LETO IX	PONEDELJEK, 13. AVGUST 1979	ŠTEVILKA 8
Vlil. svetovno prvenstvo v veslanju
Na Bledu bo letos od 28. 8. do 9. 9. mednarodno tekmovanje veslačev iz vseh krajev in dežel sveta. 1400 tekmovalcev in tekmovalk iz 32 držav bodo nastopili, da pokažejo svoje športne sposobnosti.
Organizacijski komite se že nekaj časa marljivo pripravlja, da bi se kar najbolje počutili domači in tuji gostje na tako množični prireditvi.
Proga na Blejskem jezeru je zelo dobra, voda je ponavadi v avgustu mirna, tako da v tem času ne pričakujemo večjega valovanja. V Mali in Veliki Zaki bodo zgradili vse ostale potrebne objekte. Turistični delavci pa bodo v času prvenstva pripravili več zabavnih prireditev, 3. septembra bodo z velikim ognjemetom počastili veslače, to naj bi bil simbol na prijateljsko srečanje vseh gostiteljev in povabljenih. Na tej manifestaciji bodo udeleženci dobili značke raznih barv zaradi lažjega spoznavanja. Tudi filatelisti bodo prišli na svoj račun. Ob tej priložnosti bodo poskrbeli organizatorji, da se bodo prevozi, parkiranja, treningi vršili po posebnih navodilih, katera so že izdana. Izvedeli smo, da bo veslaški strokovnjak, domačin dr. Peter Klavora obveščal sproti o poteku tekmovanja v posebni izdaji Glasa.
Organizatorji niso pozabili na popravilo čolnov, zdravstveni delavci bodo pripravljeni pomagati. Na razpolago bodo potrebna zdravila in oprema. Skratka, trudijo se, da bodo tekmovalni pogoji na tem svetovnem prvenstvu še boljši kot so bili v preteklih letih. Organizacijskemu komiteju želimo, da se začrtani cilji in načrti uresničijo v največji meri.
Janez Zemljarič, predsednik organizacijskega komiteja je za to priliko povedal zares spodbudne besede:
»Jugoslovanski telesnokulturni delavci sodimo, da pomenijo ta srečanja mladine številnih narodov in dežel in take prireditve velik prispevek k spoznavanju in utrjevanju prijateljstva med športniki in narodi, k medsebojnemu razumevanju k humanizaciji odnosov med ljudmi v svetu.«
Vesna
Periodični obračun 30. 6.1979
S poslovnim dosežkom v prvem polletju smo lahko zadovoljni kljub različnim rezultatom, ki so jih dosegle posamezne TO.
Vse TO so dosegli večji CELOTNI PRIHODEK kot v enakem obdobju preteklega leta, plan pa nista dosegli TO Tomaž Godec in Podnart.
Podatki o celotnem prihodku so sledeči (v tisoč din):
TO	Doseženo 30.		30. 6.79	30. 6. 79
			30.6.78	plan 79
Tomaž Godec	107.538		115	88
Rečica	140.399		156	120
Mojstrana	23.822		149	102
Podnart	25.867		135	94
Trgovina	76.100		252	140
DSSS	13.952		126	93
LIP	387.678		149	108
Ker je v celotnem prihodku		dajo	pa seveda pozitivno ali ne-	
upoštevana samo plačana reali-		gativno vplivajo na		doseženi do-
zacija, se ta razlikuje od dejan-		hodek. Primerjava je sledeča (v		
ske fakturirane prodaje, razlika		tisoč din):		
med plačano in fakturirano pro-				
	Fakturirana Plačana		vpliv na	dohodek
	prodaja prodaja		pozitiven	negativen
Tomaž Godec	110.480	104.852		820
Rečica	137.975	139.304	741	
Mojstrana	23.749	23.554	155	
Podnart	25.678	25.656		65
Trgovina	75.592	75.600		208
LIP	387.426	382.824		197
Plan celotnega prihodka, ki je rirane prodaje bil izpolnjen ne-pri TO Tomaž Godec izpolnjen kaj več, in sicer 92 %.
88'%, bi z upoštevanjem faktu-
Od celotnega prihodka odpade na izvoz (v tisoč din):
Tomaž Godec Rečica Podnart	doseženi izvoz 30. 6.1979			% od celotnega prihodka		
				1978		1979
	51.431 7.790 2.263			44,0 4,9 6,1		49,1 5,6 8,8
TO Mojstrana in trgovina nimata izvoza. PORABLJENA SREDSTVA, to so porabljeni materiali za proizvodnjo in fiksni (režijski)			stroški so se po TO gibali različno. V razmerju do dosežene prodaje proizvodov in storitev so se stroški gibali tako (izraženo z indeksom):			
	prodaja proizvodov	30. 6.1979 30. 6.1978 É ^ M >c/) <D O N u 'd w	fiksni stroški	prodaja proizvodov	30. 6.1979 plan 1979 5 'St 'm M >v) C >c/i d) O vi O £ M £ "Ö C/) id V)	
Tomaž						
Godec	117	102	144	87	74	99
Rečica	157	170	127	116	117	97
Mojstrana	149	136	146	102	99	108
Podnart	134	131	174	94	95	84
Trgovina	252	272	76	138	147	103
Primerjava indeksov gibanja stroškov in prodaje nam pokaže ali smo gospodarili boljše ali slabše. Večji indeksi stroškov kot prodaja pomenijo, da smo slabše gospodarili, manjši indeksi stroškov pa seveda kažejo na boljše gospodarjenje.
Vzroki za negativno gibanje stroškov največ izvirajo iz podražitev materialov in storitev, pomeni pa tudi, da se prodajne cene naših izdelkov niso v celoti prilagajale povečanim nabavnim cenam materialov, oziroma da se s povečano storilnostjo ali dru-
gimi prihranki in racionalizacijami ni uspelo nadoknaditi negativnega gibanja nabavnih cen. Navedeno predvsem velja za direktne stroške proizvodnje, to so osnovni proizvodni materiali (DIS), ne velja pa v celoti za fiksne stroške (režijski stroški). Gibanje fiksnih stroškov je tudi odvisno od cene za režijske materiale in razne storitve (n. pr. rezervne dele, elektriko, poštnino itd.), vendar pa je v primerjavi z realizacijo močno odvisno od višine proizvodnje in prodaje, saj že naziv »fiksni« kaže, da se velik del režijskih stroškov giblje neodvisno od proizvodnje in prodaje (npr. amortizacija osnovnih sredstev se obračuna ne oziraje se na doseženo proizvodnjo.
Za TO Tomaž Godec primerjava s preteklim letom in tudi s planom kaže ugodno gibanje direktnih stroškov, zelo neugodno pa fiksnih stroškov, saj so v razmerju do prodaje tako v primerjavi s preteklim letom kot tudi s planom naraščali hitreje.
Že pri planiranju fiksnih stroškov za leto 1979 smo računali na nujno povečanje nekaterih postavk, kot npr. električne energije zaradi povečanja cen, amortizacije in investicijskega vzdrževanja zaradi revalorizacije in tudi novo aktiviranih osnovnih sredstev, vendar se je temu primerno predvidevalo povečanje proizvodnje in prodaje. Primerjava s planom pa lepo pokaže,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Periodični obračun..
(Nadaljevanje s 1. strani)
da so fiksni stroški sicer v okviru plana (99%), da pa le prodaja ni dosežena v predvideni višini (87 %).
Pri TO Rečica v primerjavi s preteklim letom kažejo neugodno gibanje direktni stroški, vendar pa je takšno razmerje bilo planirano, saj so v primerjavi s planom indeksi gibanja prodaje in direktnih stroškov skoraj izenačeni. Fiksni stroški pa so se gibali v mejah plana in zaradi preseganja proizvodnje in prodaje je primerjava zelo ugodna.
Pri TO Mojstrana je primerjava s preteklim letom ugodna pri direktnih in fiksnih stroških, pri izpolnitvi plana za 1979 pa so preseženi fiksni stroški. Iz analize fiksnih stroškov so razvidni večji potroški vzdrževalnih materialov, amortizacije, investicijskega vzdrževanja in pa prevoznih storitev. Zaradi enotnih maloprodajnih cen v TO trgovina gredo dostavni stroški v breme proizvodnih TO, kar pa v planu za leto 1979 še ni bilo predvideno.
Pri TO Podnart so se direktni stroški gibali normalno, tako v primerjavi s preteklim letom kot tudi planom za 1979 (v primerjavi s planom rahlo negativno). Fiksni stroški pa so v primerjavi s preteklim letom naraščali hitreje, vendar je takšno gibanje bilo s planom predvideno in je v razmerju do plana gibanje celo ugodnejše (realizacija 94 %, fiksni stroški 84 %). Po planu za leto 1979 je že bilo predvideno aktiviranje nove investicije in zato tudi povečanje amortizacije in drugih stroškov, ker pa investicija ni bila reali-
zirana v predvidenem roku, tudi niso realizirani v celoti stroški.
Pri TO trgovina kažejo neugodno gibanje direktni stroški proti doseženi prodaji. V trgovini je z direktnimi stroški zajeta nabavna vrednost prodanega blaga. Primerjava je negativna tako v primerjavi s preteklim letom kot tudi s planom za 1979. Vzrok za takšno gibanje je novo uvedena grosistična prodaja, ki je za leto 1979 sicer bila planirana, vendar ne v takšnem obsegu. Pri grosistični prodaji dosega TO trgovina namreč manjšo maržo kot pri prodaji nabavnih cen (direktnih stroškov). Nadaljnji vzrok za prikazano gibanje pa je tudi nekaj manjša dosežena marža kot je bila planirana pri prodaji na drobno. Fiksni stroški kažejo ugodnejšo sliko največ zaradi prevoznih stroškov za dostavo blaga kupcem, ki jih v letu 1979 ni v takem obsegu kot je bilo planirano.
Če od doseženega celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva, ugotovimo DOHODEK. Dohodek je namenjen za pokrivanje raznih obveznosti do družbene skupnosti; to so obveznosti po sporazumih do SIS, davka na dohodek, zavarovalne premije, delovne skupnosti skupnih služb, obresti od kreditov in druge obveznosti, največji del pa seveda za ČISTI DOHODEK temeljne organizacije.
ČISTI DOHODEK je namenjen največ za osebne dohodke, nato pa za skupno porabo (stanovanjsko in ostalo) za poslovni sklad in rezervni sklad.
V primerjavi s preteklim letom so TO dosegle sledeče (v tisoč din):
doseženo 30.6.1979
indeks 30. 6.79 30.6.78
TO	dohodek	obveznosti iz dohodka	čisti dohodek	dohodek	obveznosti iz dohodka	čisti dohodek
Tomaž Godec	48.130	11.852	36.278	121	110	126
Rečica	46.006	14.209	31.797	144	149	141
Mojstrana	8.369	2.958	5.411	168	224	148
Podnart	9.525	3.562	5.963	132	155	121
Trgovina	4.609	1.925	2.684	161	182	149
DSSS	8.042	884	7.158	130	230	123
LIP	124.681	35.390	89.291	134	140	132
Razen pri TO Tomaž Godec so se pri vseh TO obveznosti iz dohodka bolj povečale kot dohodek. Najbolj so se povečale obveznosti iz obdavčenega dohodka, od drugih obveznosti pa stroški za bančne storitve (zelo močno n. pr. Tomaž Godec za 52%, Rečica za 146 %, Mojstrana za 80 %, Podnart za 600 %, najmanj trgovina za 11 %). Pri TO, ki so leto prej pričele investirati
in so v letu 1979 pričele z odplačevanjem kreditov, so se tudi povečale obveznosti za obresti od kreditov (TO Tomaž Godec, Rečica, Podnart).
Za dohodek in njegovo delitev je zelo pomemben tudi prikaz dosežka na delavca. Primerjava med TO ravno iz podatka o dohodku najbolj prikazuje uspešnost poslovanja. Na delavca je doseženo:
TO	Dohodek		Čisti	dohodek
	1978	1979	1978	1979
Tomaž Godec	85.442	99.648	62.280	75.110
Rečica	107.416	150.353	75.496	105.990
Mojstrana	87.175	154.981	64.009	100.204
Podnart	97.554	134.155	66.568	83.986
Trgovina	130.045	200.391	82.090	116.696
LIP	93.176	123.081	67.786	88.145
Iz podatkov je dovolj razvidno, da je najbolj skromen rezultat dosežen v TO Tomaž Godec, da je TO Podnart na povprečju, ostale TO pa močno nadpovprečne in da so tudi v razmerju do preteklega leta dosegle izreden porast, kar še posebno velja za Mojstrano.
Dosežem dohodek in čisti dohodek na zaposlenega je tudi v primerjavi z drugimi TO in DO lesne dejavnosti ugoden, saj LIP dosega nadpovprečni dohodek na zaposlenega. Primerjava s
polletjem ni možna, ker še ne razpolagamo s podatki o drugih TO, primerjava za leto 1978 pa je bila prikazana in tudi dokazuje naš nadpovprečni rezultat.
ČISTI DOHODEK je razporejen na osebne dohodke, skupno porabo in ostale sklade na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov o razporeditvi čistega dohodka in na osnovi srednjeročnega in letnega plana.
