Ameriška Domovina
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAP6R
'd
NO. 204
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 15, 1953
LETO Lin — VOL. un
ODKRITJE VOHUNSTVA V SIGNALNEM ZBORU
Vohunstvo in sabotaža sta zajela radarske naprave, ki so največje važnosti pri obrambi dežele proti atomskim napadom. — Preiskava karak terja letalskega častnika jugoslov. porekla.
NEW YORK. — Pred senat mim pcldodbonom se je pričela razvijati nova vohunska zarota, ko se je. izvedelo, da je izginilo! večje število najbolj tajnih dokumentov armadnega signalnega zbora.
V teh dokumentih so bile razprave in pojasnila od radarju, ki je tako rekoč duša vse: ameriške obrambe proti sovražnemu a-tomskemu napadu. Ti dokumenti so pogrešani že dve leti. Če pridejo v roke sovražniku, pomenijo naj večji« nevarnost za našo deželo, je rekel senator McCarthy.
Odbor preiskuje možnost komun, infiltracije v Fort Mon-mouthu, N. J., kjer ima signalni zbor enega svojih laboratorijev. V zadnjih tednih je bilo tam suspendiranih iz varnostnih ozirov več civilnih uslužbencev.
Izjave obrambnega tajnika Obrambni tajnik Wilson je izjavil časnikarjem, da armada vodi svojo lastno preiskavo v Fort Monmouthu kakor tudi v Washingtonu.
“Zdi se, da je stvar resnejša, kakor bi bilo pričakovati”, je rekel obrambni tajnik Wilson.
Vprašan, zakaj ni armadno poveljstvo že prej pričelo preiskovati te zadeve v Fort Monmouthu, je Wilson odgovoril: “Mislim, da je to -ena onih stvari, ki bi bile morale biti storjene, pa nisso bile.” McCarthy vendarle ni preganjalec čarovnic Armadni tajnik Stevens pa
Eden izmed zadnjih šestih, ki so bili v tej zadevi zaslišani, je zanikal, da bi bil zdaj komunistično aktiven, ni pa hotel povedati, če je bil kdaj preje komunist.
Možni odpust častnika — jugoslovanskega porekla Letalsko poveljstvo v Mt. Clemens, Mich., je priporočilo odslovitev letalskega rezervne ga poročnika Milo J. Radulo-vicha, in sicer iz ozirov varnosti.
Njegova pozicija v letalskem zboru je dvomljiva zaradi aktivnosti njegove sestre in njegovega očeta.
Odvetnik rezervnega poročnika je dejal, da je bila poročnikova sestra aktivna v komunističnih piketnih vrstah, njegov oče pa je somišljenik in čitatelj “radikalnih” publikacij. Glede lojalnosti poročnika samega ni nikakega dvoma, je rekel njegov odvetnik. Poročnik Radulovich, ki je star 26 let, študira na univerzi države Michigan.
Državni tajnik je odpoioval v Evropo na važno sejo o Trstu
Jugoslavija zahteva konfe-rencio štirih vlad, ki naj reši to eksplozivno zadevo.
WASHINGTON. — Državni department je v torek naznanil, da bo naslednjega dne je dejal, da armada preiskuje državni tajnik Dulles odpoto-
vse instalacije in da se že delj časa zaveda stanja stvari v Fort Monmouthu. (Torej sen. McCarthy vendarle kar tja-vendan ne straši in ne preganja čarovnic, kakor nam hočejo dopovedati sopotniki in nekateri “liberalci”. Ured.).
McCarthy je nato, ko je za-
val z letalom v London, kjer se bo posvetoval z zunanjimi ministri Velike Britanije in Francije o eksplozivni tržaški situaciji kakor tudi o drugih nujnih problemih.
Takoj nato je bilo naznanjeno, da je Dules odpotoval snoči. V Londonu bo ostal
“Dajte nam puške!” zahtevajo jugoslov. množice
Novi grobovi
John Burton Sennett
V torek zvečer j,e bil povožen od vlaka Nickel Plate železnice, ko je vozil preko križišča na Chardon Rd. John Burton Sen-mettt, čigar avtomobil je vlak strl. Pokojni, ki je bil zaposlen pri Gabriel Co., je stanofval na 1474 Chardon Rd. Euclid, O. Zapušča ženo Carolyn, brata in dve sestri. Truplo ,bo položeno na mrtvaški oder nocoj po sedmi uri v Grdnovem pogrebnem zavodu na 17002 Lakeshore Blvd. Čas pogreba bo naznanjen jutri.
Dr. Louis A. Starce
Po trimesečni bolezni je preminul na svojem domu na 664 Eastlake Drive, Eastlake, O., poznani optometrist dr. Louis A. Starce, star 66 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Lenarčič, doma iz vasi Velika pošta Vrhnica na Gorenjskem; 2 otroka: Mrs. Eleanor Nielson v Ft. Lauderdale, Florida in Alfred, 3 vnukinje, brata John Zupana in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Vrh, fara Trebnje na Dolenjskem, kjer zapušča sorodnike. V Ameriki je bil 49 let in je bil v prvi svetovni vojni. Je bil graduant iz McCormich College v Chicago, 111. Zadnjih 34 let je imel urad v Slov. nar. domu na E. 64. in St. Clair A ve. Bil je član S. M. Z. št. 6. Fcgreb se bo vršil v soboto popoldne Ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St.
slišal pet prič, dejal, da se vr- najbrž do nedelje, ši v Fort Monmouthu nevarna. Visoki jugoslov. uradniki pa sabotaža, ki utegne zajeti ce-medtem nadaljujejo s svojimi lotni signalni zbor.	'svarili o veliki nevarnosti, če
Tudi v notranjem tajništvu j se dovoli, da Združene države Na drugi fronti pa je tajni- in Vel, Britanija uresničijo svo-štvo za notranje zadeve nazna-j je načrte in prisodijo zono A nilo, da je iz ozirov varnosti Italiji.
odslovilo šest uslužbencev.
Med pričami je nastopil tudi neki poročnik, čigar imena niso navedli, ki je povedal Mc-Carthyju, da je več civilnih u-službencev zahtevalo, naj se prične z iskanjem pogrešanih
'Pojasnjevanje' rdečih v Panmunjomu se bo menda danes pričelo
Zavezniki pa pravijo, da ne bodo začeli še pojasnjevati peščici svojilh ljudi, zakaj naj bi se vrnili domov.
PANMUNJOM, Koreja. — Nek komunistični vir je naznanil, da so komunisti včeraj pristali, da bodo pričeli danes s svojim “pojasnjevanjem” o-nitn protikomunističnim ujetnikom, ki se nočejo vrniti domov pod komunistično oblast.
Zavezniški častniki javno napovedujejo težave, ki bodo nastale, ko bodo skušali komunisti pregovoriti severnokorejske in kitajske protikomunistične ujetniše, naj se vrnejo domov. Večina teh ujetnikov namreč strastno sovraži komu-
Mestni odborniki so priredili burne ovacije županu
župan Burke se je s svoji mi vrlinami priljubil vse mu ljudstvu, ne glede na politično pripadnost.
CLEVELAND. — Demokratski in republikanski mestni odborniki so se v torek popoldne združili v dveh burnih ovacijah, ki so jih priredili stoje županu Burkeju, ko je vstopil v mestno dvorano. Te ovacije so bile najprisrčnejše čestitke na njegovem imenovanju za zveznega senatorja.
Župan Burke je bil globoko ginjen nad temi izrazi prijateljstva in spoštovanja. Nato so councilmani sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili, da je njegovo imenovanje zasluženo priznanje njegove dale-kovidnosti in vodstva ter poznavanja vladnih problemov, kar mu je pridobilo spoštovanje in ljubezen vsega ljudstva, ne glede na politično pripadnost.
Rečeno je, da se je Burke definitivno odločil, da bo do-služll svoj županski termin, ki poteče 9. novembra, dne 10. ali 11. novembra bo položil prisego kot zvezni senator.
S puškami hočejo nad laške “tatove,, in nad “psa”, premierja Pello. - Ladja s 400 ameriškimi že nami in otroci je odplovila iz Trsta. - Prepoved vseh ljudskih shodov in zborovanj v Trstu.
Tito ni nikoli rekel britanskemu zunanjemu ministru Ede-nu, da bi se zadovoljil z izročitvijo zone A Italiji. — Tako trdi direktor Jugoslovanskega informacijskega urada v New Torku.
Nadaljne smrtne obsodbe v Egiptu
KAIRO. — Egiptsko revolucionarno sodišče je proglasilo tri nadaljne smrtne obsodbe zaradi “izdaje in špionaže.”
V sredo so bili obsojeni v smrt
BELGRAD. — Tukaj so vzbu-knile nove protizapadne demonstracije glede Trsta. V najno-Vejših izbruhih je množica zahtevala puške, da gre z njimi nad Lahe. “Dajte nam puške,” je kričala mncižica, “da postrelimo laške tatove! Dol z Italijo! Dol s psom, premierjem Pello! Mi hočemo, da se konsultira Tita! — Pripravljeni smo žrtvovati svoja življenja, toda niti pedi tržaškega ozemlja!”
