Poštnina je plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 r’
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poitnina posebej. — Oglasi po ceniku.
CIALIST
Izhaja vsak petek popojdn«.
Nefrankirana in nepodpi?” na pisma se ne sprejeli *
Sedež uredništva in° uprave Ljubljana, Vidovdanska
+« StfiV. "
Štev. 46.
Glasilo Socialistične stranke Ju
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1925.
va	‘ros
i
a*,.	____
O koroškem vprašanju.
(Narodnemu Dnevniku.)
Narodni Dnevnik je napačno in krivično raztolmačil v torkovem uvodniku naš članek o koroški prireditvi. Zato je nujno potrebno, da o tem vprašanju še enkrat izprego-vorimo.
Koroško vprašanje je rešil leta 1920. koroški plebiscit in to tako, da se je večina izrekla za avstrijsko pripadnost. To je gotova stvar in s tem dejstvom mora računati vsak, kogar ni oslepil nepremišljeni nacionalni šovinizem.
Mimogrede bi še omenili, da so avstrijski socialisti takrat predlagali prav jugoslovanskim vladnim krogom, da se priključi Jugoslaviji ozemlje pod Dravo. O ogorčenosti in
o	vsem, kar je bilo s to ponudbo v zvezi, je^ odveč govoriti. Škoda pa bi bilo, če bi to izvestni krogi tako hitro pozabili.
In sedaj po petih letih!
Vnaprej je treba povdariti, da je pogrešena ona politika, ki hoče re-parirati zgodovino in zastaviti pot zgodovinskemu, po gospodarskih prilikah predpisanemu razvoju. Zato rečemo: Gospa Sveta je bila! Gosposvetsko polje je igralo recimo nekdaj 'svojo vlogo v slovenski zgodovini. Zgrešeno pa bi bilo, če bi tej zgodovini in le tem zgodovinskim, reminiscencam na ljubo zahtevali Gosposvetsko polje danes zopet zase! Po zgodovinskih datumih in letnicah ne bo nihče danes črtal, risal meja in prestavljal državnih mejnikov.
Da je tozadevno naše stališče pravilno, dokazuje najbolj okoliščina, da klic po priklopitvi, ki se je razlegal zadnji čas po naših bregovih, ni izšel iz Koroške. Zato smo z upravičenostjo trdili, da je to gibanje umetno prirejeno, šovinistično izvedeno in — vse to brez onih, ki jih zadeva tiče.
Dasi neradi — se sklicujemo na Slov. Narod, ki je tudi mnenja, da se Korošci za tako rešitev ne ogrevajo niti ne navdušujejo.
Konkretno: Korošci so se v razmere uživeli, naš „hura-patriotizem“, nepremišljeni nacionalizem pa bi rad preko Korošcev postavil svet na glavo in prestavil mejnik vsaj malo bolj na sever. — Tako gibanje pa je ne-zmiselno, je pa tudi nevarno, ker nujno neti sovraštvo med dva soseda, ki jih bo gospodarsko življenje gotovo še tesneje zvezalo.
Proti umetnemu ustvarjanju takih gibanj in neumestnemu podpihovanju strasti smo dvignili svoj protest.
Moti se oni, ki misli, da se je petletnica koroškega plcbiscita praznovala v znamenju tistega duševnega razpoloženja kot je bilo ob plebiscitu na Koroškem.
V	ni še!
Naj se izvrši še enkrat plebiscit, pa bi videli, da so se razmere bistveno izpremenile in sicer izpremenile v neprilog onih, ki sanjajo pri nas o priključitvi Koroške. — Tako je in nič drugače. Vsaka druga trditev ne vzdrži kritike ob roki objektivno premotrenega splošnega položaja.
In zakaj?
Poleg razlogov čisto gospodarske prirode, kateri odločajo tehtnejše, kot pa slovenske sanjavosti, je velik razlog tudi ta, da si naših razmer na Koroškem nihče ne želi. Tu pa leži: quod erat demonstrandum.
Iz notranje politike.
Politični položaj.
V	tem tednu pa je bil politični položaj slab za radikalni klub. „Fov-šija“ je grdo raztrgala unitarizem radikalnega kluba. Stanič, slabozna-ni bivši železniški minister se je skopal na Radojeviča, ki sedaj preganja korupcijo in uganja politiko v* sao-bračajnem ministrstvu. Konec je te pesmi bil, da se je Radojevič vozil z brezplačno karto v London. Torej prilično taka reč, ki se za goljufijo kaznuje. Poglejte, koliko zapora dobi siromak, če se »črno« pripelje iz Jesenic v Ljubljano. Radojevič je postal minister saobračaja.
Pa še tega spora niso poravnali, je moral Pašič že zopet miriti. Parlament je moral izvoliti iz svoje „če-stite“ sredine svoj finančni odbor. Ker je boljše, če je človek poslanec in še član finančnega odbora povrhu, zato so se seveda v interesu države tepli poslanci med seboj, kdo bo prišel v finančni odbor. No, in pri radikalih je počilo. Poslanci so odrekli pokorščino, zato, ker je predsednik kluba sa čičom sam določil kandidate za finančni odbor.
Seja radikalnega kluba je bila zato razmeroma burna in ... sam Pašič je govoril o disciplini in požrtvovalnosti za državu i otačbinu."
Tudi Radičevci so imeli slab teden. Vsaj je prišel na dnevni red parlamenta tisti invalidski zakon, proti kateremu so Radičevci vložili odvo-jeno mišljenje. Ker pa sede Radičevci sedaj v vladi, so to mišljenje premislili in ga preklicali. Kaj ni to naravnost neverjetno? Pa, pri nas je tudi to politika!
Klerikalci so na boljšem. Za invalidski zakon jim je dobri dr. Jež izdelal kritiko, to kritiko je povedal v parlamentu Kremžar, zato je imel Jugoslovanski klub časa dovoij, da je v Beogradu ugotovil, da so slabe in blatne ceste v Sloveniji. Zato je dobil referat za ceste Sernec v roke, ki se na pohajkovanje in postopanje razume.
Tako so „delah“ pretečeni teden. Ko pa je prišla nedelja, je ostal politični položaj neizpremenjen, politiki pa so tudi nedeljo in ne le cel teden za počitek in odmor izrabili.
Vsa sporazumaška reč pa šepa, odKar so sc zanjo tudi naši samostojni demokrati izrekli. To pa smo že vnaprej prerokovali in tudi vedeli.
Interpelacije.
Slabo motilo za volilsko nervoznost, nezaupljivost in nestrpnost so poslanske interpelacije v jugoslovanskem parlamentu. Kakor je videti, se je sedaj v času nahoda in influence polotila predvsem slovenskih poslancev — interpelacijska manija.
Pa so dobili svojo interepelacijo stari in mladi žendarji, posebno interpelacijo so skovali za stare, vpo-kojene učitelje, zelo ganljivo interpelacijo so zopet napisali klerikalci za slabo plačane in sestradane cestarje. Tudi jeseniškim in zidanmoškim železničarjem se obetajo take pohvale in pozornosti.