Čisti dohodek je razporejen po namenih v sledečih odstotkih (čisti dohodek je 100):
% % % % osebni dohodki skupna poraba poslovni sklad rez. sklad 1978	1979	1978	1979	1978	1979	1978 1979
Tomaž Godec	73,3	69,1	103	133	13,0	14,4	3,4	33
Rečica	65,7	55,2	8,6	93	22,1	31,7	3,6	3,6
Mojstrana	71,9	59,0	10,3	10,0	14,4	27,1	3,4	3,9
Podnart	67,6	63,0	9,6	11,5	19,0	21,5	3,8	4,0
Trgovina	62,6	57,2	73	93	26,0	29,3	3,9	43
DSSS	89,8	89,9	103	10)1	—	—	—	—
LIP	71,4	64,4	9,6	113	15,8	21,1	33	33
Razporeditev dohodka oziroma čistega dohodka je v skladu z družbeno resolucijo in samoupravnim sporazumom lesne dejavnosti, ki določa, da morajo
osebni dohodki naraščati počasneje. V razmerju do preteklega leta je primerjava doseženega dohodka in osebnih dohodkov sledeča (izraženo v indeksu):
indeks 30.6.1979
TO
30.6.1978
dohodek
čisti dohodek
za osebne dohodke
Tomaž Godec	121	126		118
Rečica	144	141		119
Mojstrana	168	148		122
Podnart	132	121		113
Trgovina	161	149		136
LIP	134	132		119
Zaradi ugodnejšega poslovnega rezultata so osebni dohodki in skupna poraba na delavca v razmerju do preteklega leta porastli		za DO kot celota 22 %, samo za osebne dohodke pa 15 %. Primerjava je sledeča:		
	na	delavca je	doseženo	
TO	osebni dohodki indeks in skupna 1979		neto osebni dohodki mesečno izplačani	indeks 1979
	poraba	1978		1978
Tomaž Godec	61.826	119	5.700	111
Rečica	68.553	123	6.411	119
Mojstrana	69.222	132	6.463	126
Podnart	62.592	122	5.812	112
Trgovina	77.435	135	7.333	134
DSSS	87.293	123	8.866	117
LIP	66.682	122	6.252	115
Za zaključek lahko ugotovimo, da smo za LIP kot celota izboljšali poslovni rezultat v primerjavi s preteklim letom in tudi dosegli planirani rezultat za polletje 1979, da pa plana nista izpolnili TO Tomaž Godec in Podnart. TO Tomaž Godec je postopoma v zadnjih mesecih polletja sicer izboljševal rezultate,
vendar osnovni problemi niso odpravljeni in je prav, da vztrajajo na realizaciji sprejetega akcijskega programa. V TO Podnart pa je potrebno čimprej zaključiti investicijo ni jo v celoti vključiti v proizvodnjo, ker bo le na ta način možno realizirati planske zadolžitve.
Lipnik
Mehanizirano skladišče eblovine
pozno danes — še bolj jutri
Zaradi ugotovljene drage investicije za izgradnjo mehaniziranega skladišča na območju TO Rečica in nekaterih tehničnih ovir trenutno slabo kaže, da bi to začeli graditi. Čas pa neusmiljeno teče in to ne v prid cenejšim možnostim in posodabljanju proizvodnje in boljšega gospodarjenja z dragoceno surovino.
Ta proizvodnja je tesno povezana z razvojem žagarstva, ki ima na slovenskem kot pri našem podjetju bogate tradicije. Razvoj žagarstva pri LIP je bil usmerjen s koncentracijo suro-
vine v naravnem bazenu z zadostnim surovinskim zaledjem in ob tovarnah, ki so tudi največji potrošnik žaganega lesa za različne izdelke (Ta potrošnja je tudi iz dneva v dan večja.).
Primanjkuje pa predvsem kvalitetnega lesa. Tega lahko proizvedemo z določenimi tehnološkimi ukrepi, obdržimo (iz-plenimo) v kvaliteti, ki jo nudi posekano drevo. To bomo v veliki meri dosegli že s koncentracijo hlodovine in lupljenjem te na mehaniziranih skladiščih oblovine. Tu takoj svežo olupi-
Spravilo lesa z zgibnim traktorjem v višino snega«
zimskih pogojih z »zmerno foto GG Bled
mo, obdelamo na ustrezne Sortimente. Žagovce največkrat takoj razžagamo. Tako hlodovino je lažje žagati (v njej ni tujkov). Nažagani sortimenti so lepi, beli. Hlodovino je možno tudi kvalitetno izbrati za posamezne zahteve.
Gozdovi na območju GG Bled so znani po kvalitetnem lesu. Nastajajo velike škode zaradi kvarjenja hlodovine, ker hlodovina zaradi neustreznih tehnologij ni pravočasno razžagana (razpokanost, rujavost). Prav mehanizirano skladišče oblovine bi razbremenilo težko delo v gozdu, potrebno bo manj zaposlenih tako pri GG, kot pri LIP.
Ta potreba nam torej narekuje, da hitreje ukrepamo za rešitev problema. Z obratovanjem mehaniziranega skladišča oblovine bodo večje spremembe v korist vrednotenja lesa. Ceno oblovine bo lažje utemeljevati, lesarji pa bomo lažje v večjih količinah in boljših kvalitetah proizvajali žagan les v korist večjih količin in boljših kvalitet končnih izdelkov.
Obratovanje mehaniziranega skladišča oblovine pa bo narekovalo smotem izbor tehnologije za obdelavo te v žagovce. Tako bomo morali iskati rešitve načinov žaganja glede na vrsto surovine, obliko surovine, količino in obliko žaganic za potrebe potrošnika.
Pri LIP sta dva večja žagarska obrata, katerih proizvodnja nažaganih sortimentov je skoraj v celoti porabljena v izdelkih v obratih ob žagalnicah. To sta žagarska obrata v Bohinjski Bistrici in na Rečici. Po krajšem zastoju je spet v obratovanju manjša žagalnica v Podnartu.
V Bohinju se je žaganje oblovine razvijalo bolj intenzivno, vzporedno s postavitvijo in začetkom obratovanja mehaniziranega skladišča oblovine. Podoben razvoj in prilagoditev žagarske proizvodnje za hitro strokovno obdelavo kvalitetne hlodovine bo tudi v TO Rečica, ki bo urejen vzporedno z obratovanjem mehaniziranega skladišča oblovine.
Nikjer tudi ni zaslediti prizadevanje za obdelavo bukove hlodovine. Po približnih ocenitvah bi bilo možno približno 8000 m3 bukove hlodovine razžagati letno. To je veliko v privatnih gozdovih. Zasebne proizvajalce bi veljalo s primerno stimulacijo navdušiti za to vrsto proizvodnje.
Razvoj žagarstva bo treba oplemenititi z mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje v korist večje produktivnosti in izkoristka lesa.
Zaskrbljujoče je naraščanje količin nažaganih sortimentov na zasebnih žagah. Ta proizvodnja je premalo kontrolirana, obdelava nestrokovna, obdelujejo pa le izbrano, lepo hlodovino.
Za razvoj, posodobitev žagarstva bo nujno na območju bazena TO Rečica skoncentrirati vso hlodovino, tudi tisto, ki ne bo obdelana na mehaniziranem skladišču oblovine. Računati bo treba na večje količine lesa za žaganje.
Potreba po žaganem lesu še vedno narašča. Več lesa, sposobnega za žaganje bo možno dobiti z večjo odprtostjo gozdov, namenskemu izboru pri krojenju in s koncentracijo lesa na mehaniziranem skladišču oblovine. Tu bo obliko, vrsto in kvaliteto oblovine lažje izbirati.
Pri žaganju bo treba povečevati procent izkoriščanja v količinskem in v kvalitetnem smislu (namensko za potrebe TO). Nenehno pa bo potrebno iskati možnosti za obdelavo poleg smrekovine tudi oblovino drugih drevesnih vrst (predvsem bukovine).
Za pocenitev proizvodnje pa bo pri žaganju treba uvajati mehanizacijo, avtomatizacijo dela. Delovna mesta, kjer delo ni ugodno, bo potrebno zaščititi proti ropotu, prepihu in primerno aklimatizirati. Z izobraževanjem si bodo tudi žagarji večali znanje. Mehanizirati bo treba tudi skladišče žaganega lesa.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet DO (20. 7. 1979)	3. Obravnaval je predlog tehnične izboljšave — namestitev
1.	Ugotovil je, da je bil v vseh TO referendum za sprejem spremembe 23. člena samoupravnega sporazuma o sikupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD v DO uspešen, zato je sprememba sprejeta in velja od 20. 7. 1979.
2.	Na osnovi sklepov TO o sprejemu je DS potrdil samoupravni sporazum o ugotovitvi deleža TO, podpisnic tega sporazuma o skupno določenih deviznih pravicah za plačevanje uvoza surovin, repromateriala in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje ter plačevanje nekaterih drugih plačil v tujini in samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev za 1979—1983.
3.	Sprejel je program aktivnosti za pripravo srednjeročnega plana in samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO za obdobje 1981 do 1985.
4.	Začasno je sprejel ocenitev del in nalog v TO Tomaž Godec in Rečica
—	nanašalec lepila
—	sorter na kanalu (TO Rečica)
—	upravljalec krpalnika
Komisijo za vrednotenje zahtevnosti dela pa je zadolžil naj dela in naloge ponovno prouči in oceni.
5.	Sprejel je naslednjo vplivnost meril uspešnosti dela neposrednih delavcev v obratih, kjer je obračunskega dela po normativu manj kot 50'%:
—	doseganje časovnih normativov v TO 50 %
—	doseganje meril posrednih del v SM 50 '%
6.	V 15-dnevno javno obravnavo je dal ocenitev del in nalog konstruktorja strojnih in elektro naprav (217 točk).
7.	Obravnaval je analizo doseganja časovnih normativov za obdobje I—V 1979 in letto potrdil.
8.	V 15-dnevno javno obravnavo je dal spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—4980.
9.	Potrdil je predlog povišanja cene za kilometrino in prevoz na delo, ko ni na voljo javnega prevoznega sredstva.
10.	Potrdil je predlog akcijskega programa za nadaljnjo izdelavo kataloga del in nalog in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med TO in DSSS.
11.	Sprejel je program dela odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito LIP Bled.
12.	V samoupravne organe je imenoval nadomestne člane
—	v odbor za gospodarjenje iz TO Tomaž Godec Janka Zalokarja
—	v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja iz TO Podnart Antona Goričana
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (32. 7. 1979)
1.	Sprejel je sklep o sprejemu v uk naslednjih učencev
TO Tomaž Godec
—	Marka Ličarja, Boh. Bistrica, Jelovška 42 za strojnega ključavničarja
—	Tomaža Jensterle, 'Boh. Bistrica, Jelovška 33, za strojnega ključavničarja
—	Franca Mavrerja, Boh. Bistrica, Rožna Tl, za stavbnega
mizarja
—	Petra Benedika, Koprivnik 19, za strojnega mizarja
—	Marjana Ribariča, Boh. 'Bistrica, Trg svobode 7 za specializiranega lesnega delavca
TO Rečica — za specializirane lesne delavce
—	Slavka Zupana, Podhom 9
—	Andreja Bukovca, Bled, Ljubljanska 26
—	Rudija Eržena, Ribno 38 a
—	Petra Mužana, Ribno 18
—	Milka Korena, Bled, Gregorčičeva 4
—	Aziro Mulalič, Bled, Kidričeva 9
2.	Štipendije je dodelil naslednjim
—	za strojno tehniško šolo Jožetu Odarju, Kamnje 29
—	za ekonomsko srednjo šolo Pavlini 'Pavlič, Bled, Partizanska 29 in Bogdani Poklukar, Poljšica 2/B
—	za tehniško šolo za lesarstvo Zofiji Mavrič, Boh. Bistrica Ob Belci 1, Tomažu Bregantu, Poljšica 59, Jerneju Razingerju Blejska Dobrava 58 a in Romanu Udirju, Jesenice, Bokalova 11
Za študij ob delu je odobril povrnitev stroškov šolanja Antoniji Kunstelj, iz DSSS na VEKŠ Maribor — oddelek v Kranju. 3
3.	Dodatna posojila za gradnjo stanovanj je dodelil še Mileni Troj ar, Antonu Sedlarju, Alojzu Mencingerju, Mihu Komanu, Francu Mencingerju in Ediju Šorlu.
Odbor za gospodarjenje (17. 7. 1979)
1.	Potrdil je predlog programa aktivnosti za pripravo srednjeročnega plana in samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO za obdobje 1981 do 1985 in ga predlagal v sprejem DS DO.
2.	Za predlog tehnične izboljšave pri obrezovanju vrat na obrezovalnem stroju je predlagateljema Francu Jakopiču in Mihu Pazlarju dodelil denarni nagradi v višini 1.500 din.
rezkarja na robni fumirki Homag za dimenzioniranje vezane plošče na oblogi SM predlagatelja Janeza Skaliča.
Imenoval je komisijo v sestavi Pavla Zupana, Cirila Kocjančiča in Antona Dežmana, ki bo predlog pregledala, ocenila in izdelala poročilo.
DS TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica
(29. 6. 1979)
1.	Potrdi se predlog novih začasnih normativov na skladišču žaganega lesa. Normativi so začasni in veljajo od 1. 6. 1979 dalje.
2.	Potrdi se Akcijski program za izboljšanje poslovnih rezultatov in zadolži direktorja TO ter komisijo za pomoč in nadzor izvajanja za izvrševanje akcijskega programa.
Direktor TO je dolžan na vsaki seji DS TO podati kratko poročilo o izvajanju akcijskega programa.
3.	Sprejme se samoupravni sporazum o ugotovitvi deleža TO podpisnic sporazuma o Skupno določenih deviznih pravicah za plačevanje uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje ter nekaterih drugih plačil v tujini za leto 1979, ki so določene za DO LIP, lesna industrija Bled.
Za podpisnika SS se imenuje predsednika DS TO — Muravec Antona.
4.	Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev za obdobje 1979—1983.
Za podpisnika SS se imenuje predsednika DS TO.
5.	Investicijski program za skladišče izdelkov se potrdi. Izbiro izvajalca del naj opravi komisija v sestavi tov. Bajt Franc, Lipnik Jože, Repe Jakob, Taler Niko in Langus Franc.
6.	Potrdi se samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za izgradnjo skladišča izdelkov »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica.
Za podpisnika SS se pooblašča tov. Franca Bajta, direktorja DO.
