0 Film Ken Park razvpitih re`iserjev Larryja Clarka in Edwarda Lachmana je kljub številnim kritikam zaradi eks- plicitnih prizorov spolnosti in (samo)nasilja postal svetovna uspešnica. Larry Clark je jav- nost razburil `e s filmom Mu- larija (1995), ki prikazuje po- sledice `ivljenja mladine. Èeprav obèinstvo Ken Par- ka v ZDA ni najbolj naklo- njeno sprejelo, v Avstraliji pa so celo prepovedali predvaja- nje, je samo v Franciji v osmih tednih producentom prinesel veè kot milijon dolarjev. Tu- di pri nas je bil med publiko, navelièano hollywoodskih kli- šejev, razlièno sprejet; od gnu- sa nad šokantnimi prizori do navduševanja nad neolepša- nim sporoèilom. Re`iserja in scenarist ne skrivajo `elje po vznemirjanju gledalstva, tudi igralce sta ve- èinoma dobila kar z ulice. Po- stavlja se vprašanje, ali so kri- tike, ki film oznaèujejo za otroško pornografijo, name- njeno zgolj lahkemu zaslu`- ku producentov, upravièene, ali pa so ob gori dovoljene eksplicitne in tudi zakrite pornografije v reklamah, ki je nihèe ne preganja, svetohlin- ske. Mar ni še veliko veè ne- varnih idej v na prvi pogled etièno nespornih komercial- nih uspešnicah Hollywooda? Gre potemtakem za nelagodje malomešèanstva, ki ga je ne- posrednost prikazane resniè- nosti v filmu neprijetno zdrz- nila iz prividnega sveta igranja in zabave? Vsebina Drama pripoveduje o pe- tih ameriških najstnikih, Ke- nu Parku, Shawnu, Claudeu, Peaches in Tateu, `iveèih v manjšem kalifornijskem me- stu. Njihov vsakdan je tesno povezan z rolkanjem, mamili, alkoholom, promiskuiteto in spolnimi deviacijami njihovih staršev. Zgodba se odvija sin- tetièno-analitièno, na zaèetku filma se Ken Park sredi belega dne na igrišèu ustreli, nato pa spremljamo vsakdanje `ivlje- nje njegovih štirih prijateljev. Shawn najbolj pogreša materinsko ljubezen, saj nje- gova mati ob vseh gospodinj- skih opravilih ne najde èasa za prijazno besedo. Zato skuša priznanje ljubezni fizièno iz- siliti od mlajšega brata, name- sto v šolo pa zahaja k materi svojega dekleta, s katero ima spolne odnose. Njena mlajša hèerka pa je medtem prepuš- èena propagandnemu progra- mu na televiziji, ki povelièuje zgolj lepo telo. Claude je miren najstnik, ki nikakor ne vidi smisla v oèe- tovem dvigovanju ute`i in ob- sedenosti z mišicami, raje ima rolkanje in »skejterski« stil oblaèenja, oèe pa ga zara- di tega neprestano poni`uje, zmerjajoè ga z nièvredne`em in homoseksualcem. Naposled mu unièi rolko in ga udari z namenom, da bi mu sin vrnil udarce in se »izkazal mo`a« – toda Claude ga premaga prav v svetopisemskem slogu, re- koè, naj ga udari še enkrat, nato pa se mirno umakne. Njegova mati je šibka `enska, ki se kljub ljubezni do sina podreja mo`u, oba pa sta pri- mer povpreènih ljudi ni`jega srednjega razreda, ki se name- sto z reševanjem lastnih prob- lemov raje ubadata z nereal- nimi problemi v predstavah Jerryja Springerja. Lepa Peaches trpi zaradi versko zmedenega oèeta, ki v njej išèe svojo umrlo `eno, ona pa se mu za njegovim hrbtom upira z nemoralno spolnostjo. Tate, ki velja za norega, `ivi pri starih starših, ki ga neprestano silita v igra- nje dru`abnih iger. Èeprav nista sposobna videti njego- vih potreb in te`av, ga imata vseeno iskreno rada, vendar pa on tega nikakor ne obèuti in jima na njuno prijaznost od- govarja zmerjaje. Vrh drama dose`e, ko oèe doma zaloti Peaches pri oral- nem seksu. Po fiziènem zna- šanju nad njenim fantom in njo jo prisili, da se z njim »poroèi«. Claude po poskusu posilstva s strani oèeta pobeg- ne od doma, Tateu pa sredi noèi prekipi in brutalno zabo- de svoja stara starša. Babica mu