Kakor znano, je predsednik' Tito javni« oznanil, da bo poslal svoje čete v Trst, čim stopi vanj italijansko vojaštvo.
Toda on je tudi zahteval oziroma pozval na kompromis, da se prepreči, da bi se sedanja kriza izcimila v pravo vojno. Njegov zunanji urad je zahteval konferenco štirih držav — Amerike, Britanije, Italije in Jugoslavije, da se najde rešitev temu eksplozinemu vprašanju.
Dočim se demonstracje nadaljujejo in se napetost povečuje, je Tito v neprestanih konferencah s svojimi pomočniki v Belem dvoru.
Tito in njegovi pomočnki sio se sestali takoj nato,'ko je bilo naznanjeno, da se bodo v petek sestali v Londonu amerški državni tajnik Dulles, angleški zunanji minister Eden in francoski minister zunanjih zadev Bi-dault. Nekateri ugibajo, da u-tegne Tito poslati tja svojega
na vešalih Boulos Soucha, Alfred Awad Mikhail in Moha- predstavnika, ki naj bi jim pred med Ezat Ragheb. Obravnava j ložil položaj Jugoslavije.
proti njim je bila tajna.
Jugoslov. minister zunanjih zadev Koca Popovič je dejal, da mu Dulles ni dal takojšnje-'niste.
ga odgovora glede konference! Med zavezniškimi ujetniki, predstavnikov štirih vlad, ki.ki so se v ujetništvu nalezli komu jo je on nujno priporočil, jmunistične bolezni, pa je 335 Dulles mu je odgovoril, da se j Severnokorejcev in 23 Ame-dokumentov. To iskanje se je mora najprej posvetovati z os- rikancev. Kako malenkostno pričelo že leta 1951 in se še talimi prizadetimi vladami. je to število s 23,000 Severno-vedno nadaljuje.	Med ostalimi problemi bodo korejci in Kitajci, ki se noče-
Kadar tajni armadni doku- ministri verjetno razpravljali Ijo vrniti domov pod komuni-menti zastarijo in pojstanejo jtudi o vprašanju pakta o nena- stično oblast! nerabni, se jih normalno uniči, 'padalniopti s Sovjetsko zvezo, pri čemer se izda certifikat
Obletnica poljske vojske
LONDON. — Dne 12. oktob-bra so v Poljski z velikimi paradami proslavili ustanovitev poljske rdeče armade, ki je bila ustanovljena pred 10 leti.
v zoni A, ki bo prva demonstra-
njihovega uničenja. Za te pogrešane dokumente ni bil izstavljen nikoli tak certifikat.

Vremenski
prerok
pravi:
Danes jasno in toplo. Ponoči deloma oblačno in hladno.
Ženo je umoril v gostilni
TOLEDO. — Leonard Van Haste, star 62 let, je ustrelil v gostilni svojo 49 let staro ženo, katero je brez uspeha prosil, da bi se vrnila k njemu, žena je živela namreč ločeno od njega.
Nereča avtobusov
SAN FRANCISCO. — Tnkaj je bilo ranjenih 35 oseb, ko se je neki natrpan avtobus zaletel z vso silo v drugi avtdbus, ki je stal na San Francisco Oakland mostu.
40 konj zgorelo v Kanadi
MONTREAL. — V hlevih za konje-dirkače na dirkališču v Richelieu Parku je nastal ogenj, v katerem je zgorelo 40 konj.—
------o------
Izstrelek ranil 8 marinov
TOKIO. — Tukaj je bilo ranjenih osem ameriških marinov, ko je na vojaških vajah po nesreči eksplodiral neki izstrele'k.
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
400 Amerikancev odšlo iz Trsta
TRST. — Dne 13. oktobra je) odpotovalo iz Trsta 400 Amerikancev, večinoma žena in otrok.
Za naslednji dan je bila sklicana pro-jugoslov. demonstracija! ja Jugoslov. inform, centra v
cja, odkar je bilo naznanjeno, da pride Trst pod italijansko oblast. Ko je bilo to poročilo oddano, policija še ni povedla, ali bo dovolila demonstracijo! ali ne.
Demonstracijo - so odredile lokalne slovenske stranke v odgovor na majhno pro-italijansko povorko, ki so jio) priredili dan poprej italijanski d jaki.
Odhod ladje
Medtem pa je odplovila iz Trsta ameriška ladja Geiger, s katero je odpotovalo v domovino; 400 žena in otrok ameriških u-radnikov in Veljakov. Ladja je plovila mimo bojnih ladij Zdr. držav, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije, ki so zasidrane v bližini luke. Večina teh žen in! otrok, ki se zdaj vračajo, je prispela komaj dan poprej v Trst.
Datum, ko bo izročena A zona Italiji, še ni bil določen. Italijansko časopisje pravi, da bo ta dan 4. novembra.
Prepoved vseh shodov
TRST. — Zavezniška vojaška vlada je v torek prepovedala vse ljudske shode v tržaški zoni A.
Gen. John Winterton, angleški poveljnik Svobodnega ozemlja je preko radia izjavil, da “do; preklica ne sme biti nikakih javnih shodov, demonstracij ali parad.”
Kaj je resnica?
NEW YORK. — C. L. Sulzberger, lastnik in poročevalec lista NYT, je sporočil iz Pariza, da je predsednik Tito svoječas-no izjavil angleškemu zun, ministru Edenu, da bi odobril izročitev zone A Italiji, kar smo po NYT tudi mi Objavili. Zdaj objavlja isti list izpod peresa Vilka Winterhalterj a, direktor-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Rop pri Belaju—
V	torek sta stopila v Belajevo trgovino na 6205 St. Clair Ave. dva moška, ko se je nahajal v trgovini prodajalec Joseph Ma-cerol. Eden od njiju je rekel, da bi si rad izbral obleko, nakar je potegnil iz žepa dolg revolver ter zahteval denar. Roparja sta odnesla $185.
Prevzem gostilne—
Znano gostilno na St. Clair Ave., “Strukel’s Cafe” sta prevzela Joker in Albina Arko, ki jo bosta vodila v bodoče pod i-menom ‘Joker’s Bar”. Na razpolago bosta imela vedno alkoholne in brezalkoholne pijače kot tudi izboren prigrizek. Več v oglasu.
Molitvena ura—
Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti ima v nedeljo ob dveh popoldne molitveno uro, po njej pa sejo.
Druga obletnica—
V	soboto’ olb 7:30 bo v cerkvi Marije Magdalene na Vine St. v Willoughby sv. maša za pok. Louis Gorše v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Zadušnice—
V	ponedeljek ho v cerkvi sv. Kristine ob 7:30 sv. maša v spomin 30. obletnice smrti Johna Gorše in v spomin 2. obletnice smrti Louis Gorše.
Redna seja—
Jutri zvečer ob osmh se vrši redna mesečna seja društva Dvor Baraga št. 1317, Katoliških Borštnarjev v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od pol sedmih naprej.
Seja—
Danes ob 7:30 je seja društva Jutranja Zvezda št. 137 A. B. Z. v navadnih pr aster ih. Prebrani oodo tudi računi.
New Yorku, sledečo izjavo:
“V članku Vašega poročevalca Sulzbergerja z dne 9. oktobral t. 1. je rečeno, da je bila odločitev vlad Združenih držav in Vel. Britanije, da se izreči zono A Svobodnega tržaškega ozemlj a Italiji, že vnaprej odobrena pd predsedniku Titu. V članku je bilo dalje rečeno, da je Mr. Sulzberger dobil to poročilo iz angleških virov.
“Na osnovi informacij, ki sem jih prejel iz najbolj avtoritativnega jugcislov. vira, izjavljam, da je Sulzbergova trditev, da se je predsednik Tito letošnjo pomlad sporazumel z britanskim zun. ministrom Edenom, da se izroči zona A Italiji, popolnoma neosnovana.
Nasprotno, predsednik Tito je naj odločnejše zavrnil to britansko idejo, dečim so angleški u-radni predstavniki, med njimi sam Mr. Eden, naglasili, da ta ideja ni imela ne karakterja ne sugestije kakega predloga.”
To objavljamo kot objektivni poročevalci, da bodo naši čitatelj i pravilno poučeni o stanju stvari. Uredništvo.
Tej se je res izplačalo!
CHICAGO. — Barbara Rockefeller, žena večkratnega milijonarja Winthropa Rockefellerja, je privolila v ločitev zakona, katero bi rad dosegel njen mož. Poravnala sta se tako, da ji bo mož izplačal $5,500,000.