7.	Potrdi se samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na dohodkovni osnovi za gradnjo salona pohištva ALPLES v Splitu.
Za podpisnika SS se pooblašča tov. Franca Bajta.
8.	Sprejme se program dela za pripravo srednjeročnega plana in samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985.
9.	DS TO daje v 15-dnevno javno obravnavo dela in naloge »konstruktor elektro in strojnih naprav«. Pismene pripombe sprejema oddelek za splošne zadeve TO.
10.	Referendum za sprejem sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za OD v DO LIP Bled se razpiše za 9. 7.1979.
11.	Potrdi se cenik za POLIRAN elemente z veljavnostjo od 12. junija 1979 in cenik za ISO-SPAN zidake z veljavnostjo od 2. 7. 1979.
13.	DS TO daje soglasje tov. Odar Bogomiru za študij na 1-letni srednji politični šoli ter odstopa prošnjo v obravnavo odboru za organizacijo, kadre in stanovanja.
14.	Gasilskemu društvu Srednja vas v Bohinju se za srečo-Iov podari 1 kom postelja »ANA«.
15.	Pri izgradnji planinskega doma na Vojah bo TO »TOMAŽ GODEC« nudila pomoč PD Srednja vas v okviru svojih možnosti.
16.	Potrdi se predlog odbora za delovna razmerja TO, za prerazporeditev tov. Preželj Bernarde na opravljanje del in nalog »nihalna krožna žaga — čelne in stranske letve« v obratu opažnih plošč.
5.	in 6. SEJA DELAVSKEGA SVETA TO MOJSTRANA
(18. 7. 1979)
1.	Za vršilca dolžnosti direktorja TO je DS imenoval Antona iNoča.
2.	Člani DS TO Mojstrana so sprejeli sklep, da se prostovoljne mladinske delovne akcije iz naše TO udeležita dva vajenca.
3.	Delavski svet TO Mojstrana je razpravljal o težavah pri uvozu surovin za izdelke, ki jih izdelujemo in sprejel sklep, da se zadolži razvojno službo LIP-a Bled, da prouči vse možnosti za nadomestitev surovin, ki jih uvažamo z domačo surovino.
4.	Zaradi nujne potrebe razporeditve delavca za medfazne kontrole polizdelkov in izdelkov v TO, je delavski svet sprejel sklep, da se z 24. 7. 1979 začasno razporedi enega delavca na dela in naloge »medfazni kontrolor«. Razporeditev delavca je za določen čas. Ko bo izdelan katalog del in nalog, se za dela in naloge »medfazni kontrolor« objavi razpis.
5.	Delavski svet TO je na seji' obravnaval disciplino v TO, ki se je v zadnjem času zelo poslabšala. Na podlagi tega je DS sprejel sklepe: vsak izostanek z dela, se mora opravičiti najpozneje v 24 urah, v nasprotnem primeru, se delavcu piše neopravičeni izostanek.
Delavec, ki izostane z dela pet zaporednih dni, pa svoj izostanek ne opraviči, ali naredi v treh mesecih pet neopravičenih izostankov, mu disciplinska komisija izda sklep o prenehanju delovnega razmerja.
6.	Člani DS so sprejeli sklep, da se za potrebe TO nabavita dva lamelo strojčka.
Deveto tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost — 79« je bilo v SR Makedoniji v mestu Stip. SR Makedonija obsega 25.494 km2 površine in ima prek 1,750.000 prebivalcev. Tri četrtine prebivalcev je Makedoncev, ostali pa so drugih narodnosti, od katerih je največ Albancev.
Makedonija je dežela visokih planin in ravnih kotlin z velikimi jezeri, s starimi mestnimi naselji in novimi modernimi kompleksi, to je lepa pokrajina polna prirodnih kontrastov ter mest med Orientom in zahodom.
Po osvoboditvi se izredno hitro razvija. V vzhodnem delu SR Makedonije v dolini reke Bregalnice se nahaja mesto Štip, največje v tem delu republike, važno križišče, industrijski in kulturni center.
'WWW^V^WWW
Srečanje ZRVS Jugoslavije
Ima 35.000 prebivalcev z razvito tekstilno, prehrambeno, tobačno, lesno in drugo industrijo. Od osvoboditve do danes je bilo zgrajenih nad 8500 stanovanj. V družbenem sektorju je zaposlenih prek 17.000 občanov.
Ima veliko kulturnih ustanov: gledališče, muzej, knjižnico, umetniško galerijo, delavsko univerzo, zgodovinski arhiv, lokalno radijsko postajo, galerijo ikon in kulturni dom.
Na srečanju v Makedoniji smo bili v 230-članski delegaciji iz Slovenije štirje člani iz naše občine, in to Janko Stušek — predsednik občinske konference ZRVS, Stanko Habjan — predsednik KO ZRVS Kropa, Franc Premru — tajnik KO ZRVS Koprivnik in Jordan Blaževič — tajnik KO ZRVS Bled in predsednik komisije za informativ-no-propagandno dejavnost pri predsedstvu OK ZRVS.
Srečanje Bratstvo in enotnost, ki je trajalo od 2. do 4. julija 1979, je potekalo po vsej Makedoniji. Skupina 39 rezervnih vojaških starešin iz Gorenjske, Zasavja in severne Primorske je obiskala občini Vinica in Bero-vo. To je pokrajina Maleševi j a na vzhodu Makedonije blizu bolgarske meje. Zemlja je zelo rodovitna, je pa malo padavin. To uspešno premagujejo z namakalnimi napravami. Imajo več velikih umetnih jezer, iz katerih črpajo vodo, je pa tudi precej manjših izvirov vode, ki jih tudi skrbno izkoriščajo. Skoraj vsa dolina je spremenjena v polje in skrbno obdelana.
Obiskali smo več delovnih organizacij in kulturnih ustanov.
Povsod so nas zelo prisrčno sprejeli predstavniki političnega in gospodarskega življenja v občini.
Seznanili so nas z dosežki gospodarskega in urbanističnega razvoja. Občina Berovo se zelo hitro razvija, čeprav spada še med nerazvite občine.
Ves čas bivanja v občini so nas spremljali predstavniki ZRVS in drugih družbenopolitičnih organizacij. Posvetili so nam veliko pozornosti.
Povsod smo se pogovarjali o vprašanjih, ki so vezana na tamkajšnje življenje.
Ponosni so nad doseženimi uspehi. Ob dnevu borca —. julij smo se udeležili osrednje proslave v Štipu. Tu je bilo srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Glavni govornik je bil Lazar Moj sov, član predsedstva ZKJ.
Srečanje pomeni predvsem krepitev prijateljskih vezi med narodi Jugoslavije, izmenjava izkušenj med posameznimi delegacijami, primerjava rezultatov gospodarskega in družbenopolitičnega življenja.
Enotnost je osnova našega koncepta splošne ljudske obrambe.
Srečanja so gotovo koristna in jih je potrebno tudi v prihodnje organizirati.
Blaževič
Proizvodnja, prodaja in osebni dohodki v prvem polletju
Izdelek	Proizvedeno I—VI 1979		Prodano I—VI 1979	indeks proizv. 79/pl. 79	indeks proizv. 79 pl 78
TO Boh. Bistrica					
— opažne plošče	m2	322385	328414	100,36	103,68
— ISO-SPAN	kom	301129	295956	100,99	112,36
— obloge	m2	50632	51912	168,13	68,42
— postelje	kom	2856	2072	62,95	110,23
— pogradi	kom	1215	1136	121,02	80,36
— garažna vrata	kom	231	244	46,02	66,57
— podnožja	kom	5329	5655	117,98	118,45
— DOTA	kom	1329	459	33,95	—
— steb. in pedes.	kom	6904	6904	76,42	—
TO Rečica					
— krila neob.	kom	30668	34182	111,10	88,18
— krila pov. obd.	kom	71850	73903	102,26	116,39
— podboj B4	kom	28795	30148	114,75	127,44
— porboj SM	kom	29259	30385	97,16	123,86
— obloge	m2	105179	107309	80,60	84,37
TO Mojstrana					
— vhodna vrata	kom	6310	6314	104,77	112,92
— garažna vrata	kom	831	827	66,22	75,13
—■ dodatki	kom	2271	2564	100,58	123,29
TO Podnart					
— žagan les	m3	3968	1050	101,10	93,47
— obloge	m2	141169	142876	82,73	123,30
— zaboji	m3	1280	1383	79,60	92,89
Iz navedene tabele sledi, da smo vse, kar smo proizvedli, tudi prodali, torej so se zaloge gotovih izdelkov zmanjšale. To pa ne velja za postelje in pa DOTO v TO Bohinj, kjer se je zaloga malenkostno povečala in sicer zaradi tega, ker je potrebno zaradi širokega programa DOTE, napraviti zalogo elementov.
Gibanje proizvodnje in prodaje v vrednostnih pokazateljih pa je sledeče:
TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica
V tej TO je bila dosežena proizvodnja v odnosu na plan z indeksom 100,08% (po NU) in 94,13 % (po DIS stroških). Realizacija pa je bila dosežena 92,37 % in njej vzporedno kritje 86,49 %. Odstopanje med doseganji proizvodnje po NU oz. DIS-stroški je zato, ker proizvodnja pohištva še vedno ni stekla, izdelkov ni, ure pa so potrošene. Razlika med doseganjem realizacije in kritja pa je zato, ker so planirane prodajne cene za opažne plošče in še nekatere izdelke višji, kot so bile v omenjenem polletju dosežene. Zato bo v drugem polletju slika ravno obratna.
Kot je že iz predhodne tabele razvidno, je proizvodnja in prodaja v vseh obratih tekla po planu, vključno s primarno obdelavo lesa in kovinsko delavnico, le pri pohištvu so še vedno težave, kar nam kaže tudi primerjava na preteklo leto. Izredno nizek indeks pri proizvodnji oblog v primerjavi na preteklo leto pa ni zaradi premajhne ali otežkočene proizvodnje, temveč zaradi pomanjkanja surovine.
Že večkrat smo si zadali nalogo in ponovno si jo moramo za naslednje polletje, da je potrebno vse znanje in izkustva vložiti v proizvodnjo in prodajo pohištva in ne samo to, poostriti kontrolo ..., ker bomo le na ta način dvignili omenjeno proizvodnjo in prodajo na tak nivo, katerega si želimo in katerega od investicije pričakujemo.
TO Rečica
Proizvodnja je bila dosežena 107,64 % po NU in 103,60 % po DIS — stroških. Realizacijo so dosegli 117,88 % in njej vzporedno kritje 113,69%. Torej so vsi kazalci doseganja plana dokaj v redu in tudi odstopanja med posameznimi kazalci so minimalni. Odstopata le realizacija in kritje, ker je bilo prodanega več kot proizvedenega in so se zaloge bistveno zmanjšale.
Edini izdelek v tej TO, kateri ni v skladu niti s planom niti s primerjavo na preteklo leto, so obloge. Proizvodnja le-teh je otežena oz. zmanjšana zato, ker v prvih mesecih letošnjega leta ni bilo zadosti suhega žaganega lesa.
TO Mojstrana
Proizvodnja je bila dosežena 98,93% po NU in cca95 % po DIS — stroških, (cca. zato, ker je iz obdelave izpadlo nekaj vrat.) Realizacijo so dosegli 101,63 % in njej vzporedno kritje 110,42%. V tej TO odstopa realizacija od proizvodnje, zaradi višjih prodajnih cen.
Proizvodnjo vhodnih vrat in dodatkov poteka v skladu s planom, medtem ko proizvodnja garažnih vrat zaostaja. Vzrok je v trenutno zmanjšanih naročilih in pa pomanjkanju letvic iz framireja.
TO Podnart
Proizvodnja je bila dosežena 96,24 % po NU in 88,89 % po DIS — stroških. Realizacijo so dosegli 93,96 %, kritje pa samo 88,40 %. Odstopanje v doseganju proizvodnje po NU in DIS-u je zato, ker so proizvodnjo žaganega lesa dosegli, medtem ko je proizvodnja oblog in zabojev pod planom in s tem tudi interno kritje.
V tej TO bo treba čimprej dokončati z začeto investicijo, ker bodo le na ta način dosegli začrtano proizvodnjo. Ob tako počasnem sprovajanju investicije, je tudi doseganje plana vprašljivo in seveda rezultat. Zato čimprej zaključiti investicijo in začeti z nemoteno proizvodnjo.
Produktivnost
Produktivnost t. j. odnos NU naprav potrošenim uram, je bila dosežena takole: V
TO Boh. Bistrica	97,57
TO Reč ica	106,46
TO Mojstrana	101,10
TO Podnart	99,07
V primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta, je produktivnost porastla v vseh TO. Toda še vedno je najslabše v TO Boh. Bistrica in sicer v obratu pohištvo. Ker je ta obrat dosti velik, to vpliva na celo TO. V TO Podnart, pa se pozna prepočasna realizacija investicije.
Izvoz
V	prvem polletju smo izvozili za 3789176 dolarjev in dosegli plan
100,03	% oz. smo izvozili za 33,6 % več, kot v lanskem enakem obdobju. Izvažale pa so naslednje TO:
TO »Tomaž Godec«
Boh. Bistrica	3252	tisoč	dolarjev	97,95 % dosežen plan
TO Rečica	421	tisoč	dolarjev	106,46 % dosežen plan
TO Podnart	116	tisoč	dolarjev	— ni plan.