Skratka: za vsakogar poseben papir!
Da pa ne bo nihče nasedel takim prevaram, ki jih otipljemo z roko, bomo našteli le par .stvari, ki so jih demokrati pa tudi klerikalci rešili brez interpelacije. Tako so „nacio-nalizirali“ in upropastili nekatera podjetja — brez interpelacije. Trboveljska premogokopna družba je dobila ugodnosti na železnici — brez interpelacije. Profesorja Jarc in Remec nista bila prestavljena in sta ostala v Ljubljani — brez interpelacije. Ubogi učitelj Vider pa ne bo prestavljen, in ker ne bo prestavljen, zato bo interpelacija. Tuji državljani, ki se grejejo pri Trboveljski premo-gokopni družbi pa so dobili dovoljenje za bivanje — brez interpelacij, pravijo, da tudi celo brez „mazanja“.
S takimi primeri bi lahko seveda še nadaljevali. Facit pa je ta: za žendarje, cestarje, železničarje in učitelje so interpelacije, za druge so pa — lične intervencije. Interpelacije so za slepilo, za intervencije pa je denar najboljše mazilo. In kdor nima denarja, za tega je pa interpelacija dobra in zadostna. Tako se rogajo ljudski neumnosti.
#
Zabava sa plesom. V Ljubljani obstoja baje nek Oficirski dom. Leta prireja svoje zabavne večere sa plesom i kolom. Prav. Naj prirejajo. Le, kje pa je tista demokratičnost, o kateri smo toliko slišali po prevratu. Mar se že zopet ustvarja nova kasta, ki ne spada med ljudstvo. Na zabavi je odelo promenadno. (Spominjamo se zabavnega lističa, ki je nekoč k takemu povabilu pristavil: še prispodobo o vse-kovanju in pljuvanju.
Politične svoboščine, svoboda posameznika, demokratičnost ustavne oblike itd., to so razlogi, ki bi v naš nenrilog odločili pri plebiscitu, četudi bi se samo pod Dravo vršil.
Ne zanikamo: je gotovo nekaj slučajev, da niso varovane manjšinske pravice. Glede šolstva, glede uradnega jezika itd. Toda: predvsem korigiraj sebe! Dvojna morala je še vselej končala za Slovence s fiaskom! Da pa bodo varovane vse manjšinske pravice, za to pa bodo tudi socialisti vselej brezpogojno zastavili svoj vpliv. Seveda ni manjšinska pravica, če kdo iz kavarne Zvezda v Ljubljani zahteva, da mora biti na Gosposvetskem polju slovenska šola, zato, ker so tam slovenske kneze nekdaj ustoličili.
Kdor bo brez predsodkov premislil gornje opazke, bo moral priznati, da je naše stališče pravilno in, da ne gre brez glave in zmisla načenjati že rešenega koroškega vprašanja.
Najmanj pa, da bi kdo hotel s takim gibanjem ustvarjati sovražno razpoloženje med Avstrijo in Jugoslavijo v času, ko isti ljudje kriče o potrebi trgovskih in drugih medsebojnih pogodb.
Veliko boljše bi bilo tudi za nacionalistične kroge, če bi resno razmišljali o federaciji, ki naj bi se uveljavila v Srednji Evropi. — Ta in taka vprašanja bodo stopila v prihodnjih letih v ospredje. Pozabljeno, le za proslavljanje obletnic primerno pa bo ostalo koroško vprašanje.
Končno le še: očitek anacional-nosti in očitek, da smo padli socialisti v hrbet, vse to spada v ropotarnico! Vse to spada med staro šaro! Nas taki očitki prav nič ne bole in
—	če se hoče Narodni Dnevnik diskreditirati, naj s .takimi očitki nadaljuje ! Nam bi bilo žal, če bi ne mogli potem več polemizirati z Narodnim Dnevnikom.
Po svetu.
Na Balkanu vrel
Grško-bolgarski konflikt.
Še v svežem spominu nam je konferenca^ v Locarnu, ki je hila eden najvažnejših dogodkov po svetovni vojni in pomenja važen korak k umirjen ju Evrope, ko so počili topovski streli na grško-bulgarski meji kot posmeh sklepom v Locarnu. Grške čete so prekoračile bul-garsko mejo, zasedle nekatere bul-garske obmejne kraje in to je dovolj, da se ne vznemiri le Balkan, temveč tudi ostala Evropa. Ta spopad ni za one, ki razmere na Balkanu poznajo pobližje, nič novega, v Bulgariji in Grčiji je uvedena dsktatura, ki izrablja za zunanjepolitične akcije nacionalistične instinkte in namerava s tem zatirano in nezadovoljno ljudstvo odvrniti od pozornosti na gospodarska vpraša-šanja znotraj države. Dejstvo je, da organizirane tolpe v obeh državah namenoma izzivajo obmejne spore, na meji more in požigajo in preže na svoje sosede. Upamo, da do vojne ne ‘bo prišlo, vendar nam .je ta spor ponovno dokazal, katere sile lahko vodijo do vojnih zaplet-Ijajev; pomanjkljiva moralna in politična moč Zveze narodov, nevzdržne nacionalne razmere v državah, ki so bile osnovane po mirovnih pogodbah in teroristične metode vladanja v notranjosti držav, kjer so socialna vprašanja in ljudske potrebe potisnjene v ozadje. Vse te države tvorijo nevarnost za mir v ostalem svetu. Zato je prva zahteva delavstva razorožitev in normaliziranje notranjepolitičnih razmer v balkanskih državah. Dolžnost delavstva je, da se bori proti vsaki diktaturi, bodisi poedincev, bodisi političnih klik ali strank.
S. Vandervelde o Locarnu.
V	Parizu je podal s. Emil Vandervelde, ki se je kakor znano osebno udejstvoval na locarnski konferenci novinarjem poročilo o sporazumu, da bo ta sporazum belgijska vlada soglasno odobrila in da 80	'belgijske	delegacije	zado-
voljivi. Predvsem je uspeh locarn-ske konference označil v sledečih točkah: 1. Največjega pomena je, da je priznala Nemčija teritorijalni status quo in da se je obvezala, da se v nobenem slučaju ne bo poslu-žila orožja. V Locarnu sklenjene pogodbe niso kos papirja, ker je vsako zlorabljanje onemogočeno. 2. Garancija Angleške je velike važnosti. To garancijo je skušala doseči Belgija že od 1. 1919. 3. Zveza narodov je pridobila s sklepi v Locarnu na prestižu. 4. Naravna posledica je veliko omiljenje napetosti v belgijsko-nemških odnoša-jih. Izdatki za oboroževanje se bodo zmanjšali. Stroški za zasedbo se bodo skrčili.
Francoska politika.