Barbara, ki je: zdaj stara 36 let, je hči nekega premogarja iz Pennsylvanije. Na roko bo dobila dva milijona v gotovini in zanjo ibo ustanovljen poseben fond, ki ji bo jamčil 20,000 letnih dohodkov do smrti. Dva na-daljna fonda pa bosta ustanovljena v korist njunega sinka, ki je zdaj star pet let.
S KOLESOM OD PACIFIKA DO ATLANTIKA — Richard Berg, zobotehnik, je prikolesaril iz Santa Monica, Calif., do' mestne hiše v New Yorku, N. Y., v 14 dneh, 19 urah in 45 minutah, s čimer je zboljšal stari rekord za sko-ro šest dni. Na sliki vidimo Berga, ko se rokuje z zastopnikom Kolesarske zveze Walter jem Bresnan v New Yorku.
DUNAJ. — Tukajšnja množica je v nedeljo s kamenjem napadla avtobus, v katerem so se vozili madžarski nogometaši z igrišča v svoj hotel. Madžari so v nogometu porazili Avstrijce.
NAJNOVEJŠEVESTI
TRST. — Snoči so nastali na tržaških ulicah pretepi, dočim ropotajo proti Trstu novi jugoslovanski tanki, ki jih je dala Amerika Titu. V osrčju mesta so se vršili boji tisočerih demonstrantov. Italijanska mladina je, kričeč “smrt Titu!”, razdejala urad jugoslovanske trgovinske misije.
PANMUNJOM, Koreja. — Divje demonstrirajoči kitajski in korejski protikomunisti, ki so doslej trdno vztrajali, da sploh nočejo poslušati komunističnih propagatorjev, ki bi jim “pojasnjevali” zakaj naj se vrnejo domov, so se končno vdali ter izjavili, da bodo poslušali osovražene jim propagandiste, ker so indijske čete zagrozile, da se bodo sicer po-služile sile, da jih k poslušanju prisilijo.
f—""
Ameriška Domovina
8117 St. Clalr Ave.

llEnderson 1-0628
Cleveland 8, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
»83	No. 204 Thurs., Oct. 15, 1953
Ameriško-angleška odločitev o Trstu -usodna napaka
V zadnjih letih je tržaško vprašanje vedno znova vzne mirjalo svet, posebno zahodni. Časopisje je v tem sporu največkrart zagovarjalo italijansko stališče in odobravalo izjavo treh zahodnih sil iz marca 1948, da naj vse Svobodno 1 ržaško ozemlje pripade Italiji. Pri tem se niso opirali toliko na narodne in gospodarske razloge kot na dejstvo, da je Italija po svojem notranjem ustroju demokratična država, med tem ko je v Jugoslaviji na oblasti komunistični Titov režim. Ne da bi navajali natančno tamkajšnje narodne razmere, so zahodni časnikarji večji del trdili, da je priključitev tega predela Italiji pravična.
Washington in London sta se sedaj odločila, da na svojo roko prapustita zono A Svobodnega Tržaškega ozemlja Italiji. Z ozirom na izjavo iz 1. 1948 to za Jugoslavijo še ne bi bilo preneugodno.
Borba med svobodnim in komunističnim svetom, ki danes vse povsod vznemirja ljudi, ni samo vprašanje sile, ampak v dobri meri tudi vprašanje idej. Pri tem se je svobodni zahodni svet skliceval na poštenost, moralo in mednarodno pravo ter ponovno kazal s prstom na komunistični svet, ki da je brez morale in pozna v mednarodnem življenju le silo.
Če pogledamo iz tega vidika na tržaško vprašanje, pridemo do zaključkov, ki mečejo na zahodne velesile kaj čudno luč.
Po splošni sodbi zahodne sile niso marale prepustiti 1. 1945 Trsta Jugoslaviji zato, ker je bil Tito tedaj le orodje Kremlja. Iz istega razloga so vse Svobodno Tržaško ozemlje 1. 1948 obljubile Italiji.
v sta London in Washington v tej dobi kdaj pomislila, tiomunistični režim jugoslovanskim narodom sama 'i pa mu vsaj pomagala na oblast.
K-- da to že ni bila dosti velika krivica, sta jim potem prav zaradi tega — tu mislimo največ na Slovence — odrekla še pravico do pravičnih narodnih meja. Zaradi tega, ker je po zaslugi in s pomočjo zahodnih sil zavladal v Jugoslaviji komunist Tito, naj ostane, oziroma pride pod v narodnem oziru nestrpno Italijo okoli 130,000’Slovencev! To je 6.5 odstotkov vseh Slovencev.
Isti odstotek pri Italijanih znaša blizu tri milijone. Na vsem Tržaškem in še v vsej Jugoslaviji zraven, pa je komaj okrog tristo tisoč Italijanov, torej niti en sam odstotek. In vendar so delali tak hrup. Zahodni svet jim je pa pritrjeval, da je pravica na njih strani. Pri tem ne smemo pozabiti, da je ogromna večina teh Italijanov v samem Trstu in dveh treh obalnih mestih, imed tem ko jih v mejah same Jugoslavije ni niti toliko, kot je goriških in beneških Slovencev pod Italijo.
Zona A Svobodnega Tržaškega ozemlja meri 96 kvadratnih milj. Od 310,000 njenega prebivalstva je po podatkih samih Angležev in Amerikancev 63.000 Slovencev. Od 96 kv. milj pa jih je gotovo 86 čiste stare slovenske zemlje. Italijanska tržaška naselbina je otok na slovenskem narodnem ozemlju. Da bi ta otok lažje živel in imel kopno zvezo z Italijo. so mu zavezniki priključili še kos slovenske zemlje. Naklonjenost “zavezniške” Italije kupuje demokratični Zrlhod s slovensko zemljo! čemu jo ne plačuje s svojo, saj jo ima veliko več kot mali slovenski narod ?
^ Čudna je ta tako hvalisana pravičnost svobodnega demokratičnega sveta! Toda ne pozabimo, da se za pravico ne smemo boriti s krivičnimi sredstvi. V borbi za “duše” narodov na tak način ne moremo zmagati!
Svobodno Tržaško ozemlje je bilo ustanovljeno z italijansko mirovno pogodbo, ki jo je podpisalo 26 držav. Začasno upravo nad njim so prevzele Anglija in Amerika v zoni A, Jugoslavija v zoni B. Varnostni svet Združenih narodov je pa čuvar njegovih suverenih pravic.
Anglija in Amerika sta sedaj na svojo roko, ne da bi vprašali za mnenje večino podpisnic italijanske mirovne pogodbe, sklenili, da zona A prepustita Italiji.
Če sta tako gotovi upravičenosti svoje odločitve, čemu ne gresta s predlogom pred Varnostni svet, ki je odgovoren za usodo Svobodnega Tržaškega ozemlja?
Svobodni svet je zameril Hitlerju, Mussoliniju in Stalinu, ker 'so smatrali mednarodne pogodbe, za krpe ničvrednega papirja, ter vedno znova poudarjal potrebo po spoštovanju takih pogodb. In kaj je napravil sedaj? Prelomil je sam eno izmed teh slovesno sklenjenih in podpisanih pogodb ter dal komunističnim nasprotnikom lepo priložnost, da se rnu bodo smejali v brk češ, čemu se zaletavaš v nas, ko pa sam ravnaš prav tako!
Ko so komunisti napadli Južno Korejo, se je ves svobodni svet dvignil in vsaj moralno podprl Ameriko, ko je šla zavračat napadalca. In če pride do Titovega vkorakanja v zono A? Mar bo tudi tu svet potegnil z Zahodom? Ali se ne bo najprej vprašal, kako je s to stvarjo? In lahko bo ugotovil. da Italijani zasedajo to zemljo celo z manjšo pravico kot Tito!
Londonski “The Times” je pretekli petek zapisal, da je Trst, “eden izmed neuspehov povojne diplomacije,” mi bi dodali le še, da v prvi vrsti moralnih.


NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’* V AMERIKI
Slovo
(Karel Mauser. — Konec.)
“Tak te zajtra odideš?”
“Idem, stric. Čeravno ne bi rad.”
“Jaz sam tudi bio v Ameriki štiri leta. Te sam pa nazaj pri-šeo. Znabiti tudi ti prideš nazaj. Eli pa ne. Sam Bog zna. Nekaj jij je prišlo nazaj, nekaj jij je pa! ostalo tam. Jegnjede sam vido v Ameriki. Ne takšij visikij kak so pri nas. Vode pa tam nega kak je naša Mura i tudi štrkov nega kak pri nas.”
“Naša hižička je premala i preveč nas je,” je pravo Tuni. “Ne je inači, moram iti.”
“Istino praviš,” je stihoma gu-čao Lebar. “Hižička je premala.”
Tuniji je bilo/ žmetno pri srci.
“Zbogom, kuma.”
Stegno je roko. Lebar jo je) zgrabo z obema rokama.
“Zbogom, Tuni.”
Gledao je za njim kak če ga ne bi nikdar več vido. Tuni je pomali stopao, sčista pomali i zkuze je imeo v očej. Lebara ne de več vido,. Znabiti nanč Mure ne.