TO Trgovina
V	tej TO so prodali za 52955 tisoč din proizvodov in dosegli operativni plan 114,11 %. Ker pa je operativni plan nižji od dvanajstine plana, so le-to dosegli samo 97,46 %. Kakšno je doseganje po poslovalnicah znotraj TO, pa je razvidno iz naslednjega pregleda:
Poslovalnica	Realizacija	dosež. oper.	dosež. 1/2 leta
	v 000 din	plan v %	v %
Rečica	28307	121,37	101,12
Zagreb	9649	106,83	76,56
Murska Sobota	14998	128,43	109,16
Skupaj TO	52954	114,11	97,46
	Ostanek doh.		
	v 000 din		
Rečica	3414	116,70	99,17
Zagreb	1252	107,77	77,26
Murska Sobota	1276	110,81	94,20
Skupaj TO	5942	108,56	92,58
Iz pregleda je razvidno, da je operativni plan v vseh poslovalnicah dosežen, medtem ko je doseganje računano na 1/2 leta, dosežen le v poslovalnici Murska Sobota in pa Rečica in sicer le realizacija, medtem ko planski ostanek dohodka ni dosežen.
Bistvenih odstopanj med doseganjem piano realizacije in POD ni, obstaja pa v poslovalnici Murska Sobota. To odstopanje, pa nastaja zato, ker so prodali na osnovi grosistične prodaje več kot je planirano, grosistična prodaja pa ima manjšo stopnjo marže. Zaradi tega je tudi stopnja marže v Murski Soboti najnižja 8,51 '% medtem ko je na Rečici 12,06 % in v Zagrebu 12,98 %. Realizacija trgovine bi bila lahko večja, vendar primanjkuje proizvodov (tujih) za dokom-pletacijo (okna, rolete).
Osebni dohodki
Osebni dohodki se gibljejo sorazmerno z opravljenim delom in so naslednji:
TO	Netto OD/mes. I—VI 79	index I—VI 78	index na leto 1978
Boh. Bistrica	5972,— din	116,48 %	115,10 %
Rečica	6686.— din	123,25 %	117,16 %
Mojstrana	6585.— din	126,68 %	120,48 %
Podnart	5958.— din	116,39 %	115,68 %
Trgovina	7432.— din	128,45%	115,72%
DSSS	9365.— din	120,66 %	115,62 %
DO LIP	6523.— din	119,83%	116,16%
Razvidno je, da je rast osebnih dohodkov usklajena z rastjo produktivnosti. Zakaj najnižjo rast OD v TO Boh. Bistrica in TO Podnart, pa je bilo že predhodno omenjeno.
Glede na to, da so znašali v mesecu aprilu osebni dohodki v Radovljiški občini 6377.— din (v gospodarstvu) in da znašajo za industrijo v SRS za obdobje I—VI 1979 OD 6303.— din, smatram, da so naši OD nekje v teh mejah.
Naloge za boljše poslovanje
V skladu s priporočilom predsednika Tita, izrečenim v skupščini SFRJ, stališči predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, zaključki seje skupščine Gospodarske zbornice Jugoslavije z dne 18. maja 1979, stališči in zaključki seje skupščine Splošnega združenja z dne 15. junija 1978 in 15. januarja 1979 ter te seje in v skladu z ocenami, predlogi in mišljenji, izrečenimi na seji izvršnega odbora in odbora Splošnega združenja skupščine splošnega združenja so bili sprejeti naslednji
SKLEPI
o nalogah temeljnih organizacij združenega dela pri izboljševanju poslovanja in ustvarjanja politike ekonomske stabilizacije
1.	TOZD bodo podrobno analizirale svoje poslovanje, primerjale svoje rezultate poslovanja s poslovanjem gospodarskih panog gozdarstva, lesne industrije in industrije celuloze in papirja, sprejele ukrep za izboljšanje proizvodnje, z boljšim izkoriščanjem kapacitet, z večjo prilagojenostjo proizvodnje tržnim potrebam, z izboljšanjem kvalitete proizvodov in razporejanjem osebnih dohodkov v skladu z ustvarjenim dohodkom in rastjo produktivnosti dela.
2. Relativno neugodno gibanje izvoza proizvodov gozdarstva in lesne industrije v prvih mesecih letošnjega leta glede na preteklo leto, upoštevajoč dejstvo, da izvoz predstavlja enega temeljnih faktorjev stabilizacije, ne samo z vidika ravnotežja plačilne bilance dežele, ampak predvsem z vidika njegovega delovanja na stabilnost proizvodnje, nakazujejo potrebo vlaganja dodatnih naporov za pospeševanje izvoza kot trajne opredelitve v tem in naslednjih letih, ki se jim mora posvetiti posebna proizvodnost vseh gospodarskih subjektov v lesni industriji. Treba je pričakovati, da bo s sprejetjem različnih ukrepov prišlo do zmanjšanja porabe na domačem trgu in ustvarjanja viškov posameznih proizvodov, ki bi se morali plasirati v izvozu, da prevelike zaloge ne bi negativno vplivale na rast proizvodnje.
Da bi ustvarili željene cilje, je potrebno
—	vložiti posebne napore za povečanje obsega izvoza, zlasti bolj Analiziranih proizvodov
—	v čimvečji meri zagotoviti koordiniran nastop na tuja tržišča, v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu in pogojih zunanjetrgovinskega prometa proizvodov gozdarstva in lesne industrije.
—	v okviru splošnega združenja analizirati obstoječe pogoje in ukrepe za razvoj in stimulacijo izvoza ter njihov vpliv na izvoz proizvodov gozdarstva in lesne predelovalne industrije in predlagati konkretne ukrepe:
1)	na področju kreditno-mone-tarne politike — za kreditiranje proizvodov namenjenih izvozu, priprave za izvoz itd.
2)	na področju politike prispevkov — da se del dohodka, ustvarjenega v izvozu, oprosti prispevka
3)	v politiki neposrednega vzpodbujanja izvoza — v uvajanju selektivne politike in diferenciranega stimuliranja izvoza, odvisno od stopnje obdelave in udeležbe domače surovine ter
4)	v politiki uvoza oz. zaščite domače proizvodnje — za usklajevanje dvojnega sistema blagovnega in deviznega režima.
3.	Predelovalna lesna industrija, zlasti industrija celuloze in papirja, lesnih plošč in furnirja, se za zadovoljevanje svojih potreb vse bolj obrača na uvoz osnovnih surovin in nekaterih reprodukcijskih materialov (celulozni in eksotični les, lepila, kemikalije in drugo). Vprašanju uvoza in njegove nadomestitve s surovinami in reprodukcijskim materialom domačega izvora, kakor tudi vprašanja trajne preskrbe industrije z osnovnimi surovinami, morajo temeljne organizacije pa tudi Splošno združenje posvetiti posebno pozornost in postaviti uvoz v realne okvire.
Temeljne smernice za reševanje teh problemov je treba usmeriti — če gre za celulozni les, star papir, kaolin ter ostale re-promateriale — na dohodkovno povezovanje proizvajalcev in predelovalcev ter na samoupravno sporazumevanje med proizvajalci in porabniki tega lesa, kadar gre za tropski les.
4.	Ob upoštevanju omejenih materialnih možnosti, ko je treba uspešneje kot doslej voditi politiko ekonomske stabilizacije, je treba investicijsko porabo proučiti z vseh vidikov, pomembnih za prebroditev neugodnih gibanj in tendenc. Pristojni samoupravni organi v organizacijah združenega dela gozdarstva in lesne predelovalne industrije morajo:
—	ponovno proučiti svoje razvojne plane in strukturo investicij ter uskladiti z razpoložljivimi sredstvi in dejanskimi materialnimi možnostmi, v skladu z delitvijo dela in specializacijo,
—	proučiti začeto investicijsko izgradnjo in namene le-te, možnost zagotovitve surovin za bodočo proizvodnjo iz domačih virov, kakor tudi možnosti plasiranja proizvodov na domača in tuja tržišča,
—	pravočasno izvršiti možne spremembe objektov v izgradnji in v projektih nameravanih investicij s tem, da se preusmerijo na domače energetske vire (premog namesto nafte in naftnih derivatov in podobno)
—	sprejeti akcijske programe za pravočasno dokončanje ter skrajšati roke dokončanja začetih investicij, povsod, kjer je to mogoče.
5.	Pristojni samoupravni organi vseh organizacij združenega dela morajo sprejeti akcijske programe za povečanje produktivnosti dela za tekoče leto pa tudi za dolgoročnejše obdobje, upoštevajoč zlasti zaostajanje produktivnosti dela v nekaterih panogah gospodarstva, posebno v izvorno orientirani končni predelavi, z željo doseči primerno konkurenco na tujem tržišču.
6.	Pristojni samoupravni organi v OZD, ki so akcijske programe varčevanja že sprejele, morajo vztrajati pri uveljavljanju le-teh; OZD, ki jih še niso sprejele, pa morajo samoupravni organi sodelovati pri sprejemanju programov varčevanja.
7.	Pri uresničevanju politike cen se morajo OZD, združene v Splošna združenja gozdarstva in lesne predelovalne industrije Jugoslavije zlasti zavzemati:
—	za dosledno spoštovanje načela, da s cenami tako za obstoječe kot za nove proizvode, ne morejo pokrivati: nižje produktivnosti, neenkonomične porabe surovin in reprodukcijskih materialov ter stroškov, ki nastajajo zaradi neefikasnega izkoriščanja kapacitet,
—	za uveljavljanje selektivne (izbire) politike pri spremembi cen proizvodov, z namenom vzpostaviti realnejše odnose pri cenah in s tem enakopravnejše doseganje dohodka med gospodarskimi panogami, ki se povezujejo v reprodukciji,
—	za usklajevanje razmerja cen v verigi gozdarstvo — lesna
predelava — trgovina, preko samoupravnega sporazumevanja med organizacijami združenega dela na dohodkovnih načelih.
8.	TOZD se bodo zavzemale, da bodo zagotovile bolj organizirano in odgovornejše delo delegatov in delegacij v samoupravnih interesnih in (drugih skupnostih, tako da bi dohodek, izločen za te skupnosti, znižali na družbeno opravičene okvire.
9.	Pristojni samoupravni organi organizacij, ki niso sprejele stabilizacijskih programov morajo le-te čimprej sprejeti, seznaniti s tem vse delavce in se boriti za njihovo uveljavitev in tako prispevati k skupni stabilizaciji.
Beograd, 20. jun. 1979
Predsedujoči Savo Cečur
Mehanizirano skladišče obiovine
Nadaljevanje z 2. strani
Porabo časa za razžagovanje 1 m3 hlodov bo potrebno znatno skrajšati.
Povečane količine hlodovine za razžagovanje bomo iskali v
večje koncentracije ostankov na enem in drugem mestu. Te bo treba ob vseh drugih prizadevanjih resneje obravnavati. Ta prizadevanja bo podkrepilo še ugotavljanje vse dražje energije in
Kvalitetni pokljuški gozd v fazi pomlajevanja
bodoče tudi v drobni hlodovini. Za žaganje te bo treba izbrati primerne profilirke. S koncentracijo obiovine na mehaniziranem skladišču in koncentracijo žaganja ob tem, pa bodo tudi
pomanjkanje te. Vzporedno z rešitvijo porabe ostankov za energetsko proizvodnjo pa bomo rešili tudi problem onesnaževanja okolja s preprečevanjem razsipavanja ostankov po okolici.
Tand
Do katere faze dela je opravičljiva proizvodnja v gozdu v takem snegu	foto GG Bled
Nadaljnji razvoj Podboja Bled
Nova konstrukcija podboja BLED nosi že svojo 5. zaporedno številko. Podboj B-4 je iz masivnega smrekovega lesa, sestavljiv v tovarni, kompletiran s krilom in takega oddamo na tržišče. Na stavbi se vzida in tudi vse nadaljnje obdelave pleskanja ali luženja z lakiranjem se opravlja na stavbi, kar pa za-ključevalna dela na objektu zelo zavleče.
Proizvodnja podboja B-4 znaša približno 5000 na mesec. Podboj je eden naših osrednjih proizvodov in tudi prodaja trenutno še ni vprašljiva.
Kakšne so zahteve po spremenjeni konstrukciji? Zakaj se spreminja? Vemo, da je sedanja konstrukcija podboja najboljša, najtrdnejša in za to konstrukcijo imamo urejeno tehnologijo. Še pred dobrim letom, ko smo selili oddelek B-4 podbojev iz starega obrata na Gorjani v oddelek nove tovarne, smo izhajali iz predpostavke, da bomo še nekaj časa obdržali obstoječo konstrukcijo.
Prišla pa je zahteva po spremenjeni konstrukciji — od zunaj, od dejavnikov, ki nastopijo šele zunaj tovarniških vrat.
Dolžinsko spajanje lesa za podboj B-4
foto Ažman
Večje težave kakor omenjene prestavitve in tudi prostorske potrebe pa bo zahtevala impregnacija B podbojev in slepega podboja za SMs. Vsa impregnacijska sredstva imajo neprijeten vonj, dražijo dihala, poleg tega pa še rabijo nekaj časa za sušenje. Zato bo treba prostor za impregnacijo izolirati od ostale tovarne, ga odsesovati in greti.
Navedel sem le nekaj vzrokov za prehod na novo konstrukcijo podboja in tudi nekaj nalog, ki jih bo potrebno opraviti, preden bo uspešno stekla proizvodnja Bs podbojev.
Bernard
Vsak izdelek, ki se hoče obdržati na tržišču, mora biti po svoji funkcionalnosti in ceni sprejemljiv za večino uporabnikov in tako je tudi z našim podbojem.
Če primerjamo obstoječo konstrukcijo B-4 z novo B-5, bomo v oceni enotni, da ima sedanji podboj kvalitetno prednost z rogljičenim vogalnim spojem, ostali spoji in elementi, kakor
tudi zunanji izgled pa so enaki pri obeh. Vse ostale prednosti pa ima konstrukcija novega podboja. Ko govorimo o funkcionalnih prednostih, je treba predvsem poudariti potreben prostor za B-4 v skladišču in pri transportu do samega mesta na stavbi, kjer bo vzidan. Kompletna vrata, sestavljena v tovarni, zahtevajo veliko dragocenega
skladiščnega prostora pri trgovskih organizacijah. Tudi prostor, katerega zavzemajo pri transportu do kupcev ob današnji energetski krizi in s tem vse večji ceni, ne moremo več zanemarjati, kar tudi vpliva na ceno izdelka.