Politična zgodovina se gotovo pomika najbolj počasi na Francoskem. Vladno krmilo sta že vodila Briand in Caillaux (Kejo), ko sta bili imeni kakor Macdonald in Bald-win še nepoznani. Pred 15 leti je Poincare ustanavljal franeosko-ru-sko zvezo, pozneje se je umaknil in svetovno vojno je motril v zatišju .Po vojni so mu izročili v roke vladne vajeti in je s svojo politiko vznemirjal celo Evropo z za-
ati 2
..SOCIALIST
i	bo Poruhrja. Po zmagi levičar-ga kartela se je umaknil in sedaj zuje razvoj zmešnjav. Briand <7 p dno igral dvojno vlogo: sedaj -tesnioi, potem na levici, (ločim J0 posebna lastnost Caillaux-a, da vodi svojo samostojno politiko. Med vojno, ko je iskal stikov z Nemčijo, so ga proglasili za izdajalca Francoske. Sedaj rešuje francoske finance dn išče zaslombe med onimi, ki bi ga med vojno najraje križali. Zaslombe išče protii levi skupini v francoskem parlamentu, ki je za obdavčenje kapitala in oddajo premoženja. Na trmoglavosti Ca'illaux-a je tudi padla Painleve-jeva vlada. Dne 27. oktobra t. 1. je moral sedanji kabinet podati ostavko, ker ni bilo mogoče priti do sporazuma v vprašanju novega finančnega zakona ravno radi vprašanja davka na premoženje. Mož bodočnosti je bivši ministrski predsednik Herriot, ki je bil takoj po demisiji sedanje vlade pozvan v Pariz.
Kongres železničarjev.
Volitve v Švici. — Napredovanje socialne demokracije.
Izid volitev v Švici nam kaže razveseljivo napredovanje socialistične stranke. Poleg starih mandatov, ki jih je obdržala, je pridobila še 6 novih. V parlamentu je (socialistična skupina druga najmočnejša skupina. Ta razveseljiv izid je toliko bolj pozdraviti, ker ga more švicarska socialna demokracija zaznamovati kljub temu, da so se meščanske stranke pri volitvah zedinile na liste proti njej. Od vseh 198 mandatov so socialisti prejeli 49 mandatov.
llerlin — rdeč. Socialistična večina
v berlinski občini.
V	nedeljo 25. oktobra t. 1. so se vršile v Berlinu občinske volitve. Volilni dzid je pokazal sledečo moč posameznih strank:
glasov m and. Socialni demokrati	604.704	74
komunisti	347.282	42
neodvisni socialisti	14.608	3
meniški nacionalci	385.326	•	47
nem. ljudska stranka	111.432	13
(demokrati	171.961	21
'gospodarska stranka	73.264	J)
centrum	63.265	7
ostale manjše skupine	69.895	8
Po tem rezultatu so torej dobile razredne delavske stranke 966.000 glasov (skoro 1 milijon) in 119 mandatov, dočiin ostale meščanske stranke skupno 875.143 in 105 mandatov. Berlin ima torej rdečo večino.
Boj proti »Nepszavi«.
Proti glasilu madžarske social-no-demokratične stranke »Nepszavi« vodi madžarska justica ostro borbo. Borba je toliko bolj gnusna, ker nalaga justica listu velike denarne globe in hoče s tem list finančno uničiti. iSamo v mesecu oktobru so znašale denarne globe, na katere je bil list obsojen, 100 milijonov madžarskih kron.
O	Labour Party.
Z ogromno večino, to se pravi z 2,870.000 proti 311.00 glasovom, je redni kongres angleške Delavske stranke (Labour Party) sprejel sledeč predlog za postopanje proti komunistom:	Noben	član ko-
munistične stranke ne more postati član katerekoli sekcije stranki priključenih krajevnih organizacij. — K tem sklepom je priobčil »Daily Herald« sledeč komentar: »Kritika je potrebna. Nihče je noče zatreti. Tudi levo krilo v stranki je potrebno. Energično levo krilo ustavne organizacije je vendar vse nekaj drugega kot pa skupina ljudi, ki smatrajo mirno akcijo kot staro točko iprograma. Gotovi elementi v stranki pa tega nočejo, temveč hočejo, da si od teh dveh sil naipravi prostora druga drugi. To pa se jim ni posrečilo.«
Kapitalisti za Vatikan.
Ameriški bankirji so odobrili 1V2 milijonov dolarjev kredita, da podpro »Sveto Stolico«.
V	soboto dne 24. in v nedeljo dne 25. t. m. se je vršil v Ljubljani v Ljudskem domu kongres ujedi-njenja razrednih železničarskih strokovnih organizacij. Na kongresu je sodelovalo osem dosedaj ločenih organizacij, ki štejejo skupaj nad 3000 članov.
Prvi dan so zborovali .samo delegati. Drugi dan pa je posetilo kongres v velikem številu tudi .članstvo samo, tako da se je pretvoril kongres v nedeljo v veličastno manifestacijo za strokovno edin-stvo.
Na kongresu je bil sprejet v poimenskem glasovanju s 64 proti 7 glasovom sklep, da se zedinijo vse železničarske strokovne organizacije v skupen zedinjeni Savez železničarjev, ki se priključi ostalim v Združeni strokovni delavski zvezi ujedinjenim strokovnim organizaci-cijam. Pni nas v Sloveniji pomenja to, da vstopajo železničarji nazaj v krog ostalih delavskih strokovnih organizacij, kojih odlični član je železničarska organizacija vedno bila, dokler je niso iztrgale iz njih kroga povojna zmeda in udarci reakcije.
Tako pomenja kongres železničarjev važen dogodek v nizu onih
akcij, ki vpostavljajo nekdanjo moč delavskega razreda.
V	odkrito zadoščenje nam je bilo, ko smo gledali delegate železničarjev zopet ujedinjene, dvignjene, pripravljene za nadaljnje borbe. Železničarji so s tem svojim kongresom, reakciji, ;kii jih je skušala razbiti na tisoč kosov, jasno povedali:
Da so vsa prizadevanja, ki bi šla za tem, da se strokovno gibanje delavstva ubije, zaman.
To je kakor, da bi hoteli zajeziti živo vodo, tekočo reko.
Če postavite jez, se bodo vode zgubile v pesku, se bodo morda razdelile na nešteto strug in strugic,
—	a ostale bodo tu.
Zelo se bo motil tisti, ki bi s tem ne računal. Zakaj naenkrat bo videl, da so se strnile zopet v mogočno strugo. To se je zgodilo na kongresu železničarjev, ki je bil za naše §trokovno gibanje zgodovinski dogodek največje važnosti.
Železničarji se niso združili na strankarski podlagi.
Vkljub temu smo njih zedinje-mja. tudi kot socialisti veseli, ker vemo da služi vsaka razredna borba tudi socialističnim ciljem.
Valentin Komavli, Murska Sobota:
Vprašanje prekmurskih sezonskih delavcev.