umiraje ponovno izpove, da ga ima rada. Film se konèa s celodnev- no orgijo med Shawnom, Peaches in Claudeom, razkrivši še vzrok samomora Kena Par-  #   ka: ta se je ubil zaradi noseèega dekleta, ki ga je postavila pred vprašanje o smiselnosti `ivlje- nja in hvale`nosti zanj. Razèlemba idej Drama v naturalistiènem slogu prikazuje `ivljenje pov- preènih ameriških, zlahka tudi evropskih malomešèan- skih dru`in, ki nikakor niso nerealen plod scenaristove do- mišljije. Èeprav nas `e od og- leda zlahka odvrne njena raz- vpitost, od pravega sporoèila pa preveè potencirana šokant- nost, v resnici nikakor ne gre za nemoralen pogled na svet. Jasno je prikazana brezizhod- nost zmedenih vrednot v raz- vitem svetu, ki se je navelièal vsega materialnega, odrešujo- èe duhovnosti pa zaradi po- prejšnje brezbri`nosti do Boga in odvrnitve od vrednot, iz ka- terih evropska civilizacja v re- snici izhaja, ne zna veè najti. Re`iserjema in scenaristu lahko kveèjemu oèitamo nepo- trebno provociranje z eksplicit- nimi prizori spolnosti in nasilja ter pretirano kopièenje dru`- benih deviacij – kar trije prika- zani liki so `rtve spolne iztir- jenosti odraslih –, nikakor pa ne nerealnosti prikazanega. Film odlièno opiše moral- no zmedenost mladih, ki kljub `elji ravnati prav, zara- di vsesplošne sprevr`enosti dru`be in neprimerne vzgoje ter razmer v dru`ini ne znajo veè loèevati med dobrim in slabim. Pa vendar se izka`e, da imajo najstniki nemalokrat pravilnejše predstave o lju- bezni kakor pa odrasli. Oèitna je Shawnova `elja po materini ljubezni in njego- vo nerazumevanje dekletove matere, ki spi z njim, a trdi, da kljub temu ljubi svojega mo`a. Navzven se zdi, da ona, bivša navijaèica, in njen mo`, nek- danja športna zvezda, s pri- kupnima hèerkama `ivita “sanjsko” `ivljenje, kot v kliše- ju sreène ameriške dru`ine. Pa vendar je navelièana te idile, `eli si spremembe, èeprav ne drastiène. Z mlajšim ljubim- cem – Shawnom, ki ga pravza- prav sploh ne ljubi, si hoèe do- kazati, da je še vedno privlaè- na, a hkrati še vedno ostati v varnih okvirih zakona. Shawn pa je ob tem èustveno popol- noma zmeden, sam spi z ma- terjo in hèerko zato, ker je preprièan, da ima obe enako rad. Èeprav ju kasneje »preva- ra« s Peaches, to stori zaradi napaènih predstav o partner- ski ljubezni, misleè, da ima lahko enako rad veè `ensk hkrati. Podzavestno èuti pove- zanost spolnosti z ljubeznijo, ki se ne sme prekiniti. Najbolj pereè dru`ben problem v filmu je pedofilija. Pri vseh izvira iz izgube èuta za loèevanje med dobrim in slabim, pravzaprav iz izgube stika z realnostjo in posledi- cami v njej. Pri materi Shaw- novega dekleta je povod zdol- goèasenost, pri Claudeovem oèetu nezmo`nost ceniti lju- bezen `ene in podleganje al- koholu, saj je samopomiloval- no preprièan, da ga nihèe nima rad, pri Peachesinem oèetu pa verska zmedenost in nesposobnost loèiti osnovna èloveška razmerja, loèiti hèer od matere. Osvetljene so tudi posledi- ce samozadovoljevanja, ki v so- dobni psihologiji velja za neškodljivo, a pri Tateu oèitno le še poveèa frustracije. Stare starše krivi za vse svoje te`ave in nezadovoljstva, ker še ni imel dekleta in se te`ko vklju- èuje v dru`bo sovrstnikov. Njun še vedno romantièen odnos zaradi lastnih frustracij nad dekleti naravnost sovra`i. Stara starša sta s svojo brezpo- gojno, zvesto in spoštljivo lju- beznijo antiteza zmedenemu pojmovanju mlajših generacij. Je morda Tateova reakcija po- tencirana reakcija sodobne dru`be na »staro« pojmovanje ljubezni? Na koncu filma se odpre tudi problem splava in med mladimi vse bolj pogostega samomora. Kenovo dekle