Poleg navedenih pomanjkljivosti B-4 vrat po skladiščnem prostoru in transportu, pa je glavni argument v zahtevi trgovske mreže po širši izbiri (asortima-nu) vrat. Nobena trgovska organizacija se ne more zadovoljiti z enim samim furnirjem ob vse večji zahtevi kupcev po širši izbiri blaga. Ob upoštevanju teh dejstev si lahko zamislimo, kako veliko, urejeno in pregledno bi moralo biti skladišče kompletnih vrat B-4; na ta način bomo lažje razumeli, da s staro konstrukcijo podboja in manipulacijo ne moremo več nadaljevati.
Naj na kratko opišem novo konstrukcijo Bs podboja: vogalni spoj ni rogljičen, temveč ima 3 moznike 0 10 mm in dva spon-ska vijaka posebne oblike, s katerima se pritrdi vogalni spoj; vse to da podboju potrebno trdnost.
Podboji Bs se bodo odprem-ljali iz tovarne v razstavljenem stanju z montiranim okovjem in embalirani po več kompletov. Ravno tako ločeno se bodo od-premljala krila. Bs bo moč z manjšimi zalogami kompletirati širši asortiman vrat, sestavo kompletnih vrat pa bo vršil kupec sam podobno kakor SMs ali pohištvo. Kompletna vrata se bodo v tovarni v bodoče kom-pletirala samo po želji naročnika in s tem seveda tudi z doplačilom za montažo.
Obstoji pa še ena prednost sestavljivega podboja, da bi se priredil za suho montažo z možnostjo površinske obdelave na stavbi ali pa že v sami tovarni.
Izdelava elementov Bs podboja bo zahtevala nekoliko spremenjeno tehnologijo obdelave. Vsi elementi se bodo izgotovili v oddelku podbojev, z montažo okovja, impregnacijo lesa (elementov), katero zahtevajo novi predpisi standarda in embalira-njem. Nato bodo izdelki odprem-ljeni v skladišče ali v montažo, kolikor bo še opravljena v tovarni.
Za izdelavo vogalnih spojev podboja smo dokupili novo vrtalko, delala bo pretočno in sinhronizirano s sedanjo čeparko Gabiani in brusilko za brušenje podbojev. Kljub postavitvi vrtalke pa bo možno še naprej izdelovati rogljičene vogalne spoje.
Obstoječe stroje za vrtanje iz-vrtin na podboju za prijemnik in nasadila bomo prestavili iz montaže v oddelek podbojev, kjer bodo v bodoče potekale omenjene operacije.
Oddelek B-4
foto Ažman
Embaliranje slepega podboja za SM-5
foto Ažman
Prodaja vrat
V	zadnjem obdobju letošnjega leta se opazno povečuje povpraševanje po kvalitetnejših vratih. Največje povpraševanje je po hrastovih vratih, lakiranih ah luženih. Iz tabele je razvidno, da je vse manjša prodaja proti lanskemu letu furniranih vrat iz eksotičnega lesa (mahagonij, anigre). Prodaja mahagonijevih vrat na domačem trgu je še zadovoljiva, medtem ko se zmanjšuje tako proizvodnja kot prodaja anigrejevih vrat. Večina vrat in vratnih kril ter SM podbojev v izvedbi anigreja montiramo na naših gradbiščih ali gradbiščih drugih kupcev, ki montirajo naša vrata v stavbne objekte. Po trgovinah in v lastni režiji gradnje pa je vse manjše povpraševanje.
V	lanskoletnem pregledu prodaje fumimih vrat in vratnih kril ter SM podbojev je bil na prvem mestu mahagonij, na
2.	mestu hrast in 3. anigre. V letošnjem letu je hrast izenačen z mahagonijem, če pa prištejemo še nov proizvod lužen hrast,
prekoračijo hrastova vrata mahagonij za 15 %, kar seveda tudi povzroča probleme pri nabavi furnirjev.
Proizvodnja in prodaja hrastovih vrat se je povečala za približno 50%. Prodaja kompletnih vrat B< se je na področju Slovenije zmanjšala, le-ta pa se je povečala na področju Srbije in Dalmacije, kjer je tudi večje povpraševanje po suhomontaž-nih vratih. Tudi v Sloveniji je večje zanimanje za suhomontaž-na vrata. Le-ta se uveljavlja tudi v Dalmaciji, kjer vsi naši redni odjemalci vse več kupujejo SM vrata. Večji razmah je tudi v Bosni in Hercegovini kamor bomo prav te dni odposlali prvo pošiljko.
Naša suhomontažna vrata niso še prodrla na trg SR Črne gore, povsod drugod pa prodaja dobro teče in so kupci zadovoljni z njimi, in izjavljajo, da so naša vrata ena izmed najkvalitetnejših v Jugoslaviji.
Urh
KRILA
—	mahagonij
—	anigre
—	tanganjika
—	hrast
—	hrast lužen
—	belopleskana
—	izvoz
KOMPLETNA VRATA
—	mahagonij —■ anigre
—	tanganjika
—	hrast
—	vezana plošča
SUHOMONTAŽNI PODBOJI
—	mahagonij
—	anigre
—	hrast
—	lužen hrast Slepi podboj
1978	1979
18.342	15.690
4.377	6.040
2.034	2.165
8.978	15.596
1.802	6.219
1.194	943
5.350	6.333
7.517	11.906
219	312
L.742	2.494
1.848	5.578
11.002	10.943
10.121	12.363
1.966	2.171
4.877	12.488
800	4.219
14.840	23.668
Koncept proizvodnega tekmovanja delavcev
v gozdarstvu in lesarstvu
V skladu s sprejetimi delovnimi usmeritvami in letnim programom dela republiški odbor Sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva zastavlja ta koncept kot sestavni del aktivnosti sindikata za prizadevanja k boljšemu gospodarjenju v TOZD in dejavnosti nasploh. Kljub nenehnemu razvoju tehnologije pa so k povečevanju produktivnosti dela pomembni neposredni vplivi delavcev in aktiviranje njihovih osebnih sposobnosti v item procesu.
Na ta način bomo prispevali, da dosedanja tekmovanja gozdarjev sekačev na nivoju delovnih organizacij, republike in zveze, in sicer enkrat na leto prerastejo v vsakdanji proces kot sestavina delovnega procesa.
Izbor najboljših delavcev se vrši letno v TOZD, delovnih dn sestavljenih organizacijah in na nivoju republike na naslednjih področjih:
—	izbor najboljših delavcev inovatorjev in racionalizator-jev
—	izbor najboljših delavcev sekačev v temeljnih organizacijah in 'temeljnih obratih za kooperacijo.
IZBOR NAJBOLJŠIH DELAVCEV INOVATORJEV IN RACIONALIZATORJEV
I. Kriterij za izbor najboljših delavcev na področju inovacij v gozdarstvu in lesarstvu
Izvršni odbor OOZS v TOZD se bo zavzel za sprotno evidenco prijavljenih in uveljavljenih inovacij, koristnih predlogov in prispevkov k ekonomičnemu poslovanju. Spremljanje se vrši za vse inovacije v OOSZ gozdarstva in lesarstva.
Troimesečno oh obravnavi periodičnega računa izvršni odbor OOZS bo zagotovil, da se poimensko objavijo vsi predlogi s konkretnimi učinki gospodarske koristi.
Konferenca OOZS v delovni organizaciji in KO v sestavljeni organizaciji bosta zagotovila, da se ob obravnavi periodičnih obračunov evidenca inovacij in koristnih predlogov povezanih TOZD prikaže v vsaki TOZD članicah delovne in sestavljene organizacije združenega dela.
Na koncu leta ob obravnavi zaključnih računov v TOZD OOZS bo zagotovilo, da se evidenca prijavljenih in realiziranih inovacij in koristi prikaže vsem delavcem, Izvršni odbor osnovne organizacije na podlagi evidence gospodarske koristi razglasi najboljšega inovatorja leta. Najboljši inovatorji leta iz TOZD povezanih v delovne organizacije so podlaga konferenci sindikata za razglasitev najboljšega inovatorja leta. To pa je delavec, ki je z inovacijo prispeval največ gospodarske koristi v delovni organizaciji.
Na podlagi podatkov iz delovnih organizacij republiški odbor razglasi inovatorja leta v gozdarstvu in inovatorja leta v lesarstvu. Inovator leta dobi plaketo, učinki njegovega dela pa se prikažejo v glasilih delovnih organizacij in v 'Delavski enotnosti.
Osnovna organizacija 'bo .predlagala organom upravljanja, da najboljšega inovatorja poleg že uveljavljenega dela osebnih dohodkov dodatno materialno nagradi, predlaga dodatno izobraževanje in podobno.
Evidenca dejavnosti inovacij in koristnih predlogov v RO vrši komisija za inventivno dejavnost, ki skrbi za pospeševanje te dejavnosti in prenos praktičnih izkušenj iz delovnih organizacij.
Sekretar ROS Brane Mišič
V Alplesu
Ogled tovarne pohištva ALPLES Železniki
Pred nekaj meseci smo si člani DIT-a ogledali obrate LIP Bled v Bohinjski Bistrici, sedaj pa smo hoteli videti, kako znajo predelati lesno surovino tudi v ALPLESU v Železnikih.
Tovarna pohištva ALPLES se je v 20. letih razvila iz majhne žage in sodarne v največjega proizvajalca pohištva v Sloveniji. Letno predelajo 20.000 m3 iglavcev in do 4000 m3 listavcev. Skupno zaposluje 900 delavcev. Za leto 1979 planirajo 80 milijard st. din celotnega prihodka od tega 7—8 milijard st. din čistega dohodka. ALPLES nasploh spada med najuspešnejša podjetja v Sloveniji.
Sestavljena je iz 6-TOZD-ov, od teh je eden lastna delavnica str. opreme in transportnih naprav, zaradi vse večjih težav z uvozom. Največji je TOZD Sestavljivo pohištvo, ki zaposluje 300 delavcev in ustvari skoraj polovico celotnega prihodka tovarne. V tem TOZD-u imajo najmodernejšo tehnologijo na tem področju v Jugoslaviji. V ALPLESU se dobro zavedajo, da je produktivnost možno povečevati samo s stalnim izboljševanjem tehnologije dela, z uvedbo najboljših izsledkov iz tujine ter s čim popolnejšo avtomatizacijo delovnega procesa.
Izdelujejo tudi masivno fonsko pohištvo, kjer so z nekaterimi izvirnimi izboljšavami močno pocenili proizvodnjo.
Ko smo se pogovarjali z njimi glede cen lesa, so nam zagotavljali, da so pripravljeni plačati les iglavcev po 1320 din/m3, ter da odkupujejo vse vrste listavcev po boljši ceni kot so izvozne. Za uslugo lupljenja lesa na njihovem mehaniziranem skladišču zaračunavajo samo 20 din/m3.
Posebno dobro ALPLES sodeluje s krajem oziroma s KS. Že sedaj obratuje toplarna s katero ogrevajo bazen in tovarniške obrate, nameravajo pa jo povečati, tako da bodo z lesnimi odpadki in lubjem ogrevali celoten kraj.
Iz Železnikov smo odhajali z lepimi vtisi, ki jih niso pokvarile niti visoke cene pohištva v njihovem salonu. Videli smo, da se z dobro organizacijo, s pametnim programom dobro da ovrednotiti lesno surovino. Ko smo jim omenjali jelovško hlodovino, so se jim kar sline cedile. Kot že tolikokrat doslej, smo tudi tokrat prišli do spoznanja, da naša področna lesna industrija noče ali ne zna ovrednotiti kvalitetne lesne surovine, ki jo dobiva.
Primer ALPLES nam kaže, da se da celo napol gnilo »repo« dobro oplemenititi.
Anton Smukavec PRESEKI, GG Bled
Pripis uredništva:
Menimo, da bo TO Tomaž Godec Boh. Bistrica dala na ta članek v prihodnji številki Glasila primeren odgovor.
Več razumevanja za šolanje mladih v občini Radovljica
Široka družbenopolitična akcija, v snovanju najustreznejše mreže usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, ki so jo začeli že pred dvemi leti, je imela tudi v radovljiški občini širok odmev. Izidi te akcije pa še vedno niso povsem zadovoljni, ker predlagane zamisli kakšne šole in kje naj bi bila, vsaj v predlaganih okvirih, ne morejo zadovoljiti potreb radovljiške občine. Zakaj gre?
Iz občine se že zdaj šola v srednjih šolah za ozki in široki profil in za profil tehnik, se pravi v poklicnih in tehniških šolah 1424 učencev.
V Šolskem centru Radovljica, torej v domači občini od teh obiskuje pouk le 286, ali komaj petina učencev. Vsi drugi pa se vsakodnevno morajo voziti z
vlaki in avtobusi v kranjske, jeseniške in škofjeloške in druge šole. Kaj to pomeni, ne samo za učence pač pa tudi za blagajno izobraževalne skupnosti, najbrž ni potrebno posebno poudarjati.
Če k temu dodamo še podatek, da bodo v prihodnjem šolskem letu 1979/80 morali v Šolskem centru ukiniti še tri oddelke — pedagoške, kovinarske in gostinske smeri, je jasno, da bo ostalo v občini še precej manj šolajoče mladine, ki ne bo vezana za dnevne prevoze.
Prizadevanja, ki so jih pokazali na občinski izobraževalni skupnosti ,da bi vsaj delno omilili nezavidljiv položaj učencev pa tudi staršev, očitno niso naletela na razumevanje pristojnih izobraževalnih organov niti v Kranju niti v Ljubljani.