Tuni bi najraj vido, ka bi že bila noč pa zajtro pa ka bi že odišeo. Ka bi bilo že mimo vse, ka ga ešče čaka. Slovo od matere, od sester i bratov, od oele vesi.
Ponoči je stano i šo pred hišo. Lepa nLč je bila, tiha, ka je čuo rahlo plivkanje Mure tijan do podstenja.
Nazaj je legno, zaspati pa ne mogeo. Vrta se je na ležišči i se mantrao, kak bi zbrao misli, eli vsakša jemi je vujšla nazaj k Muri, k jegnjedom, k Lebarovomi, mlini.
Kda se je v oknaj začno den delati, je stano. Mati je objokana pripravljala spodašnji gvant. Deca so ešča spala. Samo, Mariča pa štef sta stanola.
Te se je stavo pred hišov kole-slin. Vozo je Kelenc. Tuni je si silov tiščao nazaj jok. Kda je stopo na prag je z ednim pogledom objeo ravnina. Trava se je motno svetila 'c;d bogate rose.
Nenadoma si je Tuni seo na klop i začno zuvati punco,le.
“Nemarno preveč časa,” si je zgučao Kelenc.
Po rosi bi rad šo okoli hiše. Ve se ne zamudim dugo, stric.”
Z bosimi nogami je gazo hladno reso. Odzaja za hižov je vtrg-no edno prgišča trave i si obri-sao obraz i skuze.
Punčolov si je ne obuvao. Bos si j,e vseo na koleslin. Hižička je zajokala, Tuni je zapro oči. Kelenc je potegno. Znalo je, ka le tak najbole.
Tak je Tuni odišeo v Ameriko.
Zdaj je Tuni že treseti let v Ameriki. Včasih ga nekaj zgrabi i odide z Ženov ven iz varaša, med njive. I dugo gleda nekam ta deleč naprej.
“Ka pa vidiš?” ga pita žena.
“Nikaj,” pravi Tuni.
Kak ji pa naj pove, ka vidi, Muro, tiste jegnjede, Lebarov mlin i ravnico-, štera nema konca. Nemre ji toga prav poveda-
kda je v njem bilo' ešče zadosta prostora za Muro, za Lebarov mlin i za celo tisto; ravnico, šte-ro so čuvali jegnjedi.
Pa Tuni sam zna, ka se je srce v treseti letaj stisnolo. Neide ved v njega tisto, ka je nekda šlo. Samo spomin šče lehko spravi notri, lepi spomin.
Znabiti tudi tisto mravljo, št ere j je pred tresetimi leti po-tožo svojo bolečino.
Naš narod v Kanadi
Malo pred Hamiltonom pride na bulevard velka cesta z lume-rov 20. Stavili smo se kre kraja, ka se dokraja dogučimo, če po-glednemo te svoje ljudi v toj okolici eli pa idemo mimo; pa ne' damo nikomi nikaj znati.
Bio sam veseli, ar so se Mau-serovi z zadovoljstvom odločili, ka bi obiskali bližnje Prekmurce. Jaz bi že celo silo, ka idimo, samo če je človek v družbi, ne bi rad nekaj, ka se drugim ne vidi. I sipo zavinoli na dvajsete/ cesto na jug.
“Samo jaz nemam nikšega atresa i na pamet ne vem za nikogar. To znam, ka je sestrična Sida nendri v Hamiltonski okolici i ka se piše po moževi Vinčec. Pri prvom javnem telefoni bom šo iskat v telefonsko knjigo to ime. Med lepimi njivami 1 sa-dbvnjaki smo privozili do velko-ga križišča dvajsete i osme-velke ceste. Tam je bio javni telefon.
Odpro sam velko hamiltonsko telefonsko knjigo pod literov “V” i iskao ime Vinčec. I ga ne bilo. Odpro sam pod “W.” Bogzna v kakši Winston se j,e; v dugij letaj spremeno Vinčec. Pa tudi tu ne bila nikaj podobnoga. Gledao sam, če je Mikši Ritlop notri. Eli nikaj. že bi skoro vupanje zgubo. Pa sam oipitao človeka, če ima hamiltonska okolica svoj telefonski imenik pezoseb. I so mi, vrgli tri drogne sezname. Odprem prvoga z naslovom “Stony Creek.” Akurat! Najšeo sam ga. Začnem vrteti 2227. Oglasi sei ženski glas:	“Sidonia Dining
Room.” Tak se mi je videlo, kak če bi bio glas iz Domajove trgovine tam na meji Gornje i Srednje Bistrice bluzi Magdičove hi-že. Mislim, ka je prvokrat v živ-njenji, ka -sva si od tak bluzi gu-čala.
“Kde pa ste, Father?”
“Na njivaj pred Hamiltonom, kde se križata cesti 20 i 8.”
“Ve ste pa to poleg nas. Samb pitajte kakšega človeka za nas i vsaki vam pove. Samo friškeš pridite. Jaz nemorem več guča-ti, ka sam preveč eksajtet.”
“Trije smo. Z menom sta ešče dva kranjskiva človeka: pisatelj Mauser pa njegova gospa.”
Samo vsi pridite. Vsi. Nanč po ure nete čakalai pa de obed k redi. Friško pridite . . .”
Brezi dugoga spitavanja smo najšli te slavni “Sidonia Dining Rbom.” Očivesno smo pa tudi mi bili eksajtet, ar smo ne k Si-di, liki k sosedovim v škegenj zavozili. Pa je prišla nekša ženska i pravila: “Vi ste napačno zavinoji notri. Eden vhod nazaj
koja i Barbara Burik (Kelenc). Vsem želemo ljubo zdravje.
Veselo smo se začudili, kdai smo videli v Novinaj, kak lepo pa našem piše naš priljubljeni' pisatelj Karel Mauser. Ves naš narod ga lepo pozdravlja.
Društvo sv. Ane pripravlja za nedeljo 18. okt. medno razstava (Fashion Show). Pokažejo različne obleke zašite od slovenskij mater i deklet pod vodstvom Mrs. Agnes Kustec. Nato do se kazale žive slike iz staroga kraja i od romanja v Lemont i več drugij. Začetek ob 2. odvečara. Vsakši lehko pride: možici i ženske. Za vse de zanimovio. To de v movoj dvorani sv. števana (1835 W. 22nd PL).
Radijska ura (slovenska, 3:30-4:30 vsako soboto) je praznova-
^ulturna Jfaronika
pa. Igrao je
Jankovič. Hvaležni smo za to delo Ludviki Leskovar! i jemi želemo- ešče nadele dosta uspeha.
Antonija Denša.
CLEVELAND
Rojstni den je obhajao premi-noči tijeden Mr. Steve Marko!i-ja. Navzočiva sta bila Father1 Varga i Father Godina kak tudi Korenoviva Frank *i Kristina. Steve je dobro vgasmo sveče na kejki, čeravno je zadnje dneviej nekaj prehlajeni, želemo jemi ešče duga i srečna leta.
F. Šaleški Finžgar: Iz mladih dni
Človek se vedno razveseli knjige iz Finžgar j evih rok. Je tako in ostala bo, da nam je Finžgar znal vselej povedati po domače, tako po naše, kakor že zlepa kdo; ne. Njegova večerni-ška povest Mirna pota nas je tako prijetno presenetila, da skod-
la 3. obletnico i je bila jako le
krao/ polk Frank rai nismo mQgli verjetl> da
Prvikrat v Olevelandu v slovenskem jeziku
,vse,1 Finžgar že tako star.
Zdaj je izšla v Ljubljani pri Mladinski knjigi nova Finžgar-jeva knjiga Iz mladih dni. Po; naslovu bi kdo m'olrda sklepal, da je Finžgar napisal kaj iz svojih mladih let. Toda podnaslov knjige nam pove, da so to zgodbe o živalih. Preproste zgodbe, vedre zgodbe in kakor Finžgar sam pravi v uvodu “naj nam bodo za veselje pa tudi za pouk, da ne betmo hodili po naravi z zavezanimi očmi in gluhimi ušesi. Kdor bi tako hodil, bi zamudil pol lepote in bogastva, ki mu ga ponuja življenje.”
Tako za uvod Finžgar. Iz sve-
ti. I ka vidi kak curljajo voda; je tam, kama vi želete priti. Vas od lopat na gred na mlinskom že čakajo.” koli i kak Lebarov sin sipavlei!
žito. I ka je mlin privezani k bregi z dugimi lanci — kak naj ji vse to dopove?
Zato Tuni nikaj ne guči i tijan tam na dnu srca si želi, če bi ešče izda ednok mogeo bos oko-lik domače hiže iti po rosi kak nekda pred tresetimi leti. Pa ka bi imeo ešče tisto srce kak te,
(Drgoč dele.)