O priliki razprave o carinski tarifi v finančnem odboru v Beogradu so nekateri poslanci sprožili vprašanje carine, 'ki jo morajo prekmurski sezonski delavci plačevati za žito, ki ga tekom sezone zaslužijo na Madžarskem ter predlagali, da se carina na zasluženo žito odpravi. Glasom časopisnih poročil se je g. drž. podtajnik Neudorfer izjavil proti predlogu ,ter se postavil na 'zelo enostavno stališče, češ, da prekmurskim delavcem ni treba hoditi delat na Madžarsko.
Predpostavljajoč, da odgovarjajo amenjene časopisne vesti resnici i” prepričan, da je gori navedeno mnenje posledica nepoznan ja razmer, se kot nameščenec »Državne borze dela« v Murski Soboti, ki se bavi z zaposle-njem prekmurskih delavcev čutim dolžnega napisati o stvari nekaj besed z namenom, da opozorim merodajne či-nitelje in javnost na to poreče vprašanje, ki le ni tako enostavno, kakor si nekateri mislijo.
V Prekmurju imamo kakih 12.000 kmečkih delavcev, ki delajo vsako leto deloma vso sezono (april — november) deloma v presledkih na raznih veleposestvih v državi in na Madžarskem. Od teh 12.000 delavcev je mogoče zaposliti na domačih veleposestvih povprečno letno največ 5000, okoli 4000 se jih zaposli na Madžarskem, dva do tri tisoč jih ostane kot rezerva, ki stalno obremenjujejo delovni trg v industrijskih centrih in rudniških revirjih v Sloveniji.
Ako vpoštevamo po eni strani poljedelsko produktivno pasivnost (ter slabe posestne in gospodarske razmere v Prekmurju, ki je najbolj obljudena pokrajina v državi, po drugi strani pa stalno naraščanje brezposelnosti med industrijskim delavstvom, moramo priti do zaključka, da trditev, da prekmurskim sezonskim delavcem ni treba hoditi delati na Madžarsko, ni na mestu.
Vzemimo možnost, da bi prekmurskim delavcem iz kateregakoli vzroka
bilo onemogočeno si poiskati zaslužka na Madžarskem. Kje maj potein zaposlimo štiri in še več tisoč ljudi, ko vidimo, da je vsled splošne stagnacije brezposleimst med industrijskim delavstvom vedno večja? Ako poznamo živi jenske in gospodarske razmere v Prekmurju lahko smelo trdimo, da bi bilo za prekmursko prebivalstvo naravnost nesreča, če bi bilo tem ljudem onemogočeno poiskati sii delo in zaslužek drugod, dokler ga doma ne morejo dobiti!
Mislim, da že same gori navedne številke zadostujejo v dokaz, da vprašanje prekmurskih sezonskih delavcev ni tako enostavna stvar in da bi morali merodajmi činitelji to vprašanje drugače razmotrivati in zanj ukreniti kaj pozitivnega.
Vsi znaki kažejo, da bo madžarska vlada prihodnje leto ras prepovedala ali vsaj z raznimi ukrepi ovirala dohod prekmurskih delavcev na madžarska veleposestva. Na to možnost si dovoljujem opozoriti merodajne kroge, da vizamejo stvar pravočasno v pretres ter jo pri trgovinskih pogajanjih, ki se že ali se bodo prejalislej vršila z Madžarsko, skušajo rešiti v prid prekmurskih sezonskih delavcev.
Še par 'besed glede carine, ki jo ti delavci morajo plačevati za zasluženo žito. Ker je to žito zaslužek, ki služi tem delavcem in njihovim družinam za preživljanje v zimski dobi, se po mojem mnenju godi tem ljudem krivica, ako se jim z uvozno carino zaslužek občutno prikrajša. Kakor že omenjeno, je Prekmurje glede pridelka pasivno, zato bi se že radi te okolnosti moralo vpoštevati glede uvozne carine one izjeme, ki jih menda carinski zakon sam predvideva. iZato naj se na merodajnih mestih te okolnosti vzamejo v obzir ter naj se nvozma carina za ziito, ki pa prekmurski delavci na Madžarskem zaslužijo popolnoma ukine! Dolžnost vseh poslancev brez razlike pa je, da se zato energično zavzemajo.
Zveza ruskih in angleških delavcev.
Obširno se že več mesecev bavi tako meščansko, kakor tudi delavsko časopisje z vprašanjem enotnega nastopanja ruskih in angleških strokovnih organizacij. v _ akcijah proti kapitalistični reakciji. Naj tudi mi izrečemo svoje mnenje v tem velevažnem vprašanju, ki ga zlorabljajo v politične in špekulativne namene tako buržoazija, kakor tudi komunisti.
Strokovne organizacije v Rusiji so samostojne, vendar podrejene državi. Pred vsemi drugimi interesi je interes države! To zanjko so boljševiki zadrgnili za vrat ruskim strokovnim organizacijam. Strokovne organizacije v Rusiji imajo nalogo voditi boj za zboljšanje živ-ljenskega položaja svojih članov z vidika splošnih interesov, ne pa z vidika interesov delavcev. Na vseh
odgovornih in vodilnih mestih sovjetske vlade in uprave so ljudje velikih zmožnosti, ki pa niso bili nikdar delavci, kakor to besedo navadno pojmujemo, namreč ročni delavci v tovarni. Kakšno naziranje ima sovjetska vlada o nalogah delavstva! Nazor, da mora delavstvo žrtvovati v Rusiji kolikor največ more v dobrobit sovjetske države. Temu naziranju delavstvo seveda mora nasprotovata. V gibanju in boju za izboljšanje svojega gmotnega položaja hočejo biti ruski delavci svobodnejši.
Razumljivo je, da so v tem hotenju navezani le na svojo moč, dokler ne najdejo zaslombe v delavstvu drugih držav. To njihovo hotenje so prvi podprli angleški delavci. Ruski delavci so seveda z vso vnemo pozdravili korak angleških delavcev in nihče ni mogel preprečiti bližajoče se zveze angleških in ruskih delavcev.
Razumljivo nam je lahko po tej konstataciji, da i kapitalisti i boljševiki ne morejo biti za tako zvezo. Saj je naperjena proti obema, saj bo ta zveza vodila boj i proti bolj-ševikom i proti kapitalistom. Nosilci boja proti kapitalistom bodo angleški delavci s podporo ruskih delavcev, nosilci boja za /demokratiziranje Rusije pa bodo ruski delavci sami s podporo angleških delavcev.
To zvezo ruskih in angleških delavcev so obsodili kapitalisti kot komunistično propagando, komunisti pa jo označujejo kot »zboljševi-ziranje« angleškega delavstva. Oboji pa so v tem vprašanju neiskreni, oboji so si edini v boju za izkoriščanje ruskega in angleškega delavstva.
Militarizem
Statistični urad vojnega ministrstva Združenih držav je izdal pregled izdatkov za vojaštvo	v	posameznih
državah. Izdatki so	preračunjeni v dolarjih (1 dolar =	Din	56).	Podatki veljajo za leto 1924.	razen	Indije, Rusije,
Mehike in Čile, kjer se nanašajo podatki na leto 1923.