Šolski center v Radovljici je v sklopu teh prizadevanj ponudil Ekonomsko administrativnemu šolskemu centru Kranj opremljene učne prostore in učiteljski kader, da bi lahko odprli v Radovljici dislocirani oddelek poklicne administrativne ali pa upravno administrativne šole. Učencem iz radovljiške in jeseniške občine bi se poslej ne bilo potrebno voziti v Kranj, hkrati pa bi se precej omilile že znane prostorske in kadrovske težave centra v Kranju.
Vendar pa za takšno pobudo v Kranju ni bilo posluha. Svoje prostorske stiske so raje rešili z najetjem učnih prostorov na tamkajšnji delavski univerzi, kot bi pristali na radovljiški predlog.
Nobenih dislociranih oddelkov ne bo — so bili odločni. Morda tudi zato, ker imajo v načrtu gradnjo novega šolskega centra, naložbo, ki jo bodo morale s svojim deležem seveda kriti tudi druge občine?
Neizogibno se pri vsem tem vsiljuje vprašanje, ali imajo mladi iz radovljiške občine enake pogoje in enakopraven položaj z učenci iz Kranja in drugih šolskih središč? Razen, da imajo neprimerno manjše možnosti za izbor šolskih smeri kot njihovi vrstniki, če hočejo ostati doma, morajo tudi izgubljati čas na vsakodnevni vožnji ter se izpostavljati vrsti nevšečnostim, ki so drugim prihranjene.
V Radovljici zato upravičeno niso navdušeni s takšnimi, nič-kaj obetavnimi izgledi za šolanje mladih v prihodnje. Tudi ne s sedanjim odnosom do njihovih želja in potreb, ki jih imajo v Kranju za lokalistične in zatorej nesprejemljive.
Sklicujoč se na samoupravne pravice in družbeno dogovarjanje, ki mora biti osnova tako pomembnih odločitev kot je oblikovanje mreže usmerjenega šolstva na Gorenjskem, zato pričakujejo, da bodo vsi zainteresirani dejavniki pri nadaljnih presojah bolj razumevajoči do radovljiških pobud in tudi potreb združenega dela.
Predvsem bi moral gorenjski in republiški koordinacijski odbor za uvajanje usmerjenega izobraževanja upoštevati vse možnosti za dosego cilja in za kar so na voljo tudi drugačne rešitve od predlaganih, ki pa bi lahko zadostile obojestranska stališča. Ekonomsko administrativni šolski center, bi lahko vsaj občasno odpiral v Radovljici oddelke svojih šol. Sprejemljiv bi bil že lahko predlog, da se razširi programska dejavnost šolskega centra v Radovljici za ekonomsko-administrativno in blagovno usmeritev, za katero je v občini veliko zanimanja pa tudi potreb. Nobenega dvoma ni, da so za to zagotovljeni tudi vsi prostorski, kadrovski in učni pogoji.
Vsekakor ni moč razreševati tako pomembnih zadev enostransko, od zgoraj navzdol, brez upoštevanja mnenj vseh prizadetih. To pa so v tem trenutku prav gotovo predvsem učenci, posredno pa tudi združeno delo v radovljiški občini, ki njihovo šolanje plačuje za svoje kadrovske potrebe.
Nov predor
Izvedeli smo prek informativnih virov, da dobro napreduje gradnja novega predora pod Karavankami. Pripravljena je vsa potrebna gradbena dokumentacija. Na trasi predora bo prezračevalni jašek, do katerega bo vodila cesta, dolga 7 km.
Investicije je prevzela Republiška skupnost za ceste Slovenije. Projekt in izvedbo naj bi opravili gradbeniki iz GG Bled, saj so za to še najbolje usposobljeni. Letos naj bi bila gradnja zaključena, zatorej zaželimo veliko uspehov gradbenikom iz Bleda pri nalogah za izgraditev novega predora pod Karavankami!
Vesna
Delavni ljudje in knjiga
Za Slovence ima knjiga ne le kulturni, marveč ohranitveni pomen — kot domač kruh. Od prvega Trubarjevega Abecednika smo mimo Vodnikovih pesmi za pokušino s Prešernovimi poezijami z uspehom opravili prvi velik vzpon na dozdevno nedosegljive vrhove svetovne kulturne ustvarjalnosti.
Če ugotavljamo, da je knjiga pomenila v zgodovini zbujanje, ohranjanje in zorenje slovenske narodne zavesti in upornosti, potem enako lahko trdimo, da je že od Trubarja dalje pomenila in še danes pomeni tudi prebujanje, ohranjanje in zorenje naše razredne osveščenosti. Ni socializma brez knjige, ni svobode, brez nje ni samoupravljanja.
Kultura ni namenjena le inteligenci, kultura je last naroda, je last človeštva v celoti. Kako bi mogel in smel torej najštevilnejši delavski razred prepuščati to svoje gorivo, ta svoj smodnik v rokah manjšine?
Za zdrav razvoj naše družbe, za zdravo rast naših generacij, za uspešno ukoreninjanje samoupravne zavesti v naše ljudi knjiga mora postati kot kruh, stanovanje in mleko. In če delavski razred ne bo pustil, da bi si teh dnevno potrebnih dobrin ne mogel privoščiti sleherni naš človek, potem tudi za knjigo ne bi smel pustiti, da pride na mizo le za praznike.
Žal moramo ugotavljati, da se dandanašnji v ogromnih nakladah razpošiljajo ljudem, katerih naslovi so znani, le luksuzno bogato opremljene reklame za knjige — zastonj, ne zgodi se pa, da bi založba kot svoje dolgoročne naloženo priporočilno sredstvo poslala med ljudi Hlapca Jerneja ali Samorastnike ali Belo krizantemo, čeprav bi skromen ponatis takšnega dela gotovo ne pomenil večjega izdatka kot kričeče pisan reklamni katalog.
Iz kulturnega poročevalca
Kakšni časi
(Prevod iz 600 LIMITED)
Znano je, da so načrtno začeli meriti temperature oziroma se ukvarjali z vremenoslovjem že pred 300 leti. Meteorologi se opirajo pri svojem delu na stare zapiski, ki so dokaj resnični. Le-ti omenjajo vremenske katastrofe, katerih posledica so bile tudi izumrle nekatere rastlinske in živalske vrste.
Znanstveniki so odkrili, da je v Evropi pred nekaj stoletji vladalo bolj toplo vreme. Po letu 1380 pa so ljudje po Evropi trpeli poplave. Po letu 1500, posebno proti koncu 16. stoletja se je precej ohladilo in tako obdobju do prve polovice 19. stoletja pravijo »mala ledena doba«.
Statistični podatki kažejo, da so se temperature v poprečju znižale po letu 1940. Mnogi klimatologi se v današnjih časih ukvarjajo z rešitvijo vprašanja, kakšni časi bodo nastopili okoli leta 2000.
Vremenske razmere dosegajo skrajnosti. Ustaljene podnebne razmere prehajajo v ekstremne spremembe. Če bodo v prihodnjih desetletjih tako občutne vremenske spremembe, bodo ogroženi ljudje z boleznimi, prav tako flora in favna.
Starejši ljudje se spominjajo, da so včasih bile prave in ostre zime in prav tako poletja dolga in vroča. V krajih, kjer so takšni letni časi značilni za določeno vrsto podnebja, se je spremenilo vreme.
Ekstremni pojavi vplivajo tudi v veliki meri na kmetijstvo. Če se tla ohladijo za eno stopinjo, je lahko pričakovati manjši prirastek gozdov. Ugotavljajo, da nas v daljšem obdobju ta razlika vodi v drugo »malo ledeno dobo«.
Prav imajo ljudje, ko pravijo, da se človek uničuje sam, ker sega v naravo nenačrtno. Z izgorevanjem nafte in premoga se veča ogljikov dioksid v zraku. Zemeljsko atmosfero uničujejo tudi razni drugi industrijski objekti. Iz klimatskega vidika pa
spet prihodnost zemeljske populacije ne smemo gledati preveč črno. Obvarovati moramo okolje, in to v čimvečji meri. Mnogo lahko storimo že zdaj, da ne bo čez nekaj desetletij že precej prepozno.
Vesna
lesariada — lesariada — les
Izvirni napisi nastopajočih ekip
joto Kraigher
Ob zaključku
joto Kraigher
Ob prihodu
joto Kraigher
lesariada — lesariada — les
lesariada — lesariada — les
Kegljači se pripravljajo
joto Kraigher
Nogometaši v borbi
joto Kraigher Nogometaši pred nastopom
joto Kraigher
Muzej Tomaži Godca ia Dom loža Ažmana potrjujeta svojo življeajsko aujaost
Za gradnjo muzeja Tomaža Godca in kulturnega doma Joža Ažmana je bila potrebna nagla odločitev, saj je bilo do
l.maja, ko naj bi bila otvorje-na ob jubilejnem zasedanju CK ZKJ — ob navzočnosti tovariša Tita, le pičlih 7 jesenskih in zimskih mesecev. »Ah ni to tvegana akcija?« so ugovarjali krajani, ki niso čutih potrebe po kulturnem plemenitenju svojega duha in ustvarjalne vneme ter po utrjevanju socialistične zavesti. V tej časovni stiski pa je odločila zavest večine, da je nujna poživitev kulturnega in družbenopolitičnega življenja v duhu pridobitev NOB in socialistične revolucije, v soglasju s prirodnimi zakoni življenja. To je potrdil tudi nad vse pričakovanje uspeli referendum v Bohinjski Bistrici in pravilno razumevanje občinskega komiteja ZKS ter skupščine občine Radovljica in ostalih gorenjskih občin. Pomembno je bilo tudi solidarno soglasje delovcev v organizacijah združenega dela, občinske in republiške kulturne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Zavzet odnos do obeh gradenj pri domačinih so dokazovale obsežne priprave kulturnih delavcev na kulturne programe v zvezi s slovesno otvoritvijo in sodelovanje večine krajanov pri urejevanju fasad in okolice svojih domov, pomoč mladine z delovnimi akcijami, pomoč deklet in žena pri čiščenju in urejevanju obeh poslopij itd. Pravilno vrednotenje obeh gradenj ne le doma, temveč tudi izven meja ožje domačije, so dokazali številni udeleženci, ki so ob slovesni otvoritvi 1. maja »preplavili« kljub slabemu vremenu Bohinjsko Bistrico in praznično razpoloženi spremljali otvoritev muzeja Tomaža Godca, jubilejno zasedanje CK ZKJ v domu Joža Ažmana in program prvomajskega delavskega tabora.
Srečanje s tov. Titom pa je bilo posebno doživetje, polno hvaležnosti in iskrenih želja po dobrem zdravju ob krmilu naše bodočnosti. Vsi ti so v večini odobravali tudi smele zunanje oblike družbenega centra, ki izražajo ubrane s strminami bohinjskih planin, revolucionarno vsebino pestrega kulturnega življenja, podoživljanja socialističnih vrednot in spoznavanja stvarnih pogojev ter nujnosti za uspešno proizvodnjo. »Tudi razvedrila, duhovitega, sproščenega počutja smo potrebni,« so odobravali mnogi. In kino? Tudi filmi razširjajo obzorje in odkrivajo resnično življenje v vsej njegovi sreči in bedi v razsoden premislek, v pouk in razvedrilo svobodnemu človeku. Seveda bi se bilo treba o njihovi vsebini občasno pogovarjati na kulturnih srečanjih, ki naj bi sezna-
njala občane tudi s knjižnim bogastvom m jim ponovno pril j ubijala branje. Knjižnica naj bi izdatneje opiojala misli in ustvarjalnost krajanov.
Da sta muzej in dom Joža Ažmana res zaživela pa dokazujejo tudi naslednji statistični podatki: Po 2. maju si je ogledalo muzej Tomaža Godca 2918 obiskovalcev. Od teh je bilo iz 33 šol 3120 pionirjev in mladine, iz 16 sindikalnih organizacij 1064 delavcev, iz 13 družbenopolitičnih organizacij in društev 1044 članov in 320 tujih gostov v manjših skupinah. Iz pregleda udeležencev, ki ga vestno vodi v muzeju tov. Cilka Mazi, je razvidno, da so bili na izletu posamezni razredi iz Hrvaškega Zagorja, Cerknice, Vrsarja, iz gimnazije Škofja Loka in Trbovlje, iz dijaškega doma iz Kranja in Kopra, iz ekonomske srednje šole v Novi Gorici, iz osnovnih šol Bohinjska Bela, Ivan No-vak-Očka, iz Vipave, Krapinskih toplic, iz šole Kette-Murn Ljubljana, iz Lesc, Bleda, Šibenika, Mirne peči, iz jeseniške šole Tone Čufar, iz ljubljanske šole Prežihov Voranc, iz moravske šole Jurij Vega, iz Velenja, Domžal, iz lipniške šole Stane Žagar, iz Varaždina, iz kranjske šole Lucijan Seljak, iz ljubljanske šole Vita Krajger, iz Sente v Vojvodini, iz zagrebškega Centra za izobraževanje Rade Končar, iz osnovne šole Ozalj ter iz domačih bohinjskih šol. Ob zanimanju, ki so ga pokazali po izjavi tov. Mazijeve, mladi obiskovalci za bohinjsko zgodovino, še posebej med NOB, lahko trdim, da je ta mladina na izletu vse globlje doživljala bohinjsko življenje v naročju Triglava.
