8.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo v samoupravnih splošnih aktih opredelili tista dela in naloge, ki so primerna za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb ter se sploh prizadevali za kar največje zaposlovanje invalidov.
III.	Načrtovanje kadrov
9.	člen
Ker se zavedamo, da so kadri nosilci in uresničevalci vseh planov razvoja ter da je gospodarski razvoj odvisen tudi od ustreznih kadrov, bomo vsi udeleženci izdelali letne, srednjeročne in dolgoročne načrte po kadrih. Načrti kadrovskih potreb bodo sestavni del vseh razvojnih načrtov.
10.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bodo načrti kadrovskih potreb vsebovali:
—	kadrovske potrebe, prikazane po objektivnih strokovnih in poklicnih zahtevah za tel/5če opravljanje obstoječih nalog in del,
—	kadrovske potrebe za zagotavljanje in izvajanje razvojnih nalog, piri čemer bomo upoštevali potrebo po stalnem izboljšanju kadrovske strukture, vedno večjo zahtevnost proizvodnje, uvajanja takšnih proizvodov, ki bodo zahtevali visoko usposobljene delavce ipd.,
—	kadrovske potrebe za opravljanje različnih nalog tudi izven TOZD v smislu izvajanja našega dmžbenopolitičnega samoupravnega sistema,
—	program predvidene zagotovitve potrebnih kadrov (štipendiranje, usposabljanje ob delu ipd.),
.— program stalnega in dopolnilnega strokovnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
—	program zaposlovanja pripravnikov,
—	program urejanja stanovanjskih in socialnih razmer ter
drugih vprašanj družbenega standarda,
prave možnih kandidatov za opravljanje različnih funkcij in zadolžitev za potrebe v občini, republiki in federaciji.
11.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo načrte kadrovskih potreb z vsemi elementi pripravili najkasneje do konca leta 1980, to je skupaj z izdelavo srednjeroč-nihip lanov razvoja 1980-1985.
Nosilec usklajevanja načrtov kadrovskih potreb je občinska interesna skupnost za zaposlovanje Šentjur, usklajevanje v o-kviru priprave družbenega plana občine pa opravi izvršni svet ozroma ustrezna komisija.
IV.	Naloge na področju izobraževanja
12.	člen
Udeleženci soglašamo, da je potrebno interese, želje in sposobnosti mladine in odraslih po izobraževanju uskladiti s potrebami združenega dela. Zaradi tega se bomo udeleženci dosledno zavzemali za uresničevanje usmerjenega izobraževanj a	na
vse področjih združenega dela in občine kot celote. V ta namen bomo aktivno sodelovali v posebnih izobraževalnih skupnostih in njihovih enotah, oblikovali konkretne potrebe po kadrih, sodelovali s službo poklicnega usmerjanja ter ustvarjali vse organizacijske in materialne pogoje za izvajanje teh nalog.
13.	člen
Udeleženci bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih najkasneje v enem letu od podpisa dogovora opredelili obveznosti in pravice pri izobraževanju zaposlenih delavcev. V ta namen bodo:
—	samoupravni organi ocenili uspešnost opravljanja del in nalog posebno še tistih delavcev, ki ne izpolnjujejo pogojev strokovne izobrazbe, in če ne opravljajo uspešno del in nalog, določili rok za pridobitev manjkajoče izobrazbe,
—	delavec, ki v določenem ro-kupo določilih samoupravnega akta ni pridobil potrebne strokovne izobrazbe ter je samoupravni organ ocenil njegovo delo kot manj uspešno, se po predvidenem postopku razporedi na opravljanje drugih ustreznih del in nalog,
—	delavci, ki se izobražujejo v skladu z načrtom kadrov na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja, vključno z osnovnošolskim, so upravičeni do povračila šolnine in do študijskih dopustov. Študijski dopust traja 2 — 4 dni za vsak izpit ter 15 — 20 dni za diplomo,
—	udeleženec lahko zagotovi določene ugodnosti tudi za tiste delavce, ki se izobražujejo za poklice, ki niso predvideni v programu izobraževanja kadrov (npr.: plačane ali neplačane študijske dopuste ipd.).
DRUŽBENI
DOGOVOR
o uresničevanju kadrovske politike v občini Šentjur pri Celju
14.	člen
Udeleženci dogovora sklenejo z delavcem, ki so ga napotili na šolanje ali dopolnilno izobraževanje, ustrezno pogodbo, v kateri natančneje določijo pravice in dolžnosti delavca in TOZD ali skupnosti.