Angleška	652,696.789
Združene države	545,372.018
Francoska	220,403.601
Indija	‘	182,500.000
Italija	117,093.411
Nemčija	107,100.000
Rusija	105,752.070
Poljska	85,102.964
Španija	76,601.243
Mehika	63,328.095
Holandska	42,405.500
Grška	40,567.814
Švedska	40,012.400
Argentini j a	39,826-318
Jugoslavija	39,120.020
Brasilija	26,878.347
Belgija	24,562.629
Turčija	24,340.880
Rumunija	17,873.503
Avstralija	16450.770
Čile	16,125.439
Švica	15,733.361
Kanada	12,801.737
Kuba	10,950.799
Danska	10,680.000
Finska	10,395.000
Ostale države	so	izdajale za vojsko manj nego 10	milijonov dolarjev.
Delavska akademija v Ljubljani
priredi v mesecu novembru t. 1. sledeča predavanja
iz naravoslovja in filozofije:
5. novembra: Postanek zemlje in živih bitij.
12. novembra: Socialni boji živih bitij.
19. novembra: Elektrika, radio in moderne tehnične iznajdbe.
26. novembra: Glavni filozofski problemi.
Predavanja se vrše vsakokrat od 7.—8. ure zvečer v veliki dvorani Mestnega doma.
Pred predavanji in po predavanjih zapoje »Delavsko glasbeno društvo« iz Ljubljane nekaj pesmic.
„S O C 1 A L 1 S T‘
Stran 3
Y našem Kraju
se posebno ostro občuti v.saka nagla sprememba vremena:	nahod,	kašelj,
hripavost, vratobol, trganje v udih, zobobol in glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav posebno mučijo
tedaj revmatične bolečine. Po naših ugodnih izkušnjah pa se je pokazal kot vedino zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči »Elsaflujd«, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot praljubljeno domače sredstvo im 'kosme ti k um. Uporaba »Elsa-
t'l u j da« vedno prija, bodisi od znotraj ali od zunaj. Je močnejši dn krepkejšega dejstva kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici za G3 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99 Din, že obenem a zabojem in poštnino po povzetju ali proti
plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. Feller v Stulbici Don jo j, Elsa-trg 202, Hrvatska. E lisa-preparati dobijo se po vseh 'podružnicah Konzumnega društva za Slovenijo. Posamezna doza »Elzaflujda« je Din 10 ter se dobi po vseh lekarnah in sorod, trgovinah.
Tedenske novice.
Alijagiceve kosti.
Nušo policijo straši. Ne le živi komunisti, ne le živi socialisti, tudi Alijagiceve kosti niso dale miru zagrebški policaji. Pa je zato odredila, da so prepeljali njegove kosti v rojstni kraj. Lepo bi bilo, čut pietete bi to tudii zahteval, če bi pokopali Alijagiča v rojstnem kraju zato, da bi njegov grob lahko rosile materine solze in njegov grob krasile materine rožice.
Pravijo: boje se večnih manifestacij na njegovem grobu. Pravijo, da se je policija naveličala paziti vedno na Alijagicev grob. Dobro. Naj pa ve policija, da bo delavski razred še bolj, še močnejše in eno-dušnejše nastopal, manifestiral in demonstriral za svobodo, za politično pravice in boljši zaslužek. Prekopane Alijagiceve kosti zahtevajo le, da stopi delavski razred enoten na plan.
Kanibalsko pa je, da, kanibalsko in surovo, če ne pustim počitka in pokoja niti mrtvemu, umorjenemu truplu.
Narodnemu Dnevniku. Žal nam je, da Nar. Dnevniku način našega pisanja ne dopade. Resnično žal! Vsaj smo z gotovostjo računali, da bo tudi Nar. Dnevnik v fronti onih, ki brez usmiljenja, pa tudi brez obzirnosti, razkrivajo smrdeče in boleče rane našega političnega življenja. Kako pa naj sicer pišemo rea-sumeje političnih dogodkov? Taka politika, ki jc ne označuje nobena linija, ki je ne vodi nobena smer, pač nujno izziva, da zapiše pero — ostre, tudi grobe besede. In, ironija, brezmejna ironija je, če to mirno trpe ljudje. — Da se povrnemo k ozmerjani notici: Kako' pa naj človek opiše v 40 vrsticah dogodke enega tedna, k! so šli za tem, da se ta ali ona politična skupina dokoplje do oblasti. Laskamo si, da smo vse te boje pravilno karakterizirali in vzgledoma dobro predočili. Tolaži nas, da nas je Nar. Dnevnik oplazil tisti dan, ko je napisal uvodnik o nemoralni politiki. V nemoralnem političnem ozračju pa je treba kolov, je treba trde pesti, da se človek ne zaduši. Vse nauke Nar. Dr-evnika pa smo hvaležno kvitirali in jih ne bomo upoštevali. Veselilo pa nas bo, če se nas bo Nar. Dnevnik še spomnil in brez predsodkov prebiral našega Socialista.
Orjuni. Nebogljena in od vseh zapuščena Orjuna je včasih tudi dovtipna. V zadnji številki je hotela celo na račun našega »Socialista« napraviti dovtip. Prav stričev-ski nasvet: tako čtivo je za nebogljenčka še težko in nerazumljivo. Najpreje prebirajte »Narod« to je najlažje čtivo! Pa preberite Koroški članek, ki ga je »Narod« v nedeljski številki priobčil. Ta članek bo tudi Orjuno uveril o tem, da bo tudi čez ipet let iKoroška za jnas tuja dežela in Jugoslovani pri Korošcih le še manj priljubljeni. — Ker pa je Orjuna zadovoljivo rešila prvo nalogo za slab dovtip, zato naj sedaj napravi drugi, nekoliko težji dovtip: o tem, da so ljudje pri Ekonomski Orjuni nabrali za nekaj tisočev dinarjev deležev, pa kupili za stotisoče oprave in trapasto najeli predrage prostore. Če bo Orjuna to nalogo dobro rešila, pa jo bomo začeli učiti, kako se rišejo spomeniki.
Preselitev Inšpekcije dela. Inšpekcija dela se je preselila z Gosposvetske ceste na Dunajsko cesto 40, kjer je tudi Borza dela. Njeni novi uradni prostori se nahajajo v slavni baraki, ki je produkt »umne«
vladne stanovanjske politike. Kaj za Inšpekcijo dela res ni nikjer dobiti boljših i;n udobnejših prostorov1? Kaj se hoče na ta način ubiti to, za delavstvo velevažno inštitucijo1? Škandal, da se ni našlo za Inšpekcijo dela primerenih prostorov.