Zbrano so ogledovali razstavljeno gradivo tudi člani 16 sindikalnih organizacij, in to iz domov JNA in INA v Zagrebu, UTOK Kamnik, sindikat iz Prezida, sindikat republiškega odbora za kmetijstvo iz Ljubljane, sindikat psihoterapevtskega oddelka ljubljanske bolnice, osebja Zavoda za šolstvo Slovenije — enota Kranj, skupščine občine Postojna, osnovne šole Maksa Pečarja, sindikat Žito — TOZD Lesce, sindikat uprave pravosodja Ljubljana, osnovne šole Varaždin, Tekstilne iz Medvod, Elektro Gorenjska, iz doma JNA Titovo Užice in Grafika Zagreb. Nekatere izmed teh je zanimalo tudi nekdanje bohinjsko železarstvo, kamor segajo korenine delavskega gibanja za svoje pravice in proletarske, revolucionarne zavesti. Spoznali so, zakaj je bila v Bohinju kon-stituanta CK KPJ s tov. Titom na čelu. Zanimalo jih je tudi današnje gospodarstvo in razvitost Bohinja. Mnogi so že poznali gradbene plošče in iso-span LIP Bled, nekateri tudi obrat »To-
maž Godec« v Bohinjski Bistrici. Nekaterim so bili znani izdelki Filba in Almire. Ob razstavljenih športnih rekvizitih Tomaža Godca so se zanimali za razvitost zimskih športov, za smučišča in žičnice ter za zimski turizem v Bohinju. Seveda tudi za cene gostinskih uslug. Med udeleženci skupin ZB NOV iz Bežigrada in Tabora v Ljubljani, iz Šmarja Sap, Jevnice in dveh skupin iz Zagreba se je odvijal posebno zanimiv razgovor, poln bojnih spominov.
Posebno zvedavi so bili pionirji iz Karavane bratstva-prijatelj-stva, to je 280 pionirjev iz vseh republik. Za vsa pojasnila so bili izredno dovzetni. Taborniki pa so bili zastopani s 34-člansko skupino. Med tujimi gosti je bilo največ Holandcev, nekaj Italijanov, Angležev in Nemcev. Zanimalo jih je življenje med okupacijo in sodelovanje civilnega prebivalstva s partizani, Titovimi borci. Tovarišica Mazijeva pravi, da je katalog muzeja udeležencem uspešen in zanimiv pripomoček, potrebna pa bi bila tudi zgoščena izdaja v tujih jezikih. Uprava muzeja predvideva izdajo značk, postavitev klopi v parku ob muzeju za obiskovalce in izpopolnjevanje razstavljenega gradiva v podstrešnih, še praznih prostorih.
Po pripovedovanju upravnika doma Joža Ažmana tov. Ivota Benčina si je večina obiskovalcev muzeja ogledala tudi novi kulturni dom. Nekateri so se zanimali za gledališki oder z vso inštalacijo in prostori v zaledju. Večini je bila všeč udobna velika dvorana s svojim toplim, domačim izrazom, ki ga ustvarjajo z lesom obložene stene in strop. Tudi prostorna avla, ki služi raznim razstavam, napravlja na udeležence svečam, a domač vtis. Mnogim je bila všeč koristna izraba prostora, ki omogoča vsestransko kulturno in izobraževalno dejavnost pa tudi razvedrilo. Sleherni se ustavi pred spomenikom revolucije in se zamisli v obraze prvoborcev in revolucionarjev Joža Ažmana, Tomaža Godca in Staneta Žagarja ob izrazitem portretu maršala Tita, ki jih obkrožajo ljudske množice. Pojasnilo, da so spomenik izdelali delavci Lesne predelave »Tomaž Godec« po načrtih kiparja tov. Tihca in ga je kolektiv LIP Bled podaril Bohinjcem, vzbuja občudovanje in laskava priznanja.
Tudi pri domu Joža Ažmana dokazujejo statistični podatki dovolj prepričljivo, da je zaživel med Bohinjci. Po otvoritvi je bilo v maju 23, v juniju 21 in v juliju 18, skupaj 62 kino predstav. Uprava kinopodjetja Radovljica se zaveda, da polni dvorano predvsem kvaliteta filmov in učinkovita reklama. Kot k
vsem kulturnim prireditvam prihajajo na predstave tudi krajani iz Baške grape in iz celotnega Bohinja. Starši so odobravali posebno predstavo za otroke »Ne joči Peter«, šolska mladina pa se je udeležila na koncu pouita predstave »Cvetje v jeseni«.
Že priprave na otvoritev so poživile m pomladile več sekcij DPD Svobode »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici. Igralska družina' je razvedrila udeležence takoj po otvoritvi s komedijo Ve-leturist, ki jo je ponovila trikrat ob prepolni dvorani. Druga skupina je uprizorila Heroiko v treh predstavah, ki so jo sprejeli gledalci z globokim doživetjem. Posebna predstava je bila namenjena tudi šolski mladini. Za »Dan borca« je organizirala Svoboda proslavo ob sodelovanju moškega pevskega zbora, recitatorjev in igralske skupine, ki je uprizorila Klopčičevo »Mati«.
Izredno delovna je folklorna skupina, znana po številnih nastopih doma in v inozemstvu. Nazadnje je sodelovala pri Vasovanju na predvečer Kmečke ohceti v Bohinju. V prijeten spomin na 1. maj ji je fotografija s tov. Titom v svoji sredi. 18. in 19. maja je bila v domu revija pevskih zborov in godb radovljiške občine, 23. maja pa je gostovalo jeseniško gledališče z »Zakonskim trikotnikom«. Na proslavi delovnega kolektiva Elektro Kranj je izvedel uvod pionirski pevski zbor bohinjske osnovne šole. Zapel je par pesmi tudi pred začetkom zasedanja treh zborov skupščine radovljiške občine, ki je bila v domu. V juniju je gostoval mešani pevski zbor iz Varaždina. Vsi gosti so se, kot so izjavljali, kaj lahko vživeli na gledališkem odru in naglo vzpostavili doživet stik z gledalci v dvorani.
Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica, ki upravlja dom, je prejela že več ponudb za gostovanja. Nekatere je morala žal odkloniti zaradi previsoke cene,
3.	julija 1943. leta sta druga in udarna četa Gorenjskega odreda z okoli 50 partizani taborili pod Lipanco nad Pokljuko. Nič hudega sluteč so jih izne-nadno napadli Nemci. Po zaslugi izdajalca so jih že zgodaj zjutraj povsem obkolili in nato v veliki premoči začeli kositi z mitraljezi in brzostrelkami. V neenakem boju je omahnilo v smrt 11 borcev, 18 so jih nacisti ujeli in odgnali v begunjske zapore. V Begunjah so za talce ustrelili štiri, v Dolenji vasi v Selški dolini šest, ena borka pa je umrla v zloglasnem taborišču smrti Auschwitz.
Danes je pri življenju le še 14 nekdanjih partizanov udeležencev in prič tega dramatičnega boja pod Triglavom. Vsako leto se samoiniciativno zberejo v začetku julija in z lastnimi prispevki pripravijo spominsko slovesnost in tovariško srečanje.
Srečali so se tudi letos na dan borca 4. julija. V imenu preživelih borcev je o dogodkih pred 36 leti spregovoril znani prvoborec Ludvik Bem z Bleda. Navzoče, med njimi tudi Mirka Zlatnarja, člana sveta republike, je pozdravil član predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Radovljica Pavel Tolar. S priložnostnim recitalom partizanskih pesmi pa so se predstavili učenci osnovne šole Bratov Žvan iz Gorij pri Bledu, ki je prevzela pokroviteljstvo in skrb za spomenik padlim junakom.
Spomenik so že pred leti postavili na prizorišču borbe, pred časom pa so ga lepo obnovili, uredili okolico, gozdarji Gozd-
ki je ne prenese vstopnina 320 sedežev. V veliki dvorani je bila tudi slovesnost, ki jo je organiziral občinski komite ZKS ob sprejemu mladih komunistov in podelitvi priznanj članom ZKS s 30-letnim članskim stažom. V juniju je bil v domu občni zbor ZB NOV Bohinjska Bistrica in občni zbor KORK s predavanjem o odkrivanju rakastih obolenj. V njem je imel sestanek tudi poslovni odbor konzorcija »Kobla«. V mali sejni dvorani so zborovali tudi ravnatelji gorenjskih osnovnih šol v organizaciji Zavoda za šolstvo Slovenije, org. enota Kranj. Tu je bil tudi sestanek poslovnega odbora Ljubljanske banke.
V avli so uspešno razstavi j ah svoja dela likovni amaterji iz Bohinja. Ogledali so si jo številni udeleženci kino predstav in ostalih kulturnih prireditev. Ker je v domu določen poseben prostor za njihovo udejstvovanje, bi bila koristna organizacija kritičnih razgovorov med amaterji in posameznimi likovnimi mojstri. Možne so tudi druge oblike bogatenja njihovega znanja. Nad 1500 udeležencev si je z zanimanjem ogledalo enotedensko razstavo ob 30-letnici obrambne vzgoje.
Tov. Benčina je povedal, da si je ogledalo dom tudi več arhitektov in gradbenih strokovnjakov, ki so izrazili priznanje, projektantom in izvajalcem. Vsak dan ga fotografira nekaj turistov, ob spomeniku pa se sliko j a skupine obiskovalcev. Estetski vzgojni vpliv doma pa potrjuje snaga, ki je opazna v notranjosti in v okolici poslopja ter v parku. Domačini pa smo zadovoljni, da je uprava tako dragocenih kulturnih centrov v skrbnih rokah. Mislim, da je vsak dvom o njuni družbeni potrebi odveč. Razveseljivo pa je dejstvo, da je med mladino zanimanje za kulturno sodelovanje v porastu.
F.	F.
nega gospodarstva Bled pa so okoli postavili lično leseno ograjo. Srečanje je potekalo, čeprav odmaknjeno v planinski samoti in skoraj nezapaženo v širši javnosti, svečano pa tudi izredno prisrčno in tovariško. Preživeli borci se na ta način želijo pokloniti spominu svojih padlih tovarišev in utrditi vezi, ki so bile skovane v najtežjih trenutkih njihovega partizanstva.
Dopisujte v Glasilo V
V zadnjem času si spomenik, na katerem so vpisana imena padlih borcev, ki so tod bili zadnji boj z nadmočnimi sovražniki, ogleda vse več domačih izletnikov in tujih turistov. Posebno tujci so močno presenečeni z junaštvom partizanov in z vso spoštljivostjo želijo izvedeti čimveč o tej borbi in sploh o našem partizanstvu.
Dom Joža Ažmana	foto M. Korošec
Srečaoje preživelih borcev pod lipaaco
Pakoštane in okolica
Čeprav smo že krepko zakoračili v poletje, nas sonce le po malem ogreva, saj ga neprestano zakrivajo grdi in prav nič prijetni oblaki. Vsi si želimo, da bi čimprej lahko odpotovali v toplejše kraje, kjer bi preživeli svoj letni dopust tako, da bi nam bilo čimbolj prijetno in lepo. Nekaterim je to že uspelo, drugi pa se šele pripravljate. Eni živimo od spominov, drugi pa od pričakovanj.
Ker imam rada toploto, sonce in morje, sem se tako kot že več let tudi letos odločila, da bom preživela letni dopust na Jadranu. Delovna organizacija je letos kupila še štiri avtomobilske prikolice in postavila dve na otok Pag, dva pa v Pakoštane, to je v majhno turistično naselje med Zadrom in Šibenikom.
Sama sem se odločila za Pakoštane in nisem bila razočarana. Avtokamp je velik in dokaj urejen. Ker smo bili tam že v mesecu juniju, camp še rd bil preveč zaseden in je bilo zato še bolj prijetno, saj smo imeli dovolj prostora celo za igranje badmintona. Kamp ima svojo trgovino, v neposredni bližini pa sta tudi dve restavraciji, kjer se lahko nahranijo tisti, ki si ne kuhajo sami.
V prikolici je prostora za štiri osebe. Prikolice so lepo opremljene. Bivalni prostor pa je povečan tudi z baldahinom, kjer v času, ko niste na kopanju ali izletih, lahko posedite, berete ali igrate družabne igre.
Pokoštane so sicer majhno naselje, vendar pa je njihova lega taka, da omogoča precej izletov v daljnjo in bližnjo okolico.
V	neposredni bližini kampa je Crvena luka, kjer je zelo lepo urejeno kopališče pa tudi vsa okolica. Prav tako si lahko ogledate Zadar, saj je zanimivo, staro in prav tipično dalmatinsko mesto, oddaljeno komaj 30 km. Na drugo stran, proti jugu, pa se lahko odpravite na izlet do Šibenika in od tam na Slapove Krke. To je resnično lep izlet, soteska Krke pa nas na nekaterih predelih prav prijetno spominja na naš Vintgar.
Če se lahko vozite z ladjo, potem ne zamudite izleta po Kornatih. Z ladjo se boste popeljali prav do odprtega morja, vse do previsnih sten na Dugem otoku, ki so visoke od 100 do 120 m. Pristali boste na Dugem otoku in se lahko kopali v slanem jezeru, ki je v neposredni bližini pristanišča. Jezero je neverjetno toplo, saj ima voda v njem približno 3& C, je pa tudi za 10 % bolj slano kot morje. To je celodnevni izlet, ki nudi celodnevno oskrbo.
V	neposredni bližini Pakošta-nov pa se nahaja sladkovodno Vransko jezero, ki prav tako predstavlja atrakcijo in je prijetna izletniška točka.
Če si boste hoteli poleg kopanja in vsakodnevnih opravkov ogledati vsaj del tega, vam bo čas kar prehitro minil. Mimogrede se boste morali posloviti od morja, počitniške hišice in sploh vsega prijetnega ter se vrniti domov, kjer boste, tako kot sedaj mi, čakali na letni dopust v prihodnjem letu.
Jelka Kunej
Pakoštane
Zakaj ne koristimo koče v Vratih
Kmetijska zadruga Dovje-Moj-strana je 1958. leta postavila kočo v Vratih. Največ zaslug ima vsekakor takratni obratovodja Mojstrane tov. Avgust Delavec.
Po priključitvi Kmetijske zadruge Dovje-Mojstrana k LIP Bled, je tudi koča v Vratih postala last vseh članov našega kolektiva. Koča je manjša, tako da je en sam prostor, ki je namenjen za kuhanje, kjer pa so tudi ležišča.