15.	člen
Strokovna služba udeležencev mora stalno spremljati uspešnost izobraežvanja svojih delavcev in voditi o tem evidenco. Ustrezni samoupravni organ u-deleženca (DS) pa bo najmanj enkrat letno ocenil problematiko izobraževanja in usposabljanja.
16.	člen
Udeleženci smo se dogovorili, da bomo posvetili posebno skrb izobraževanju ob delu in iz dela. Zaradi tega bomo delavcem, ki imajo ustrezen odnos do dela in ustrezne družbenopolitične in moralne lastnosti, dosegajo dobre delovne uspehe, uživajo ugled v svojem Okolju in so evidentirani kot perspektivni kadri, še posebej omogočili pridobivanje dodatnega splošnega in strokovnega znanja, da bodo lahko kandidirali in uspešno opravljali tudi najodgovornejše naloge in funkcije.
17.	člen
Udeleženci pojmujemo družbenopolitično izobraževanje kot sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalenga procesa, zato bomo postopoma in v skladu s programom izobraževanja kadrovali v te oblike izobraževanje vse delavce, predvsem pa delegate, člane samoupravnih organov, člane ZK in ostalih DPO.
18.	člen
Vodilni in vodstveni delavci in delavci s posebnimi pooblastili so se dolžni stalno izobraževati in usposabljati. Udeleženci bomo sistematično pošiljali vse te delavce v družbeno dogovorjene oblike izobraževanja, poleg njih pa tudi vse tiste, ki smo jih evidentirali v skladu z načeli tega dogovora za prevzem najodgovornejših nalog.
19.	člen
Za uresničevanje vseh oblik izobraževanja bomo udeleženci dajali namenska sredstva, ki jih bomo uporabili neposredno za izvajanje izobraževanja ali pajiih bomo združevali za uresničitev skupnega programa izobraževanja v občini.
20.	člen
V skladu z dolgoročnim načrtom kadrov bomo zagotovili finančna sredstva za kadrovske štipendije. Razpisane kadrovske štipendije bomo posredovali občinski skupnosti za zaposlovanje najkasneje do konca aprila oziroma v drugem dogovorjenem roku.
21.	člen
Posebno skrb bomo posvetih poklicnemu usmerjanju mladine in odraslih. Zaradi tega se bomo aktivno vključili v oblikova-
nje vzgojnoizobraževalndh programov vseh stopenj usmerjenega izobraževanja (v okviru posebnih SIS), se povezovali z o-snovnimi šolami (spoznavanje mladine s proizvodnim procesom ipd.). Naloge poklicnega u-smerjanja bomo delno opravljali v naših kadrovskih službah (odrasli), del operativnih nalog pa bomo prenesli na strokovno službo skupnosti za zaposlovanje ter strokovne delavce pri osnovnih šolah.
V.	Kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij
22.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljamo, da je kadrovanje individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in ostalih delavcev s pooblastili eden od pogojev za hitrejši gospodarski razvoj, razvoj samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov. Zaradi tega bomo kadrovanju teh delavcev posvetili še posebno skrb.
23.	člen
Da bi pri kadrovanju za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij zagotovili najboljše kadre, bomo kot kriterije pri izbiri enakovredno upoštevali:
—	strokovno usposobljenost, ki jo opravljanje dela zahteva,
—	družbenopolitična merila kot so: odnos do socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na uvajanju v praksi, pripravljenost razvijati demokratične oblike dela oziroma kolektivno delo, aktiven odnos do delegatskega sistema in odločanja, zavzemanje za nagrajevanje po delu, odgovornost za uresničevanje družbenopolitičnih in samoupravnih usmeritev razvoja naše družbe, strokoven pristop in odnos do SLO in DS itd.,
—	moralno-etična merila:	akti-
ven, kreativen in korekten odnos do dela, sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, pripravljenost, da svoje koristi podredi širšim družbenim koristim, odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, sposobnost za povezovanje pravic, obveznosti in odgovornosti,
—	samostojnost, dosedanjo uspešnost opravljanja del in nalog ter družbenopolitično aktivnost.
24.	člen
Udeleženci bomo pred vsakim razpisom na odgovorno delovno mesto v okviru DPO in samoupravnih organov celovito ocenili dotedanjo uspešnost opravljanja razpisanih nalog ter poleg splošnih pogojev, ki izhajajo iz tega dogovora, oblikovali še konkretne pogoje in zahteve, ki jih narekuje konkretna situacija v posamezni sredini (uresničevanje razvojnih programov, odprava posameznih nepravilnosti ipd.).