V	saj se vrše mnogokrat ravno na inšpekciji pogajanja in razprave, pri katerih sodeluje več oseb. Kam naj se vsi stisnejo v tisti baraki"? Kdo se bo čudil, če 'bo pošlo uradnikom še tisto malce veselja do dela. — Ker pa smo že ravno pri tej nesrečni baraki, naj sprožimo še sledeče:	v	prvem nadstropju »v
frčadi«, se nahajajo prostori falit-ne Ekonomske Orjune, torej: v državnem poslopju! Vprašamo velikega župana: kdo je oddal Orjuni to prostore v najem! Dalje: koliko znaša za te prostore najemnina? Daljo: Kako se obrestuje v to barako zazidana glavnica: In: kaj je gospodu velikemu županu znano, da jo bil denar, s katerim so sezidali barako, namenjen za gradnjo stanovanjskih hiš. Sedaj pa naj ima od tega Orjuna dobiček in svoje zavetje. Zahtevamo odgovora in pojasnila. Potem pa bomo tudi vprašali, kako pride Orjuna v Št. Pe-tersko vojašnico.
Dobra roba se sama hvali! Kogar obhajajo življenjske slabosti, preganjajo politične griže, naj pije Pašičev . »Ajbiš«-čaj. Zagotovljen uspeh. Za danes priobčujemo le eno mnogoštevilnih zahval o nedosegljivi kakovosti Pašičevega »Ajbiš«-čaja. Zahvala se glasi:	Na	kraju
politične moči, tik pred politično smrtjo in zgodovinsko pozablje-n ostjo sem zaužil po Kramar jevem in reklamnem mojstrovem nasvetu skodelico patentiranega Pašičevega »Ajbiš«-čaja. Zavžiti čaj mi je oživil zopet politično žilco, oduševil politični eliksir in le Pašicevemu »Ajbiš«-čaju se moram zahvaliti, če bom vsaj še nekaj časa ostal politično živ in unitaristično navdahnjen. G. Ž. — Prepis originala je v tajništvu SDiS v ljubljanskem Narodnem domu vsakomur na razpolago. Zastopstvo za prodajo Pašičevega »Ajbiš«-čaja je prevzel za Ljubljano gospod Pepe Turk, ki tima tudi »fure« čez.
Iz Ljubljane.
Izid volitev v obrtno sodišče v Ljubljani. V zadnji številki smo sporočili, da so pri volitvah v obrtno sodišče zmagale združene strokovne organizacije. Danes prinašamo podroben izid volitev v številkah. Po glasovih so dobile združene strokovne organizacije:
v 1. skupini: 715 glasov, v II. skupini: 250 glasov, v III. skupina: 121 glasov, v IV. skupini: 22 glasov.
Lista Jugoslovanske strokovne zveze (kler.) je dobila: v I. skupini: 590 glasov, v IT. skupini: — glasov (ni kandidirala),
v III. skupini: — glasov (so voli li demokratsko listo), v IV. skupini: 12 glasov.
Od ostalih skupin je kandidirala v III. in TV. skupini Zveza društev zasebnih nameščencev (skupina Urbančič) in so prejeli:
v ITI. skupini: 49 glasov (skupno z JiSZ),
v IV. skupini: 21 glasov. Zanimivo pri izidu teh volitev je zlasti to, da je lista razrednih strokovnih organizacij dobila v III. skupini (nižji uradniki) 72 glasov več nego združena lista demokratov in klerikalcev.
Politična šola v Ljubljani. Na ini-cijativo krajevne organizacije 8ČSJ v Ljubljani se je v Ljubljani ustanovila politična šola. Predavanja se vrše vsako sredo od 'A8. do J49. zvečer. JSpored predavanj bomo priobčili v prihodnji številki. Prvo predavanje se bo vršilo v sredo 4. novembra t. 1. Šola bo trajala nepretrgoma do spomladi. Namenjena je predvsem mladim sodrugom, delavskim zaupnikom in funkcijonarjem organizacij. Začasno se vrši pouk v tajništvu 8SJ na Vidovdanski cesti 2.
Šesto predavanje Delavske akademije se bo vršilo v četrtek 5. novembra t. 1. od 7. do 8. ure zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Tema: Postanek zemlje in živih bitij.
Redni delegati jski zbor »Svobode« se bo vršil 15. novembra t. 1. s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, nadzorstva, podzvez, sprememba pravil, volitev novega odbora in slučajnosti.
Propadanje meščanskih telovadnih organizacij. Že v javnosti lahko opazimo nazadovanje raznih meščanskih telovadnih organizacij. To naše mnenje jasno potrjuje dejstvo, da n. pr. ljubljanska sokolska župa šteje na papirju (>000 članov, na župnem izletu pa je bilo nič več kakor 173 članov in 136 članic! Za Sokolom ne zaostaja v nazadovanju ljubljanski Orel, ki ima danes še enkrat manj članov, kakor pred dvemi leti.
Iz Celja.
Žrtev dela. Kakor smo zvedeli, je v livarni v Štorah vsled slabe ■izolacije elektničnega toka ubilo nekega delavca. Delavca so baje odgovorne činitelje že večkrat opozarjali na slabo izolacijo. Inšpekcijo rada opozarjamo na ta obrat, da si natančno pregleda vse varnostne naprave. Gotovo se bo podjetje sedaj zagovarjalo s tem, da je bil tisti, ki ga je ubilo, svoje smrti sam kriv.
Zlobnost ali neumnost. (Iz Celja.) V Celju sta med mnogimi tudi dva krojaška pomočnika invalida; oba sta bila brezposelna. Ojunačila sta se, da začneta skupno izvrše: vati krojaško obrt. Oba sta obžalovanja vredna proletarca lin tudi če sta si vzela obrtne liste. Napravila sta pa veliko napako, da nista poprej vprašala gospoda Alojzija Leskoška, če smeta celjski javnosti v lokalnih listih povedati, da sta se odločila za izvrševanje svoje obrti. Leskošek, ki dobiva od Bernota za pridobljene anonce provizijo je bil takoj za njima in je zahteval za edini list, ki ga v Celju nihče ne čita razen brezplačnih naročnikov, od njiju inserat za »Naprej«. Ker je eden od njih Leskošku anonco odklonil, ga je v »Napreju« napadel. Napadenemu sodrugu priporočamo, da sii to ne vzame toliko k srcu, pa naj raje vzame tisti del .umazanega »Napreja« in ga porabi za posebne namene.
"trrST
Strokovni vestnik.
Železničarski kongres ujedinje-
nja se je vršil v soboto in nedeljo 24. in 25. oktobra t. 1. v Ljudskem domu v Ljubljani. Podrobneje poročilo o kongresu samem prinašamo v drugem delu lista. Kongres je lepo uspel. Tudi zunanja manifestacija, ki se je vršila v nedeljo zjutraj, je pokazala, da železničarji korakajo boljšim časom nasproti. Sprevoda se je udeležilo nekaj sto sodrugov in sodružic az raznih krajev Slovenije in ostalih krajev države.
Federacija organizacij zasebnih nameščencev Jugoslavije je uspeh dolgotrajnega dela za konsolidacijo gibanja zasebnih nameščencev.