Ker je zadnje čase manjši obisk, je bil na osnovni organi-
Počitnice
zaciji sindikata sprejet sklep, da bi kočo v Vratih povečali. S tem bi morali doseči to, da bi bila dva prostora, kjer bi lahko naenkrat bivali dve družini.
Ker si na dopustu želi vsak primerne družbe, je najbrž to eden od razlogov, da je koča v Vratih tako malo obiskana.
Kdor še ni bil na dopustu v Vratih, naj se odloči za obisk naše koče v Vratih in upamo, da mu ne bo žal.
Zukič
v prikolici
Dopust preživljamo tako ali irugače. Najlepše pa je za marsikoga potovati Ik cubali našega sinjega Jadrana. Delovna organizacija nam nudi precej možnosti, kako preživeti dopust. Letošnje poletje sem ga sklenil preživeti v počitniški prikolici. Življenje v njej sem si predstavljal veliko mračneje in ne-Lagodneje. Videl sem prikolice le od daleč in iz prospektov, notranjost pa mi ni bila znana. Mso radovednost sem si letos lahko potešil konec junija meseca.
Z ženo in otrokom smo prispeli precej pozno zvečer in v aVtocampu smo se s težavo znašli. Srečni slučaj se je pripetil, ko je čuvaj srečal mojo ženo, katera jo je ubrala na svojo stran (seveda z namenom, da prva odkrije prikolico).
Ko smo odložili vse cekarje in potovalke pod baldahin, smo se po hitrem postopku odpravili k počitku. Tisto noč se mi je pripetila neka neprijetnost iz postelje sem padel na tla. Tako vam priporočam (če ste seveda prvič v prikolici, 'kakor sem bil jaz), da pridete tja podnevi, kajti ponoči se vam lahko zgodi še vse kaj hujšega kakor meni. Postelje seveda nismo razširili, tako da smo šele naslednji dan bolje spali.
Zgodaj zjutraj smo z radovednimi pogledi raziskovali pohištvo v prikolici. Ugotavljali smo, da je pohištvo iz zelo praktično
sestavljivih elementov. Na plinskem štedilniku smo kaj hitro skuhali čaj, kavo in mleko. Sinko pa je kar naprej pripovedoval, kako se njegova sobica zapre in gotovo ni pomislil, da tu ne bomo ostali za zmeraj. S polnim cekarjem smo se odpravili na plažo. Kljub temu, da smo uporabili za lepo rjavo polt vse maže, smo bili opečeni kakor čebule in smo se premetavali po postelji naslednje noči. Sedeli smo v senci zadnje dni in se mazali z jogurtom. Zvečer smo sedeli pod baldahinom in prijatelj iz sosednje prikolice je izvabljal iz kitare čudovite melodije. Klepetali smo in uživali tišino poletnega večera.
Moram reči, da je zelo preprosto življenje v prikolici, tu sploh ni potrebno svečane ali celo večerne obleke. V kopalni obleki ali kratkih hlačah smo tekali v njej, bili smo sproščeni in dobre volje. Brez reda in pazljivosti na družbeno lastnino v prikolici ne igre in tako smo pred odhodom temeljito počistili in pospravili. Pobijali smo s PIBS-om vse žuželke, ki so po stenah baldahima izvajale vratolomne vragolije.
'Vse, kar je lepega — najhitreje mine. Dopusta je zmanjkalo, naš mini dom — prikolico smo zapustili s prav prijetnimi vtisi. Mislim, da se bomo še vrnili tja, kjer smo preživeli lepe počitniške ure.
B.J.
Zdravljenje in preprečevanje alkoholizma
Alkoholik začne razmišljati, da bi se morda zdravil in prevzgojil šele, ko zaradi svojega alkoholičnega obnašanja pride v ožjem ali širšem okolju v takšno zagato, da nima drugega izhoda kot zdravljenje. Seveda pa je od razmišljanja o zdravljenju do rehabilitacije zelo dolga pot. Pri nas samo vsak deseti alkoholik, ki pride na posvet v psihiatrično ordinacijo, uspešno zaključi intenzivni del zdravljenja v dispanzerju ali bolnišnici, vsi drugi pa s svojimi izrednimi sposobnostmi za manipulacijo tako učinkovito obvladujejo svoje okolje, da lahko še naprej (običajno do smrti) pijančujejo in se obnašajo asocialno.
Osnovna načela zdravljenja
1.	Ker ni bolan samo alkoholik, temveč tudi njegovo družinsko in delovno okolje (zato govorimo o zahodni alkoholični kulturi), pride v pošte le ekološko zdravljenje, ki sta vanj vključeni tudi družina in delovna skupina.
2.	Terapevt sam je brez moči, edino v skupini lahko nekdanji alkoholik spozna svojo dejansko situacijo in dobi spodbude za drugačno življenje.
3.	Alkoholik se mora kontrolirati s stvarnostjo svojega alkoholičnega razčlovečenja in začeti v redu delati ter se obnašati
socializirano, kajti to je edini
način, da mu bo okolje postopoma začelo verjeti. Samo z delom in normalnim obnašanjem si bo spet pridobil naklonjenost svojcev in prijateljev. Samo z delovnimi uspehi se mu bosta dvignila samozavest in samospoštovanje. Kdor pa v teh temeljnih prizadevanjih ne uspe, pije naprej.
4.	Ker je alkoholik zaradi dolgotrajnega zaostajanja v svojem intelektualnem in emocionalnem razvoj u nazadoval in veliko izgubil na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ga moramo aktivirati v tolikšni meri, da bo z nadpoprečnimi prizadevanji med večletno rehabilitacijo nadomestil vse tisto, kar je zaradi sužnosti alkoholu zamudil. Rehabilitacij a študenta-alkoholika, ki je zapravil tri leta študija, traja tako najmanj osem let.
Osebnostna rehabilitacija je pogoj za družinsko, obe pa za poklicno in družbeno rehabilitacijo. Vse je prepleteno in med seboj povezano.
5.	Da bi nekdanji alkoholik zbral dovolj moči za polno in vsestransko rehabilitacijo, mora zdravo živeti: trdo delo, intenzivna jutranja telovadba, planiranje, opustitev kajenja itd.
6.	Med procesom zdravljenja in rehabilitacije se mora nekdanji alkoholik tabo spremeniti, da bo »svobodo od« (prisile, ki izvira iz odvisnosti od alkohola) začel preusmerjati v »svobodo za«: graditev aktivnih vezi s svojim družinskim, delovnim in širšim družbenim okoljem, za ustvarjalno delo in spontano aktivnost na različnih področjih človekovega udejstvovanja.
Nekaj spoznanj v zvezi s preprečevanjem alkoholizma
1.	Vsak alkoholik je bil najprej družaben, zmeren pivec.
2.	Vsakdo med nami lahko postane alkoholik, razen absti-tentov.
3.	Znanstvenega dokaza o koristnosti alkohola ni nobenega, medtem pa imamo v SR Sloveniji najmanj 80.000 dokazov (tj. alkoholikov), da alkohol razkraja posameznika, družino in družbo.
4.	Ne vemo še, kakšno je »pitje po pameti«, ki bi vsakega pivca zanesljivo obravnavalo pred alkoholizmom.
V gorah
Tatjana Mikelj, OŠ Boh. Bistrica
Zjutraj smo zgodaj odrinili od doma. Do Rudnega polja smo se peljali z avtom, nato smo pot nadaljevali peš. Že po nekaj urah so me začele boleti noge.
Postala sem tudi lačna in žejna. Vso pot so imeli z mano sitnosti. Trmasto sem se vlekla za njimi. Med potjo so me najbolj zanimale gorske rože in majhne živali. Od daleč mi je ati pokazal tudi čredo gamsov. Sonce je močno pripekalo. Mi otroci smo se večkrat kregali nanj. Ker je bilo vreme lepo, se je z daljnogledom videlo v dolino. Končno smo prispeli do Vodnikove koče. Tam smo se vsi dobro okrepčali in ati je vse uredil za prenočevanje. Hitro smo povečerjali, jaz sem napisala tudi nekaj razglednic za prijateljice, potem pa vesela in utrujena odšla spat.
Zjutraj smo se odpravili naprej. Po dolgi poti smo končno prispeli na cilj — Triglav. Tam sem prva med nami opazila Aljažev stolp. Posedli smo po trdih naravnih klopcah iz kamenja. V Aljaževem stolpu smo se vsi podpisali v debelo, popisano knjigo. Veliko smo dobili tudi žigov. Potem pa smo se vrnili.
Domov sem prišla zelo utrujena. Bilo je zelo lepo. Vse te lepe stvari so napol zastonj, pa si jih premalokrat privoščimo.
4?
K’ *
BALKAN -StA
DÙAVA
L]A!>OV
OUÖ.ASW/ 6. D.M
a ušti KATOLIKI
KAMNINA VULKAN-SliE&A I ivo a A
PEVEC
bc&diné;
«UHlKJSM
JAČIMbA
TRAVNATE STEPE V DUÌNI AMEAllil
AVT.0IN. AVSTRIJE
PRITISK
AVt. oìW.
VIOOVI-
TICE
TROJA
(origin)
TIHA DOLI NUMERA
Aosrvo
fi)
A*
HOLCA-
NJE
TUJE
i.IMf
UMSKA
\00o
TÉCAJ
VIC
OLEa
p*oroPö-
Pov
PRIPRAVA
iA
LOMLJE-
NJE
kencu-
KUJI
VESEÌEML*
RA PRt STAtiH catiM
bom see
KEKA
ARIJI
KDOR. TE v VARSTVU
Kem
iWAK JA MOLIBDEN
MEci
PLAKET
napotki
IVANA U 8,1 LICA
PRISLOV
Po secure
WIKO-
B>UMl
MUSLIM. SR
kntioa
OPOROKE
iOO c*r>
KEM.
tnak
IA
NlKELj.
kdor.
MAGIKA
elusila
KEKA
*AvV
*v°
U PO E. Afe A
ÌUPAN fot) UAmcoh
ALTRE!)
NOBEL
VEČANJE
DEL TV NAPELJAVE
AVT.oiK.
BELClje
6RŠU.I HM vojne_______
TOV.
ARAbSKI
ia.Ee.ee
Rimska
Eoo
PODJETJE 4A I&IRANJE Ot»A£>-Kov
TELEVI-1.1 J A
PRISMODA
V IRLI K.
Kirurški
PRIPOMOČEK
VELBLOD
1TALIT.
REKA
APARAT
IA
VALJENJE
VAŠKA
SLIKA
nakana
UEMUNAK TA KALCIJ.
VEST
DREVORED
OBičAj
VEČ Kot Nič
STANE
SEver
BERTON-
CELJ
KAMER
apriška
reka
Avr.ottV.
MAROKA
CENE
Novak,
PICASSO
R' M. Boci
* JA JERE
■■■iSi
s m*~ vsIÉÉM
ImMM Jims. X . S	\
m J^jr^
ČASOPISNI
Potoč E -
VALE c
miranda
narav
stik
IGRALKA
EVA
STARO-
RIMSKI
POiiLAV
TV NAPOVEDOVALEC
BREJ.
besed
prebivalke EVROP. OTOčNE DRŽAVE
DRŽAVA
v IpA
AVT.OIN
PANČEVA
Delava v inrokini AVt.OTM. LUKSEMbUR
CA
ITALIJAN-
SKA
REKA
KEM.
ENAK.
RA
&ARIJ
KEM-4NAK *A KISIK
otrebljeN
SVET
AVT.ORN.
Španije
ltVOR.1
DoMAdE
ž.iME
čANKAR
DEL VITEIOVE
opreme
STALO MESTO i UTRtfco Ob DONAVI
Tute
MOSKo
!M£
RIMSKA
Bo
CASTE (V
orient, pra SERRA LASE
NE
LASEN
Ž605£n(
ME5T&CE
PRI
ŽARRU
KAiALNI
TAIMÉK
CIN
AVT. ORfU . OCULINA
NAPOVEDO
VALKA
Korošec
TOPILO
TA
LAKE'
iENSKo
IM£
CELOVŠKI
ILLUb
SAMOCL .
PRISTANIŠČE V ŠPANIJI
CLAVNO MESTO BALKAN DRŽAVE
NIKALNI
CA
PREKLIC
Opravičujem se za izrečene žaljive in neresnične besede, ki sem jih v svoji razburjenosti izrekel kuharicam TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica
Zavodnik Lovro
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Jožica Arh, Andrej Troj ar, Branko Urh, Miro Kelbl, Rafko Šolar, Branko Marčič, Ciril Kraigher in Marija Urankar.
V SPOMIN MATIJU IZ BREZIJ Umrl je, nepripravljen na smrt.
Kanila zadnja solza je z’očesa.
Obraz, tako še mlad, zdaj mrliško bled. . . Roke nemočne kraj telesa.
Stali smo pred krsto. Zdelo se je, kot da bi le trdno spal.
Sveče so ob njem gorele, bele rože so dehtele. Zunaj pa so ptice dalje pele v poletni dan.
Umrl je mnogo premlad.
Razigran nasmeh je za vedno zamrl. V večnem
spominu bo: fant veseljak!	Vesna
ZAHVALA
Ob smrti brata
MATIJA DEBELAKA
se iskreno zahvaljujem delovni skupnosti skupnih služb LIP Bled za podarjeni venec in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
brat Peter
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JULIJ 1979
Delavcev		Učencev v poklicnih lesnih šolah
TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica	492	+ 8
TO Rečica	325	+ 10
TO Mojstrana	55	+ 6
TO Podnart	74	+ 1
TO Trgovina	26	
DSSS	80	
Poročili so se: Zdenka HORVAT
iz TO Rečica
Bojan POR iz TO Rečica
Rodil se je: Jelki MENCIN — sin
1052
+	25