se splavu jasno upre, rekoè, da noèe biti morilka lastnega otroka. Tudi zaradi zunanje podobnosti s svojim fantom deluje kot njegov drugi jaz. Na njeno vprašanje, mar ni hvale`en materi za `ivljenje, ta nedvoumno odgovori s sa- momorom. Reševanje problema s stra- ni mladih je nakazano med skupinskim spolnim odno- som, ko Claude ugotovi, da si `eli `iveti na utopiènem raj- skem otoku, kjer bi se spolno     obèevalo ves dan, Shawn pa na to odgovori, da vse to prav- zaprav `e `ivi. Identificira se s Kenom Parkom, s èimer ja- sno izrazi dve izbiri mladih: odloèitev za `ivljenje in za po- gosto netrdne vrednote, kot sta spolnost in nejasno pred- stavljana ljubezen, ali pa za `ivotarjenje v nesmislu s konè- nim samomorom. Problem eksplicitnih pri- zorov spolnosti Ken Park znova naèenja staro vprašanje, ali je šokiranje z nadrobnim prikazom spol- nosti in moralnih deviacij upravièeno sredstvo za širjenje umetnosti med vse bolj ne- zainteresiranim obèinstvom. Leposlovje je uporaba te me- tode privedla v oblikov- no-vsebinski nihilizem, od ka- terega le poèasi okreva, in pov- zroèila otopelost vsega nava- jenega bralstva. Bo s filmsko umetnostjo res drugaèe? Filmsko ustvarjanje se gle- de prikazovanja spolnosti pa tudi nasilja sooèa s precej veè- jimi moralnimi dilemami kot pa leposlovje. Bralec je v veliki meri prepušèen lastni domiš- ljiji, še tako naturalisiène opi- se lahko »zmehèa« v lastnih predstavah, tudi morebitni pisni manipulaciji se da la`e upirati kot pa slikovni. Poleg tega pa za sestavo leposlovnega dela niso potrebni igralci, ki v filmu spro`ajo dodatne etiè- ne dileme. Pornografija zaradi svoje neiskrenosti, zlorabe igralcev in izkrivljanja resniènosti ni- kakor ne more biti sprejemlji- va za pravega kristjana. Ken Parka kljub nekaterim ekspli- citnim prizorom spolnosti ne moremo uvrstiti niti med t. i. mehko pornografijo, kajti nje- gov namen ni prikazovanje spolnih aktov za vzbujanje spolne sle gledalcev, pa tudi sam zakljuèek in potek filma je daleè od pornografske zla- gane idile. Kljub kritikam tu- di ni otroška pornografija, saj so bili igralci polnoletni. Spornost filma pa je v na- èinu snemanja, ki zbuja etiè- ne pomisleke. Èetudi se pri- kazani spolni odnosi v resnici niso zgodili, gre še vedno za preveè podroben, ne dovolj spoštljiv prikaz telesne intime igralcev. Kako doloèiti mejo, ki bi bila še sprejemljiva za kršèanskega gledalca? Pornografijo loèimo od umetnosti po naèinu in na- menu prikaza, to se pravi po zelo podrobnem in nespošt- ljivem prikazovanju telesno- sti, ki je namenjena zgolj spolni nasladi gledalcev in za- slu`ku producentov, medtem ko naj bi prava umetnost imela trajno estetsko vred- nost in naj bi po klasiènem pojmovanju bogatila èloveko- vo spoznanje o svetu. Ken Park sicer ni pornografija, omenjeni prizori pa precej za- megljujejo pravo sporoèilo fil- ma in njegovo estetsko vred- nost, saj je film s strani ne- pozornega gledalca lahko kaj hitro napaèno razumljen. Èeprav ima estetika po Ušenièniku avtonomno vlogo znotraj umetnosti in je ne moremo presojati zgolj z etiè- nega vidika, se èlovek uresni- èuje samo v etièni dr`i. Naèin snemanja omenjenega filma pa ni etièen, saj `ali telesno dostojanstvo igralcev, ki tako tr`ijo še telesno intimnost, s èimer se nevarno pribli`ujejo pornografiji in prostituciji. Podrobno prikazovanje pre- pletanja golih teles kršèanske- ga spoznanja o svetu paè ne more obogatiti. Sklep Ken Park po vsebinski pla- ti tako ni sporen za kršèanske- ga gledalca, saj dokaj iskreno, èeprav mestoma vseeno neko- liko pretirano, prika`e poraz- no stanje razvitega sveta in