V	Beogradu se je vršila 15. oktobra t. 1. konferenca vseh organizacij zasebnih nameščencev. Uspeh konference je zgoraj označena federacija. O referatih lin poteku konference radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti podrobnejšega poročila.
Prosveta.
Na četrtem večeru »Delavske akademije« v četrtek 22. oktobra je predaval stari socialistični borec s. dr. H. Tuma. Govoril je o predmetu: »Karl Marks in njegova doba« in pričel z zgodovinskim uvodom. Poljudno je razložil vse prazgodovinske razvojne faze, preko katerih je šel človek. Od popolne di-vjaščine, ko je bil človek še v stanju malo bolj razvite živali in ko je vladala še žena-mati, preko druge dobe, barbarstva, ko je postal vladar družine oče do onega trenutka, ko je človek prijel prvič za delo, za orodje in za orožje in ko isi je bojevitejše pleme podvrglo drugo, manj bojevito ter se je začela prava človeška zgodovina. Doba suženjstva začne zgodovino, v znamenju suženjstva stoji ves stari vek, -kateremu napravijo konec Germani. Ti uvedejo nov družabni red: fevdalizem, vlado gradu nad tlačanom. Dobrih 1500 let je trajalo tlačanstvo, dokler ga ni zapečatila francoska revolucija, ki je pospešila razvoj kidustrializma in delavskega stanu. Že so se pojavili prvi duševni voditelji novega stanu, pi’va proletarska (ideologija nastane in njen pravi utemeljitelj je
—	Karl Marks. Marks je dal delavskemu gibanju znanstveno podlago, usposobil je delavski stan za njegovo nalogo: ustanovitev nove, prave svobode in pristne demokracije. S. predavatelj je v kratkih besedah očrtal Marksovo življenje ter njegove, zasluge za ustanovitev I. internati jonale, v kateri so se zbrali (Zastopniki vse tedanje revolucionarne Evrope. Za svoja, strogo na historičnem materi,jalizmu temelječa izvajanja, je s. Tuma žel od vseh 250 poslušalcev buren aplavz. Na koncu je »Delavsko glasbeno društvo« lepo zapelo pesem:	»Delu
čast!«, nakar so se navzoči razšli v prijetni zavesti, da je doživelo zopet lep večer.	—tor—
g«gsgg85SggggSBES
>BUDDHA< 1-—---------—J
>sCnmi piješ Buddba čaj, SM2 vživiš že na zemlji raj!
TRADE MARK r	    i
je najboljša Kitna kava.
Ostanke
češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po 2'50 do 3'20 m dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od 250 Din naprej v razpošiljalnici
Josip Ivančič. Ljubljana
Miklošičeva c. 4, nasproti frančiškanske cerkve.
Oglejte si izložbe! Prepričajte ael
„ L I A“ krema za čevlje Je najboljša!
Stran 4
..SOCIALIST
Stoletnica rojstva Ivana Straussa. Dne 25. oktobra t. 1. je preteklo 100 let, odkar se je rodil komponist neštetih plesnih valčkov in koračnic Ivan Strauss. Stoletnico so proslavile tudi delavske kulturne organizacije na Dunaju, kjer se je vršilo več prireditvami.
Zabavno-poučni list za delavsko mladino izhaja v Beogradu pod imenom »Buducnost« in sicer enkrat mesečno. list izdaja dr. Drag. Vla-disavljevič. Naroča se pri:	Dr.
Drag. Vladisavljevdč, Ulica Prote Mateje 2. — Želeti hi 'bilo, da bi list prinašal tudi članke v slovenskem jeziku. S tem hi bila dana možnost, da se list razširi tudi v Sloveniji, kjer delavska mladina tak list zelo potrebuje.
Socialisjtične športne prireditve. Ob priliki jubileja belgijske socialistične stranke se je vršil v Bruslju (Belgija) nastop socialističnih telovadcev, ki so se udeležili tudi sprevoda. V sprevodu jih je korakalo nad 7000. — Na Dunaju so se vršila 30. avgusta t. 1. lahkoatletska tekmovanja delavskih telovadcev (iplavačev).
Akademija Dela v Frankfurtu n. M. (v Nemčiji) je delavska inštitucija, ki je letos otvorila že peto učno leto. Akademija Dela je na kratko rečeno socialistična univerza. Od 60 slušateljev je 41 iz vrst nemških strokovnih organizacij. Učne stroške za slušatelje krijejo strokovne organizacije iz takozva-nega »kulturnega prispevka«, ki ga pobirajo strokovne organizacije že nekaj mesecev od svojih članov. Tri slušatelje je poslalo v Akademijo Dela mesto Frankfurt iz vrst svojih delavcev, nameščencev in uradnikov. Ostali slušatelji nosijo stroške študija sami. Deloma se vzdržujejo s štipendijami, ki jih razpisujejo prijatelji ljudske izobrazbe, ki jih v Nemčiji ni malo. Tudi inštitucija sama gre slušateljem zelo na roko. Z raznimi pripomočki in podporami jim olajša in omogoči študij. Y Akademijo Dela niso poslale nobenih slušateljev krščanskosocialne organizacije. Med slušatelji se nahaja tudi pet žen.
•
Revija »Hodnički Poikret«. iSku-pina aktivnih sodelavcev v sarajevskem delavskem gibanju namerava izdati pričetkom 1. 1926 socialistično mesečno revijo »Radnički Pokret«, ako bodo pogoji ugodni in
b'> revija pridobila med delavstvom dovolj zaupanja. — Potreba take revije je velika. Idejo sarajevskih sodrugov toplo pozdravljamo. Sodelavci, ki so si jih pridobili utemeljitelji revije za sodelovanje, so nam zagotovilo, da bo revija prvovrstna. Delavstvo, zlasti pa delavske zaupnike vabimo na naročbo. Naročnike za revijo zbira na prošnjo sarajevskih sodrugov tajništvo Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, Selenburgova ulica 6/II.
Karl Marx, Mezdno delo In kapital. V prevodu in s predgovorom s. Ciril Štukelj, je izšlo to poljubno Marxovo delo, ki ima namen, razjasniti delavstvu razmerje do kapitala. Tu podaja Man najosnovnejše pojme politične ekonomije, ki jih mora razumeti vsak zaveden delavec, vsak član delavske politične ali strokovne organizacije. Knjižico je založila »Delavsko Kijiečka Matica**, ki obljublja izdati še druga Manova dela. Naročajte »Mezdno delo in kapital! Naroči si jo lahko vsakdo, ker stane samo 5 Din. Organizacije in razprodajala imajo 25 odstotkov popusta. Naroča se jo pri Upravi »Delavsko Kmetski Llst“, Ljubljana, Turjaški trg 2.
Zrna.
Industrljalcl.
Neki industrijalec se je dal pri slikarju slikati. Slika ga je predstavljala, ko je stal razkoračen z rokami v hlačnem žepu.
»Ali poznate kaj tako posebnega?" je vprašal! obiskovalca.