25.	člen
Udeleženci dogovora bodo v splošnih samoupravnih aktih določili dela in naloge, ki jih bodo opravljah delavci s posebnimi pooblastili in odogvornostmi.
Praviloma bodo ta dela in naloge organiziranja in vodenja delovnega procesa v TOZD in drugih skupnostih, kot so proizvo-dno-tehnični, ekonomski, komercialni, finančni, programsko-raz-vojni, kadrovski, splošnopravni itd. Postopek za kadrovanje delavcev s posebnimi pooblastili je enak kot za individualne poslovodne organe.
26.	člen
Individualne in kolektivne poslovodne organe ter delavce s posebnimi pooblastili imenuje delavski svet na predlog razpisne komisije. Razpisna komisija je sestavljena po triparitetnem načelu, in sicer iz enakega števila predstavnikov delavskega sveta, družbenopolitične skupnosti, kjer ima sedež, ter sindikalne organizacije v TOZD, OZD.
Predstavnike družbenopolitične skupnosti v razpisno komisijo imenuje po pooblastilu kadrovska komisija občinske skupščine, predstavnike sindikata pa izvršni odbor OO ZSS ali konferenca ZSS v OZD.
27.	člen
Pred oblikovanjem predloga za imenovanje poslovodnega organa mora razpisna komisija oziroma delegati DPS in ZSS v njej pridobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij v TOZD in v občini.
28.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo kadrovske predloge usklajevali v ökviru koordinacijskega dbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
V ta namen bodo udeleženci obvestili koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja en mesec pred razpisom prostih del in nalog poslovodnih organov in delavcev s pooblastili. Istočasno bodo zahtevali od kadrovske komisije pri skupščini, da imenuje svoje predstavnike v razpisno komisijo.
Po preteku razpisa bodo udeleženci seznanili koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja o prispelih vlogah, o dokazilih in drugih podatkih o kandidatih.
Koordinacijski odbor je dolžan v roku 10 dni oblikovati svoja stališča in jih posredovati razpisni komisiji ter delegatom DPS v njej.
Razpisna komisija je dolžna obravnavati mnenje koordinacijskega odbora ter v primeru odklonitve predloga oziroma mnenja navesti konkretne razloge za svojo odločitev.
29.	člen
Delavski svet sprejme enega izmed 'kandidatov, ki jih predlaga razpisna komisija. Če delavski svet ne imenuje nobenega izmed predlaganih kandidatov ali če razpisna komisija ne predlaga kandidata, se razpis ponovi. Do sprejema odločitve pa se imenuje vršilec dolžnosti.
Mandat poslovodnega organa traja največ 4 leta, po tem roku pa je lahko posameznik ponovno imenovan po enakem postopku.
30.	člen
Pri kadrovanju odgovornih delavcev v OZD posebnega druž-
benega pomena se pri kadrovanju upoštevajo ustrezna zakonska določila in izhodišča tega dogovora, v kolikor niso v nasprotju z ustreznim zakonom.
VI.	Strokovno delo pri uresničevanju kadrovske funkcije
31.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo organizirali in usposobili kadrovske službe, da bi zagotovili strokovne pogoje za učinkovito in z družbenimi potrebami usklajeno kadrovsko politiko.
Kadrovske službe bomo organizirali tako, da bomo zagotoviM racionalizacijo in strokovnost dela ter upoštevali razpoložljivi kader.
32.	člen
Pri zaposlovanju delavcev v kadrovskih službah bomo zagotoviM, da bodo letti najmanj z višjo ‘izobrazbo ustrezne usmeritve za delo na kadrovskem področju, z moralnopolitičnimi in etičnimi kvalitetami ter sposobnostmi komuniciranj a.
Praviloma bomo v kadrovski službi zaposlili delavca na 200 zaposlenih.
33.	člen
Kadrovske službe bodo poleg ostalih nalog gpravljale predvsem naslednje:
—	pripravljale predlogpp rogra-mov kadrovskih potreb,
—	vodile točno evidenco o vseh zaposlenih, o izobrazbi, o vseh oblikah dodatnega usposabljanja, o uspešnosti ipd.,
—	opravljale organizacijska in druga opravila v zvezi z izobraževanjem ob delu, zagotavljale obveščanje delavcev,
—	opravljale naloge v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov,
—	opravljale naloge v zvezi s štipendisti, pripravniki,
—	spremljale pogoje življenja in dela delavcev v TOZD kakor ‘tudi v krajevni 'Skupnosti,
—	opravljale druge naloge s področja uveljavljanja kadrovske politike.