vzroke za popaèenje vrednot. Tudi mladih ne prika`e kot izgubljene generacije, paè pa v luèi iskalcev prave ljubezni in Resnice, ki jo nekateri (npr. Kenovo dekle) pravza- prav najdejo. Èeprav spolnost in nasilje v filmu nista prikazani v na- slado publike, kveèjemu za pridobitev le-te, se vendarle ne moremo strinjati z nepo- trebnimi eksplicitnimi prizori spolnosti, ki `alijo telesno do- stojanstvo igralcev in lahko negativno vplivajo na gledal- ce. Film bi se dalo z enako mero sporoèilnosti posneti z manj spornim prikazom pri- zorov spolnosti in nasilja. Ken Park vsekakor ni primeren za  #   otroke, saj še pri odraslih lah- ko zaradi provokacij dose`e napaèno razumevanje. Oporekali bi lahko tudi pesimistiènemu koncu oziro- ma zaèetku, pa tudi ta ni tako pesimistièen glede na jasno al- ternativo – izbiro Kenovega dekleta. Izpostavljena je prav- zaprav èlovekova osnovna `iv- ljenjska izbira: `iveti – ne `i- veti. Dva filmska lika izbereta smrt, ostali pa `ivljenje s sicer ne preveè trdnimi vrednota- mi, a vendar vrednotami. Iz- bira ne `iveti pa se v tem fil- mu nikakor ne propagira. 6&=  )   , &      / 3! &  dravitvi dragega bolnika – svo- je na smrt bolno rodno mesto Trst. Tako skuša Igor v o`iv- ljanju svetlih trenutkov mesta, to je stoletij njegovega razcve- ta, ko je bilo mesto oprto na svoje slovensko zaledje in sve- tovljansko odprto navzven, za- radi èesar sta lahko v njem v sprošèenem ustvarjalnem so- `itju razvijala oba naroda, najti prostistrup za bolezen, ki ga je smrtno naèela. Na bolezen izkoreninjenja mesta iz njegovega naravnega zaledja in zaèetka sovraštva do naroda, ki je Trst bistveno soobliko- val. Na bolezen, ki je dosegla svoj vrh z vladavino èrne dik- tature in traja vse do danes, zaradi èesar je Trst še vedno “nesreèno mesto z dvema du- šama, od katerih skuša ena za- dušiti drugo”, kot pravi junak, ko z neusahljivo vnemo išèe prilo`nosti opozarjati na uni- èevanje èloveka, ki se dogaja skozi zatiranje njegove mate- rinšèine. Temeljni agens, ki `ene junaka v njunih temeljnih pri- zadevanjih, je torej reševanje èloveka iz krempljev unièeval- skih sil, ki jim je izpostavljen. To uèinkovanje destruktivnih sil na èloveka se najbolj nazor- no poka`e v unièevanju èlo- veškega telesa, èemur sta bila oba junaka romana neposred- no izpostavljena. Lucie ob spozabljanju svojega roditelja, Igor pred “krematorijskimi peèmi”, kjer so »iz ljudi delali milo in s èloveškim pepelom gnojili v lonèkih cvetlice« in Roman Borisa Pahorja Zgodba o reki, kripti in dvor- ljivem golobu, ki je izšel ob av- torjevi 90-letnici, se dotika tem, ki so zveste spremljeval- ke avtorjevega opusa. Tako se v njem Pahor dotika vprašanj (pre`ivetja) slovenstva v Trstu in premošèanja posledic izkuš- nje koncentracijskega taboriš- èa skozi tematizacijo poglob- ljene (erotiène) ljubezni. Ta je po njegovem edina mo`na pot preobra`anja temnega pola `ivljenja, in sicer na naèin osebnostnega oèišèevanja in dozorevanja, ki naj bi vodila v polno medèloveško so`itje. Dogajalni okvir, ki se geo- grafsko razprostira od njego- vega Devina do njenega Pari- za, poseljujeta slovenski pisa- telj Igor in psihiatrinja Lucie s svojim intenzivnim iskanjem `ivljenjskega smisla. Iz njega napajajoè se nadejata preseèi grozljivo notranjo popaèe- nost, v katero je njo pahnila oèetova seksualna zloraba, njega izkušnja kulturnega in fiziènega genocida “rimskega fašizma, nemškega rasizma in pristne domaèe rdeèe diktatu- re”. Lucie se iz svoje travme re- šuje s pomoèjo ljudi, ki so tako kot ona do`iveli zlorabo. Prav tako Igor, ki s svojim vne- tim pisateljevanjem skuša oz-