CHICAGO
Betežna je jako i se nahaja v spitali Mary Gyura, žena Martina Gyura st. Naš Martin so ravno zdaj malo ozdraveli i so začnoli nazaj delati, zdaj jim je pa žena tak nevarno.zbetežala. Želemo jej skorajšnje o zdravje. — Betežni so tudi John Mar-
Cleveland, O. — V nedeljo 1. novembra ob štirih popoldne, bodo v Slov. n. domu na St. Clair-ju peli an igrali svetovno! znano in priljubljeno opero Cavalleria Rusticana, delo italijanskega komponista Pietra Mascagni, ter I Pagliacci (Bajazzo) Ruggierai Leoncavallo, istotako Italijana. Sta to dve kratki operi, prva V enem dejanju, druga pa je dvo-dejanka s prologom. Radi vsebinske in stilistične sličnosti ter sorodnosti in pa, ker sta obe dosti kratki, se navadnoi izvajata na svetovnih odrih na istem programu še dandanes. Saj si “Ca-vallerie” brez “Bajazza” kar misliti ne. moremo. Tega mnenja je bil tudi g. Anton Šubelj, ravnatelj in vodja pevskega zbora Glasbene Matice.. Pod njegovim vodstvom bodlo; peli in igrali obe-operi v slovenskem jeziku. Kakor vedno, je tudi tokrat neumorni g. šubelj sam sestavil slovenski prevod obeh del.
Ne zborovodja, ne pevci se niso bali truda, tudi v najbolj vročih poletnih dneh, ampak sc) stalno marljivo vežbali in še vež-b-ajo, da vam bodo mogli pripraviti tako velik užitek 1. novembra, obema pa vas, posebno one, ki niso imeli in nimajo prilike poslušati opere v opernih gledališčih, seznaniti s tema dvema,1 operama, ki sta me samic, svetovno priljubljeni, znani in stalno na repertoarju, ampak rekel bi, že skoraj ponarodeli. Strasti in težnje, kreposti in vrline, vsa, skala človeških občutkov, ki je v njih izražena v nebeško lepih nesmrtnih melodijah, se mora. dojmiti vsakogar.
Imeli ste priliko slišati par prizorov iz Cavallerie predlani, in vem, da sc, vam ostali v naj lepšem spominu izborni solisti in meprekosljivi zbor Glasbene Matice. Letos boste pa imeli priliko videti in slišati celo “Caval-lerio,
I Pagliacci. Uživali boste v petju vsem dobro znanih koncertnih solistov: sopranistk ge. Safred in gč. Budan, ge. žagar, altistinje ge. Price, tenorjev gg. Kemk, Turel, baritona g. Bradača, in druge. Med drugim boste videli oder na odru in igroi med igro, slišali prekrasne cerkvene melodije, serenade, prošnje, pesmi ljubezni, strasti, ma-
dovito lepa zgodba iz tega cikla je Gozdne skrivnosti. To je zgodba i« divji kuri in njenih mladičih.
Za lisico ima dve zgodbi o volku, potlej pa tri zgodbe o jazbecu. In za konec: tri lepe zgodbe, ki so Finžgarju najbliže. Morda je knjigo prav zato končal z zgodbo Moj kuža Jazom.. Prav ta zgodba privezuje celo knjigo na Gospoda Hudournika in obe skupaj nam odkrivata v Finžgarju tisto drobno in prisrčno življenje, ki je med nami že močno izginilo.
Ko sem knjigo prebral, mi je stopil pred oči Finžgar tak, kakor je bil pri Murki, pred svoja) kočo na Stolu. Krepak, del tiste lepe jase, del tistega lepega življenja, ki je utripalo v lepem gorskem miru vsepovsod. In v teh zgodbah se je Finžgar spet pokazal tak. Ves človeški, ves povezan z mirnim življenjem. Takega smo imeli vedno radi.
Dobil sem poročilo iz Švice, da bo tam v neki reviji pričel izba j ti Finžgarjev Pod svobodnim soncem. Vesel sem tega. Morda bo nekoč v tujini zagledal beli dan tudi njegov Gospod Hudournik. In želel bi si, da bi katera tudi teh zgodb, ki so nanizane v Finžgar j evi zadnji knjigi, bila prevedena in pokazala
je starosti se je vrnil v svet mla- tujim ljudem obraz nažega Fin_ dosti, v gmajne, med živali. Sa;-garja |ucp od drug,e strani. Tu-
to zgodbe, v katerih je Finžgar doma, To so odmevi iz tistega časa, ko je Finžgar še bodil nad divjega petelina. Gospod Hudournik ima morda v sebi več se-
di ta je lep.
V knjigi ni navedena številka
> naklade. Zato ne vem, koliko je
knjig prišla na trg‘. Eno pa bi
..	.	.	A . rad zapisal. To je knjiga za na-
gavosti, vec neposrednosti. V teh v ,	, T .	,	• •	? •
,	’	.	se otroke. Iz te knjige bi se mo-
zgodbah pa je veliko otroštva, veliko lepih misli. Tudi utrinki krepkega jezika, koi gre Finžgar na “kozarec pogovora,” so v tej knjigi, ki je ilustrirana. Ilustracije je napravil Uroš Vagaja im se knjigi dobro priležejo.
Dvajset zgodb je nanizal Finžgar. Začel je z medvedom in. z močnim gornikom Tožbarjem
rali naši otroci, ki so odtrgani dd domačih gmajn, naučiti prvega prirodopisa. Naučili bi se tudi krepkega domačega jezika oblikovali ljubezen do gozdnih bitij, vsega, kar je našim otrokom tako potrebno.
Mislim, da bi bilo zelo prav, ko j bi se starši pozanimali za to znesla preko
z mučnim gorniKom rozDarjem, .knjigo_ Cena bi ne
ki mu je medved v neenakem bo- enega dolarja. Naj bi se tisti ki ju odbil spodnjo čeljust. Ro: med-^ je do knjige) pozanimali za_
vedjih zgodbah, ki jih zaključi' nj0 prj g Zdravku Novaku.
Velikokrat sem v tej kulturni
z lepo zgodbico Dren cvete, se Finžgar spravi nad lisico, ki ima v naših narodnih pesmih in pripovedkah pač prvo mesto. Ču-
zbora, g. ravnatelj šubelj in pa ge. v Oražmovi kavarni. Ne odlašajte, ker občinstva pridno sega po njih in zato “izginjajo” kot kruh v roki.
Joško Meršol.
Ribnica št. 12 SDZ vabi na ples
Cleveland, O. — Ribničanke in Ribničan j e vabijo svoje rojake v soboto zvečer, 17. oktobra, v Slovenski narodni dom na 6417 St. Clair Ave., kjer bedo imeli pripravljene vsakovrstne dobrote in pa veselo godbo. Za to bo poskrbel Edi Habat. Pa tudi zapeli bomo kakšno.
Vsi vljudno vabljeni. Pripeljite s sabo tudi prijatelje in prijateljice, da bo druščina velika in vesela. Znana Mrs. Drobnič z Varian in E. 64. St. pravi, da je boljše preživeti eno uro v veselju kot pa stel v žalosti. Moramo' že potrditi, da ima čisto prav!
Na veselo svidenje v soboto, 17. oktobra, zvečer v SND na St. poleg nje pa še vso opero' ciair Ave.
Ponovno smo v preteklih letih poudarili in podprli zahtevo tržaških Slovencev, naj se izvede italijanska mirovna
pogodba in vzpostavi neodvisna državica Svobodno Tržaško sreče, obup, ljubosumnost, ko-ozemlje. Da je zahodni svet pri tej mednarodni pogodbi ketnost, kapricioznost, itd. itd. ostal, ni dajal Italiji ponesrečenih obljub in ji budil skomi- Kdor hoče kaj več zvedeti, pa nov, bi tržaško vprašanje ne zašlo nikdar v zagato in svet 'la.j si nabavi ali rezervira vstop-danes ne bi prav v zvezi s Trstom govoril o nevarnosti tretje -nico ki so po $3, $2, $1.50 in po
MEDNARODNA RAZSTAVA MOTORNIH VOZIL V PARIZU
Od 1. do 11. oktobra letos bo v Parizu mednarodna razstava' motornih vozil in koles. Na njej bo sodelovalo okoli 1300 razstav-Ijaleev, dober del seveda iz tu-
svetovne vojne.
jine. Prijavljenih je že nad IS* ščevanja, sovraštva tožbe, višek držav.
-------o> >---
V novih čevljih nas noge kaj rade pečejo. Da to preprečimo, namočimo notranjost čevljev pred uporabo s špiritom, nakar jih posušimo.