„Nič posebnega ni tol"
»Kako, da ne?“
„No, navadno držite svoje roke v tujem žepu!"
Francoska moda.
Nek nemški knez je v svojih uradih nameščal izključno Francoze. Pri neki slavnosti, ki jo je nekoč priredil knez, je zaklical ljubljenec:
»Vendar je značilno, da je Vaša visokost tukaj edini inozemec!"
IZ UPRAVE.
Opozarjamo vse naročnike, da širijo »'Socialista« in zbirajo nove naročnike, da zamoremo zmanjšati režijske stroške in da so zboljša položaj našega tiska.
Vse naročnike, kd še niso plačali naročnine, prosimo, da store to v 'najkrajšem času!
ZA TISKOVNI SKLAD.
Do sedaj nabranih	Din	18.S94.40
Ropret. Andrej, Tomačevo ob 30-letmici dela daroval	„	25.—
Skupaj Din 18.419.40
LISTEK. Stockholmska spomenica.
(Dalje.)
Sklicevanje na to zgodovinsko dobo pa je docela fantastično, četudi je res, da ,so Benetke same bile založene od rimskih kolonov adrij. Primorja. V boju s slovanskimi pirati postale so Benetke močne, da se je dože Dandolo poročil, 1. 998. pred Zadrom z Adrijanskim morjem, ko je vrgel v morje prstan. Šele takrat so izpodrinjevale Benetke Hrvatsko in Bizantinsko pomorsko silo iz Adrije ter so zasedle tekom stoletij Dalmacijo. Dalmacija je dajala Benetkam mornarje, Riva degli Schiavoni je dokaz za to. Vse polno krepkih plemenita-ških rodov je slovanska Dalmacija dajala Benetkam in ko se je Dalmacija 1. 1899. vtelcsila v Avstrijo, bila je moč Beneške republike dejanski uničena. Beneška od 1. 1815. ločena od Dalmacije je živela življenje sanj in naravno so pogledi Italije kot posestnice Benetk segali poželjivo preko Adrije. So poetični, historični spomini in stremljenja. Velikost in lepota Benetk res prav poetično dejstvuje na človeka in ako danes tujec gleda z velikega trga pred Sv. Markom in od njegove rive na Adrijo, mora mu vstajati pred očmi zgodovina največje trgovinske republike ob Srednjem morju. Italija 1. 1870. je pa posebna enota,' rezultat modeme nacionalne državne tvoritve XIX. stoletja. Radi tega tudi v nobeni državi ni provincializem tako potisnjen v stran kakor v Italiji. Milan in Nea-pel, Florenca in Romanija, Sicilija in Benetke so za Italijane preminula tvorstva, nova Italija stoji od tega ob strani kot enoten demokratičen državni tvor. Stremljenje Italije preko Adrije je toraj čisto na-cionalno-šovinistično imperialistično, ker stremi po vzdrževanju nacionalnih kolonij v slovenskem Primorju le v svrho razširjenja trgov-
ske in industrijske ekspanzije kraljevine Italije in za ponaseljeva-nje preobilega proletarijata v gospodarsko kolonijo. To priznava tudi Sidney Low, Italiji izjemno prijateljski Anglež:	»it ds then a
war of ideals but also in a sense a war of agression, a war of conquest. For Italy resemble Germany rather then England ans France.' She i* not one of tle satiated nations. She ist picked by the fover of expan-sion. (Je toraj vojna za ideale, a tudi v gotovem smislu napadalna, zavojevalna vojna. Kajti Italija je Germani ji sličnejša, nego Angleška in Francoska. Ni še nasičen narod. Gnana je po ekspanziji«. Gabriele d’Annunzio to imenuje: »per la piu grande Italia« (za večjo Italijo) Sonino pa: »11 Sacro Egoismo« (sveta sebičnost).
Geografično je pač mogoče napraviti dvojnato konstrukcijo Italije. Obdana v zahodu in jugu od morja, na severu od visokega alpskega grebena, se lahko potegne njegova vzhodna meja po grebenu Julijskih Alp preko kraškega Nanosa, Snežnika in Dinarskih Alp do Albanije. Tod bi bila stara pro-vincia Rimljanov, Tlirija, ki je stvorila Adrijo za italijansko notranje morje, ta geografična pri-rodna Italija je v mislih italijnskih iredentov (neodrešencev). Druga prirodnejša 'konstrukcija brez historičnih primeskov pa odgovarja le alpski in primorski meji. Gorenja Italija sega le tako daleč., kakor sega nje furlanska ravnina, ima svojo konečno mejo ob Krasu, Ta druga prirodna geografična meja zlaga se z etnognafično. Kakor daleč sega ravnina, prebiva na njej italijansko pleme, s severno-vzhodno brdnato in krask« dežeto pa pričenja kompaktno slovensko
prebivalstvi
(Dalje prih.)
Izdatnost, obilne pene, neškodljivost napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela«.
Prava naša domač ti,
Kolinska cikorija
Vam jamči pristnost in jakost !
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa
kavni nadomestek
temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
ENRILO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi Zagreb.
L. MIKUS
Ljubljana, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se lmšu|eio točno in solidno.
Žoharin
najboljše sredstvo preti ščurkom, rusom, griloni Din 10’ —, za iniši 7'50, stenice 850, podgane 15 -, 25'-* do 50'— Din Artes laboratorij M. JUNKER, ZAGREB. Petrinjska 3/111. — Telefon 19-97.
Jelino zadnje novosti
v damskih in moških filc in velour klobukih ter moderniziranje istih po najnovejših modelih v tovarni
slamnikov in klobukov
FRANC CERAR
Domžale.
Stavbena hoozumnd fn gostilniška zadruga »Delavski dom'* v Trbovljah
razpisuje mesto
skladiščnika
za podružnico Senovo pri Raj-henburgu. Nastop službe z
1	.ja n uarjem 1926. Plača po d govoru. — Vse dozadevne vooge je poslati na naslov »IDelavski dom“ v Trbovljah.
Načelstvo.
Prodno se odločiš, Ja kopi! obleko, plaži! ali snkno
poseti
naše detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2, (nasproti Dramskega gledališča) in si oglej našo bogato zalogo. Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje!
konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie.
V Ljubljani.
Celfska tnilarna d.mo Celju
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
pralno in terpentinov« milo znamke
Hubertus
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
i
■
i
^ Klobuke
trpežni volneni D 63, fini D 80, fini in moderni D 108, krasni iz pristne dlake D 190, najfinejša specialiteta „11 a“ D 240 — 270
razpošilja veletrgovina
R.
STERMECRI
Celje, St. 56
Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgurna in razne monufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom kupovat, dobi na kupu primerno povrnitev vožnje. Kar ne ugaja in ni odrezano, se zamenja ali vrne denar. Naročila čez D 500 poštnine proste. Trgovci en groš cene.
ladajatelj: Polkraj. načel. SSJ Slovenijo po predstav, in ured. Jože Berdajsu. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Za
tiskamo odgovoren Mih. Rožanec.