34.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujemo, da bomo organizirali strokovno mentorstvo za delavce, ki bodo sprejeti na delo ozirma pripravnike in praktikante, sprejeli program usposabljanja ter ob zaključku pripravniške dobe ocenil uspešnost.
35.	člen
Za potrebe izvajanja oziroma spremljanja kadrovske politike v občini bomo oblikovali pri UO kadrovsko službo za potrebe skupščine občine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij.
Skupno s strokovno službo skupnosti za zaposlovanje bo zagotavljala strokovno pomoč kadrovskim službam v TOZD in skupnostih.
VII.	Izvajanje družbenega dogovora
36.	člen
Udeleženci dogovora smo odgovorni za izvajanje vseh posameznih nalog dogovora, spremljanje izvajanja, javno obveščanje o izvajanju nalog in omogočanje kontrole izvrševanja obvez.
Družbenopolitične organizacije in skupščine Občine so odgovorne za organizacijo široke družbenopolitične akcije, da bodo ta dogovor sprejeli, sooblikovali in dograjevali vsi nosiilcd kadrovske politike v občini.
V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovarjamo o uresničevanju samoupravnih .pravic in dolžnosti, nadzorujemo sprejeti družbeni dogovor in ga v skladu s spreminjanjem družbenoekonomskih razmer dopolnjujemo in ispreminjamo.
37.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da bomo zaradi iracionalnosti ter celovitosti (kadrovske politike za spremljanje tega dogovora pooblastili delegate v skupščini skupnsti za zaposlovanje (varianta:	skupščina podpisni-
kov, ta pa izvoli izvršni odbor), skupščina izvoli ožje telo (odbor) za konkretno izvajanje oziroma spremljanje družbenega dogovora.
38.	člen
Skupščina skupnosti bo spremljala uresničevanje tega dogovora, proučevala pobude in izdelala predloge za spremembe oziroma dopolnitve dogovora, ugotavljala neizpolnjevanje dogovora ter izrekala ukrepe zoper kršilce določil družbenega dogovora.
Če skupščina ugotovi, da udeleženec ne izplnjuje obveznosti iz dogovora, o tem obvesti samoupravni organ udeleženca in ga zadolži, da v roku 30 dni poda obrazložitev oziroma pojasnilo, kako je ukrepal za odpravo pomanjkljivosti. V primem, če udeleženec ne ravna v smislu prejšnjega odstavka, skliče odbor razširjeno sejo s predstavniki samoupravnega organa, skupščine občine ter družbenopolitičnih organizacij zaradi ugotavljanja družbenopolitične odgovornosti.
VIII.	Postopek sprejemanja, spreminjanja in dopolnjevanja dogovora
39.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili javno razpravo, na osnovi katere bo izedlan predlog dogovora, ki ga bo sprejel pooblaščen organ udeleženca ter določil podpisnika.
40.	člen
Spremembe in dopolnitve dogovora se uveljavljajo po enakem postopku, kot velja za sprejem, pri čemer -lahko da predlog za spremembo skupščina Skupnosti za zaposlovanje, poseben odbor ali pa vsak udeleženec posebej.
IX.	Končne določbe
41.	člen
K temu dogovoru lahko pristopijo tudi druge organizacije in skupnosti, ki niso sodelovale pri njegovem -sprejemu, in sicer s predložitvijo pismene izjave o pristopu.
42.	člen
Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kat polovica podpisnikov, ki zaposlujejo več -kot polovico delavcev, zaposlenih v občini. Veljati začne 30 dni po tem, ko je objavljen v »Utripu«.
V Šentjurju, ............... 1979
PODPISNIKI:
SO,	DPO, SIS, TOZD, DSSS, KS
O
OPOZORILO PODPISNIKOM DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU! (popravek)
Pri izdelavi čistopisa omenjenega družbenega dogovora je prišlo do napak v drugem odstavku 28. člena, ki pravilno glasi:
»V ta namen bodo udeleženci abovestili koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja en mesec pred razpisom prostih del in nalog poslovodnih organov ter delavcev s pooblastili. Koordinacijski odbor pa bo imenoval svoje predstavnike v razpisno komisijo.«