$1. Radi vam jih bodo dali člani,
rubriki poudaril veliko, vrednost naše besede. Vem da jih je mnogo, ki gredo mrtvo mimo tega. Kakor je to na eni strani žalostno, tako je to na drugi strani za vso našo emigracijo velik in črn madež. Dokler bomo domačo besedo pestovali, dotlej bomo duhovno živeli, ičie pa slovenski emigrant, ki je s tolikim idealizmom vzdrževal slovenski tisk po taboriščih, nima več smisla za pisano domača besedo, je to prebridek znak, da z nami ni nekaj v redu. Rad bi zapisal ostro besedo, pa je ne bom. Le to povem: ko bodo ugasnili nekateri meceni, ki so za naš tisk že mnogo dali tako,, da levica ne ve kaj dela desnica, bo ugasnilo tudi naše kulturno življenje. Greh zato ne bo pal na kulturne delavce. Tisti so svoje naredili. Poleg fab,riškega dela so opravljali še kulturno tlako, ki je najbolj nehvaležna od vseh. Greh bo padel na ljudi, ki so stali clb strani in jim je žal dolarja za slovensko knjigo.
Vsak bo nekoč dajal odgovor za svoje otroke. In/ga bo dajal tudi zato, ker ni skrbel, da bi otroci mogli jesti icid domače besede. Ne bo lahak tisti zagovor.
žalostno je to poglavje, preveč žalostno, da bi ga načel v kulturni rubriki. Naj z garjačo mahnem: ko so nam Nemci kurili domačo besedo, ko so slovenske knjige gorele, smo vekali. Danes pa icb knjigah stojimo in se bojim, da jih je mnogo, ki jim tistega ni več mar. Ne da1 bi jih v ogenj metali. V plesno-bo sel jih obsodili. Kje je razlika v grehu? Plesen ali ogenj, oboje uničuje. Ogenj hitro, plesen počasi.
Zapisal sem in mi je bridko, da .sem moral, še je čas, da se zganemo.
Karel Mauser.
I-
Issued Every; Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
!
(j. '	■' '■
'V
9
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
Novice iz fare sv. Janeza Ev. v Milwaukee

Dne 24. septembra smo- ustoličili novega nadškofa Gregorija Alberta Meyerja. Bila je to veličastna in pomembna prireditev. Ob tej priliki je Ibilo zbranih v milvoški stolnici 10 nadškofov, čez trideset škofov in čez 600 msgr., prelatov in duhovnikov, poleg ogromne množice ljudstva, ki je prihitelo od vseh strani kljub delavniku in zaposlenosti. Slovesno ustoličenje je vodil papeški delegat za
Ameriko nadškof Amleto Giovanni Cicognani. Med gosti so se nahajali tudi nadškofov čez osemdeset let stari oče, ena sestra in dva brata.
Po obredih, pri katerih so prebrali papeževo pismo o imenovanju novega nadšlkofa za Milwaukee v latinskem in angleškem jeziku, in pogovoru nadškofa samega in sveti maši, ki jo je daroval papežev delegat, je 'bil prirejen slovesen banket
DRY INDOORS ClecinAccdLf t
T ET it rain, let it snow. A turn of a •“ dial in the snug comfort of your own home — that’s all it takes to dry clothes electrically. Yes, you can end weather worries easy as that . . . and eliminate the heavy work of washday, too. Buy an electric clothes dryer today, from your dealer or

THE ELECTEtEC COMPANY
WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY Dp,7.6,
za povabljene goste v Pfister hotelu. Med govorniki, ki so nastopili ob tej priliki, hočem navesti le papeževega delegata. V svojem govoru se je spomnil e-nega naših velikih mož, ki so delovali pred kakimi sto leti v bližini velikih jezer. Ta mož je Friderik Baraga. Ko je nastajala milvoška škofija, je imela za sosede škofije, na katerih sedežih so bili možje velikega duha in veliki misijonarji. Med temi so bili na eni strani na za-padu škof Loras na severu pa Friderik Baraga. Njihov apol stolski duh je bila velika pobuda za prvega škofa in vse pozneje škofe na milvoškem sedežu. Kljub temu da smo majhni po' številu imamo velike može in nas ni treba prav nič biti sram
pred velikimi narodi.
* * *
Delo društev je v polnem razmahu. Ni ga večera, da ne bi bilo ’kaj. Seje prireditve vaje, vse se vrsti eno za drugim. Materno društvo se pripravlja za svojo “card party” dne 18. oktobra. Frankie Janjkovič s svojim orkestrom nas pride obiskat; 24. oktobra je njegov dan.
* * *
Duhovno življenje se je tudi poživilo. Young Ladies Sodality, ki že več let ni delovalo, je začelo z novo močjo. Velikega pomena je to, ker povezuje mlade in jim daje možnost udejstvovati se v farnem življenju.
«41«
Zakonsko zvestobo sta si obljubila Martin Skubic in Theresa Mikecz. V vsej skromnosti sta praznovala svojo poroko Anton Pogorelc iz Loraina in Ann Smrekar iz domače fare. Bilo srečno!
Krstili so na ime Mark sina
Štv
i$i$, m
v / M
mt- tv? \ fmSl m 1
M "A M	\
v ^ i 7^
good buy
any way you
1 '"I Mf
m m
II1
MO&E COMING!
To those waiting for telephone service:	we’re
working hard and con-finually to provide more facilities to meet your needs. We’ll serve you as swiftly as possible.
m\ it
^ ^ ~ ^ II ^ .
any way you look at it
Nearly every telephone call you make saves you something.
It saves you money. Or time. Or footwork. Or a trip by car, train, bus or plane. Or worry. Or lonesomeness. Many a call saves property ... and sometimes a call may save a life!
Yes, the more you use your telephone, the more it saves you. Yet the price is measured in pennies-a-day. Any way you look at it, can you think of another such “buy” in today’s budget-in your home or your business!
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
Working always to serve Wisconsin better
Marvina Oberlina in Dorothy roj. Senekovitch. Bog ga vodi in podpiraj skozi težave življenja.
Poslovili so se od nas in šli k večnemu počitku Joseph Schi-retz, ki je bil star 64 let, in Frank Tratnik star 77 let. Naj počivata v miru. Čisto tiho je odšla od nas Mrs. Mary Florjane. Čikažani jo bolj poznajo kot mater od Mrs. J. Marčec. Naj ji bo Bog dober plačnik! Imenovana je živela na West Allis. --------------o------
Letna seja “Triglava”
V nedeljo, 27. septembra, je imel klub “Triglav” svojo letno sejo ali olbčni zbor v dvorani pri Sv. Janezu. Odborniki so najprej poročali o delu v preteklem letu, nato so bile volitve. Za predsednika je bil soglasno ponovno izvoljen Franc Mejač. Podpredsednik je Majerle Karol. Ponovno so bili izvoljeni tudi Franc Rozina za tajnika, Ivan Kunovar za blagajnika in Anton Strmšek za gospodarja. Za gospodinjo je bila določena ga. Zofi Rifelj pecivo pa bo i~ mela v oskrbi ga. Frances Divjak. Novi revizorji so Levičar, Modic, Butinar. Za petje' bo skrbel Majhenič, za dramatiko Kralj.
Lep in pomemben govor je imel duhovnik, vodja P- Klavdij. Tajnik naj bi ta govor zapisal v društveno knjigo. Seja je živahno potekla. — Klub “Triglav’ bo priredil tudi letos martinovanje. Na programu bo kratek šaljiv prizor in spevoigra “Kovačev študent.” Prepričani smo, da Ibo ta spevoigra privabila mnogo slovenskih ljudi. Ne bo mu žal, kdor bo prišel v nedeljo 14. nov. pop. v dvorano k sv. Janezu. — Klub Triglav ima svoj sestanek v nedeljo 25. okt. pop. ob treh.
no pa ima v hiši, ki stoji ob National Ave. in Fifth St. Je poznana osebnost med Slovenci v Milwaukee predvsem pa med volilci 5. varde. Možje fare Sv.
Novi predsednik “Sloge”
Za novega predsednika “Sloge” je bil izvoljen rojak Mr. Matt Schimenz, alderman 5. varde. Stanuje na W. Pierce Street, svojo advokatsko pisar-
IMENIK
i SLOVENSKIH IN SLOVENCEM : NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE
RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490.
MALI OBLflSI
Hiša naprodaj
Naprodaj je prostorna hiša & sob za veliko družino. Vse v izvrstnem stanju. Prodaja lastnik po zmerni ceni. Pokličite ENdrcott 1-0517 ali se zglasite na 900 E. 73 St.	(x)
Naprodaj
Hiša 7 sofo za 1 družino z pohištvom, 3 garaže, na 1109 E. 67 St. Vprašajte za ključ na 6704 St. Clair Ave.
Andrew Ruzick, Broker
KE 1-4963
(205)
Hiša naprodaj
Odprto v nedeljo od 2 do 6 pop. Nova zidana hiša za 3 družine. Dobra investicija in okolica na 18601 Locherie Ave., blizu E. 185 St., in Lake Shore Blvd.
Robich Construction Co.
RE 1-6230
(205)
Janeza ga poznajo kot člana Društva Naj svetejšega Imena. Čestitamo mu in mu želimo veliko uspeha!
Moikl dobijo delo
MESAR
Izvežban mesar, ki zna postreči odjemalcem, za mesnico, kjer izdelujejo klobase.
LILLIAN’S SUPER MARKET 784 E. 152 St.
GL 1-2836
(x)
Ionske dobijo delo
Kafeterija
Ženska dobi delo za delni čas v tovarniški kafeteriji — redna plača — 20 ur na teden. Kom-panija plača zavarovalnino in in bolniško podporo. Vprašajte za. Miss Allen, HE 1-0500.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zidana hiša, 3 spalnice, 214 akrov, sadna drevesa, jagode in špargelj. Mestne' udobnosti. Cenjena, da se proda. Šesta hiša vzhodno od Garfield Rd., na Rt. 84 v Mentor Village1. 1145 Johnnycake Ridge Rd., na Route 84.	(204)
Hiša naprodaj
Proda se hiša “bungalow” tipa. blizu E. 185 St. Kličite IV 1-9255.	—(206)
Soba se odda
Opremljena soba se odda Starejšemu moškemu, ‘ki dela. Oglasite se na 1164 E. 61 St., ali kličite UT 1-2794 med 5. in 6. uro.
Iščejo stanovanje
Mlad par, snažna, iščeta 4 neopremljene sobe v St. Clairski okolici. Kličite GL 1-9642 poj 5:30 uri.	—(208)1
GROZDJE NAPRODAJ!
Sladko belo grozdje $90 ton
WARNER FRUIT FARM Route 84 Unionville, Ohio telefon: Madison 3742
(205)
Molki dobijo delo
MOŠKE POTREBUJEMO ZA POSEBNO ČIŠČENJE V URADU IN TOVARNI
popoldanski šift od 3 pop. do 11 zv. Dobra plača od ure Morajo biti državljani
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE
17000 St. Clair Ave.
(205)
TAPC0
zdaj najema IZKUŠENE
TOOLMAKERS
for
Experimental Work Building Jigs and Fixtures
IMAMO IDEALNA TOOL ROOM DELA ZA VSE TIPE IZKUŠENIH MOŽ
TOOL and GAUGE INSPECTORS
POWERHOUSE
MECHANIC
(Mora imeti Ohio State Boiler Operator’s: License)
Plinske peči naprodaj
Naprodaj je plin^ca peč za gretje 5 sob. Tudi kuhinjska peč naprodaj. Obe sta v izvrstnem stanju in se prodata prav po. ceni, 6314 Glass Ave. (205)
Re~Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderj«. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
TUDI PREISKUJEMO VIŠJE ŠOLSKE GRADUANTE Z TEHNIČNIM ŠOLANJEM ZA
DELA V NAŠI VZORNI TOVARNI
Employment urad odprt:
V ponedeljek skozi petek ^
8 zj. do 4:30 pop.
V soboto
8 zj. do 3:30 pop.
Prosimo prinesite izkaz državljan, stva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift.
TH0MPS0" PRODUCTS, -
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(209)
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY’S 4 trgovine
DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370.
FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156.
GLOJEK F. A., Attorney, 6120 West National Ave., tel. SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728.
SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620.
CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152.
KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave1., tel.: MI 5-6653.
’ITY LIQUOR DISTR., (Prank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.)
GOOD HOPE CEMETERY
S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis.
Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite:
Mitchell 5-8478
Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča
TELEFON
CHerry
1-3820
HAKES MERRICHILD COTTON PLETENA KOSMATA
SPALNA OBLAČILA
ljubki!), nežnih barvah
f .89 do 2<85
Nit iz dolgih, mehkih, bombažnih vlaken, pri tkanju puhasto krotovičena za večjo toploto. Dvojni prsti in podplati za večjo trpežnost, zadaj elastične, da si otroci sami lahko pomagajo, zaponci ojačeni.
(A)	2-DELNO OBLAČILO v roza, modri, rumeni in bledo zeleni. Mere O do 4.... 1
(B)	1-DELNO OBLAČILO v roza, modri rumeni, bledo zeleni. Mere 3 do 6..2.00
(B)	živo-rdeče, mere 3 do 6...........................J'....2,49
(C)	3-DELNO OBLAČILO z dodat, hlačkami v roza, modri, rumeni zeleni. 0-4..
BAILEY’S Drugo nadstropje in v vseh podružnicah
r
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Cat»n*vljen* 29. novembra 1*14.
Sedež: Joliet, 111.
Na4« geslo: "Vse sa vero, dom In narod; vsi n enega, eden sa vse.”
e Zedinjenih Državah Severne Amerike
inker*, v drl. nilmeli 14. mala 1*1«
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JKRISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, EL Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St.. Joliet, 111.
Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORffiE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. 0„ EL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Jollet. El.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23. EL JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St, Jollet, EUnojj
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMANIČE, 650 W. Hickory St, Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St, Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, Illinois
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio
Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačJ denarne vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 5 člani (caml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoUčan moškega ah ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za «250.00, «500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Ufe In Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
viša.	t
Poleg smrtnlne izplačuje DSD svojim članom(lcam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnlne.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience cabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski In angleški.
Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Ume St, Jollet. UL
^
1
JOHAN BO JER:
IZSELJENCI
ROMAN
že. V toribi ima nekaj kolačev, ki mu jih je dala Karen, kotliček za kavo mu visi na jermenu, s puško preko rame tako se odpravi na pot.
Dobro ve, da bo moral dve, tri noči prebiti na prostem. Si cer pa se lahko zakoplje v sneg. Šele zdaj je opazil mali kompas na verižici za uro. Spompi se, kako se je nekega binkoštne-ga večera vrnil domov na Kvi-PRODAJAMO GA PO NAJ- !;dal in kako mu je po bregu
Kal — aU naj se Kal, ki ima ženo in otroke, odpravi in stavi na kocko svoje življenji za tovariša? In tudi Per stoji pripravljen. Morten odgovori: “Smuči potrebujem sam.”
Eno uro pozneje si jih preve-
Vse naše meso je sveže s farme
NIŽJE MOŽNIH CENAH
REBRNA PRAŠIČJA PEČENKA 39c funt
PRVOVRSTNA (A) NAREZANA SLANINA 79c funt
RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE 43c funt
KRATKA PRAŠIČJA REBRCA 55c funt
TELETINA BREZ KOSTI 59c funt
LILLIAN'S
SUPER MARKET
784 East 152 St.
GL 1-2836
FREE DELIVERY
| navzdol ipritekjla nasproti truma bratov in sestra. In kako so mali kompas obračali na vse strani! Koliko si dal zanj. Morten? Kje si ga dobil, Morten? Da, da, to je bilo takrat. Zdaj je tukaj. Če se dvigne snežni vihar, nikoli več ne bo našel ljudi. Če mu ponoči zmrzne noga, mu tudi kompas ne bo po-j magal. Da če, če. Če ne bi bil j Morten odšel, bi se odpravil na pot Kal Skaret. Ta stari drzni ■ lofotski ribič ni bil eden od tistih, ki bi dejali: če, če.
Morten ne hiti, ampak vozi enakomerno. Še od tekmovanj na smučih ve, da mora tisti, ki hoče zmagati gospodariti previdno s svojimi močmi. Le vozi enakomerno, enakomerno. Soln-ce je vzšlo. Nebo je danes popolnoma sinje in prerija valovi kakor neskončna preproga iz bele svile. Očem se blešči, ali dan je čudovit. Zdaj ne vidi več nebene koče, nobenega dima, ničesar. Samo še bleščeči se snežni ocean je, nebo in on.
Zdaj je treba najti smer. Gleda na uro, na solnce, na kompas. Mesto leži na jugovzhodu. Kakor pri jadranju določi smer neba.
Če je v nebesni sinjini kak o-rel, ki gleda na velikansko belo ploskev, bo odkril majhno točko, ki se pomika sicer počasi, a-li kljub temu enakomerno v dani smeri. Ob svojem času bo gotovo dosegla cilj.
Solnce se spušča na snežno pokrajino, dan izginja. Morten pa drči enakomerno, enakomerna dalje. Tam nad obzorjem se solnce izpreminja v plamen, ki zažiga nebo na zahodu. Prerijsko morje je valoveča belina, modrina in zlato. Morten drči v pravljico. Njegova senca je tako velikanska, je sinja pokrajina v človeški podobi, ki neprenehoma drči poleg njega. Nazadnje solnce izgine in prerija je modra. Potem pride noč in zvezde in še večji mraz. Morten drči, drči dalje enakomerno, enakomerno. Ve, da človek v temi in megli rad zaide preveč na levo, njegov instinkt je ves prebujen. Zato se nagiblje vse bolj in bolj na desno. Dalje, dalje. Meseca ni, samo noč je in on. Ni misliti, da bi že zdaj počival. Na poti je, da reši življenje nekomu.
Nazadnje se ustavi na neki vzpetini, kjer je veter pometel sneg. Tukaj lahko natrga prerijske trave, da, tukaj je celo nekaj resja. Kotliček za kavo mora držati nad ognjem na smuški palici. Potem sedi z le-
denomrzlimi nogami ob ognju in zlije vase iz pločevinaste posode vročo kavo. In kako imenitno dišijo Karenini kolači!
Trajalo je nekaj časa, preden jez rokami in nogami in smuško palico postavil kočo iz snega. Ali nazadnje jo je le dogotovil in zlezel vanjo. Puško je vzel s seboj, preko škornjev je potegni vreče, ki mu jih je napravila mati za njegovo zadnje potovanje na Lofote. oT pomaga proti ozeblinam. Nato si je o-blekel še volnen islandski jopič in potegnil čepico preko ušes. In preden si je dal torbo pod glavo, je ,vzel iz nje majhno volneno odejo. Da, da, tako je legel. In kmalu je zatisnil oči in zaspal.
Prihodnji dan gre dalje ob o-blačnem nebu s smerjo proti jugovzhodu. Kompasu morebiti
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE
Anna Koss
ki je zaspala v Gospodu dne 6. oktobra 1949
Štiri leta že v grobu počivaš, ljubljena in draga mati naša, nam pa je težko pri srcu. Nismo Te še pozabili, ni ga dneva in ne noči, da nam ne bi bila v mislih Ti. Počivaj v miru, blaga duša, in pri Bogu večno srečo uživa.
Tvoji žalujoči ostali:
JOSEPH, JR., sin EDNA, snaha ANNA por. GRZSIK, hči STEVE GRZSIK, zet VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 15. oktobra 1953.
V blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Josephine Toporis
ki jo je Bog poklical k sebi dne 15. oktobra 1942
Draga soproga in ljubljena mati, enajst let že počivaš v grobu, zaklad spominov na Tebe, draga, večkrat prisili tihe solze v oči.
K Bogu naše prošnje se dvigajo, da v nebesih Ti.on plačilo da.
Žalujoči ostali:
FRANK TOPORIS, soprog JOSEPHINE, hči FRANK, sin
Cleveland, Ohio, 15. oktobra 1953.
MAX’S AUTO BOOT SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
rVanhoc 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Hitra in sigurna agencija
BLED C O . POŠILJA:
100 lbs. Gold Medal ali Extra Gold Sun moke—$11.00
PAKET IA . . . . $7.50 10 Ibs.. sladkor 6 Ibs. riža 4 Ibs. kave
PAKET HA ... $9.00 22 Ibs. sladkor 10 Ibs. riža 8 ibs. testenin
PAKET IIIA . . $12.75 20 Ibs. sladkor 10 Ibs. masti 10 Ibs. mila
V ceni je vračunana poštnina in zavarovanje.
Pišite za cenjke s 24 standardnimi paketi.
PAKETI: Odpremljamo pakete, ki jih prinesete k nam, če želite, jih pridemo iskat k Vam na dom.
DENAR: Menjava po najboljšem tečaju. Predno ga odpošljete Vašim dragim, vprašajte nas za tečaj.
Točna postrežba! . . . Nizke cene!
Čeke, denar ter Money Order naslovite na
BLED CO.
Phone: EX 1-8787	Phone: EX 1-8787
6731 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
le ni preveč zaupati. Ampak instinkt mu narekuje smer, saj je bil krmar. Drči, drči. Ne (prehitro, enakomerno, enakomerno. Zasliši nekaj, kakor bi bilo tuljenje volka. Ko se obrne, vidi, kako mu sledi nekaj živega. Ne, saj je le kojot, pusti ga. Okrog poldneva vzame iz torbe živež, pa le za treno-tek. Dalje, dalje. Tam daleč v neskončni snežni ravnini leži tovariš in čaka.
(Dalje prihodnjič)
1 Prevzem gostilne
5 Cenjenemu občinstvu in vsem najinim prijateljem = naznanjava, da sva prevzela poznano gostilno “Strukel’s 5 Cafe”, ki jo bova sedaj obratovala pod imenom
JOIErS BAR
8220 Sl. Blair Ave.
PRI NAS DOBITE TA TEDEN
Lepe sveže očiščene kokoši po 40c funt, piščanci 50c funt, sveže vampe 18c funt, izvrstne domače suhe klobase, in lepa zaloga doma soljenega in prekajenega mesa in nova ajdova moka.
Se uljudno priporoča OGRINCS MARKET 6414 St. Clair Ave.
E
E Pri nas boste vedno postreženi s prvovrstno mehko E ali trdo pijačo, kakor tudi z okusnim mrzlim ali gorkim E prigrizkom.
3 Se toplo priporočava za poset,
.minmiiiUHiHiiiniiiiiniinmiiiiiimiHiiiiiiiimiiiiimiimiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiii)
JOKER in ALBINA ARKO, lastnika.
I
NOVI 1953 DODGE
$41® do $100 popiisfa
Zamenjave velike vrednosti
KLIČITE LARRY KLEINDIENST
JALOVEC MOTORS, lac.
2223 Superior Ave.	MAin 1-0353
(Maročite se na dnevnik 'Ameriška Domovina’
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
RAZPRODAJA OB 54-LETNICI
dečje in otroške
jesenske in zimske potrebščine
Otroška regularno f .39 do 1.69 Hoftkroy krilca
Nekatera kot prodajni vzorci. / Lepa izbira corduroy in drugega blaga. Nove jesenske bar ve. Mere 3 do 6.
97c
Dečji 1.99 Corduroy pajaci
Vzorci. Najrazličnejši corduroji in drugo modno blago. Majhni, srednji, veliki.
1.38
..39c
Poseben kup!
Oklokoe za piinoke v vrednosti od 1.19 do 2.99
.38
Foseliimsti za dojenčke
59c E-Z čisto bombažne srajčke
(nepravilne) .:.............................
59c Beacon sprejemne odejce
(nepravilne) 30x40 ........................2 za 97c
69c-89c flaneine srajčke ali kimone
(nepravilne) ...............................2i za §1
1.99 Beacon posteljna odeja
30x50 (nepravilne) .............................1.69
1.69 kopalne brisače (frotirke)
(nepravilne) ...................................97C
29,c dvojno debele training
hlačke ....................................4 za 97c
1.39-1.69 Philippine oblekce
Mere 2-4-6 ..................
..97c
Posebna ponudba ob priliki naše obletnice! Nove bombažne obleke iz najrazličnejšega blaga. Veliko krojev. Mere 1 do 6.

Otroška iae” pletena !- ali 2"delna spalna ollaeila
2-	delna mere 0-4.	1-delna mere
3-	6. V rumeni, modri, breskvini ali bledo zeleni barvi. Mehka in [opla.
2 za $3
79c Flanelni “Sacques”
(nekoliko nepravilni) .......................2 za 97c
39,c Prešite podloge
15x17 inč vel. (Nepravilne) ..................4 za $1
88c Prešite podloge
18x34 inč. vel. (Nepravilne) .................2 za $1
2.99 Rayon saten prešite
spalne vreče ....................................  2.88
1.69 Plastične prevleke
za žimnice .....................................  4.39
3.99-4.99 čisto volnena in
nylon ogrinjala ..................................2.69
$1 “Snuggies” prilegljive rjuhe za posteljico
(zavite v celofan) ................................ ggc
2.44 Baby Mae Birdseye
plenice .....................................due. 1.94
1.S9 Flanelno gumirano blago
za rinhe ......................................jard $4
3.95 Curity plenice
.......................................... ducat 2.86
Otroška 3-dolna Hylosi snežna oblačila
Topla notranja podloga. Spredaj zipper. Za dečke in deklice. Najnovejše barve. Mere 4 do 6%.
9
.44
Otroške I J® do LS! Corduroy blaške in overalls
Otroški 2.69 volneni	Otroški Corduroy
Sweater]!	Jumperji
1.94.	j-94
s Čisto polneni sweater]!, krojeni kot plaščki. Iz-	91 Regularno 2.69. Lepa iz-
brane barve. Mere 3-6.	bira barv. Mere 3-6.
Pinwale corduroy v izbranih barvah. Dva kroja: boxer a!i overalls. Za dečke in deklice. Mere 3 do 6.
$1
The May Co.’s Basement Oddelek
Otroške 69c-89c modne Polo majice—
Dolga rokava. Mere 3-8 ....................2 za $1
Otroške kosmate Cardigan—
Rumene, modre ali bele barve. Vel. 2-4-6........89c
Otroške 1.99 rayon iji cotton bluze.
Samo bele. Mere 3 do 6,.........................97c
Dečje 1.69, do 1.99 čepice in kapice—
Vzorci, samo 2 ali 3 ene vrste .................97c
za dečja in otroška oblačila
katero priredi
Vsi ste vljudno vabljeni na VESELICO
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6417 St. Clair Ave.
Igra Eddy Rabat orkester
Vstopnina 75c
4UIII