GDK: 384.1 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov An Analysis of Landslide Possibility Rok FERME* Izvleček Ferme, R.: Analiza možnosti proženja zemelj- skih plazov. Gozdarski vestnik št. 4/1996. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 32. V članku so analizirani vplivi naravnih dejavnikov na možnosti proženja zemeljskih plazov- tudi kot prispevek določitvi potencialno ogroženih območij zaradi zemeljskih plazov. Podobno so z vidika vpliva naravnih dejavnikov analizirani zemeljski plazovi, ki so se pojavili med neurjem v letu 1990 v dolini Lučnice. V članku so navedene tudi usme- ritve, kako gospodariti z gozdovi, da s posegi v gozdove ne bomo spodbujali zemeljskih plazov ampak povečali stabilnost labilnih pobočij. Ključne besede: erozija, zemeljski plazovi, gos- podarjenje z gozdovi, Savinjska dolina. 1 UVOD INTRODUCTION Spremembe na površinskem sloju zemelj- skega reliefa, ki nastanejo kot posledica delovanja številnih zunanjih dejavnikov (geoloških, orografskih, klimatskih, pedolo- ških, vegetacijskih, hidroloških, antropoge- nih ... ), imenujemo erozija. Te spremembe se kažejo kot trganje in odnašanje zemljin ter njihovo prelaganje in odlaganje. Mnogi soodvisni (zgoraj našteti) dejavniki so v preteklosti večkrat povzročili številne manjše in večje zemeljske plazove (v nadaljevanju tudi kar plazovi), ki so terjali ogromno škodo in zahtevali 1udi človeške žrtve. Tako se je ob novembrski ujmi leta 1990 v dolini Lučnice utrgalo 27 plazov, med njimi več velikih (Kladnik 1991 ). Ta pojav je razkril doslej premalo poznano ogroženost tega dela Zgornje Savinjske doline zaradi velikih plazov. Prav zaradi ujme leta 1990 in z njo povezanih plazov, pa tudi splošno zaradi • F. R., dipl. inž. gozd, Podjetje so urejanje hudournikov, 1000 Ljubljana, Hajdrihova ulica 28, SLO 186 Gozd V 54, 1996 Synopsis Ferme, R.: An Analysis of Landslide Possibility. Gozdarski vestnik No. 4/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 32. The article analyses the impact of natural fac- tors on landslide possibility. It is also a contribu- tion to the establishing of potentially jeopardized areas due to landslides. The landslides which emerged in the storm in 1990 in the Luč nica Val- ley have been analysed in detail from the natural factors' point of view. Some directions as to ap- propriate forest managing - not causing Jand- slides but increasing stability of unstable areas- are also given in the article. Key words: eros ion, landslides, forest manag- ing, the Savinja Valley pomembnosti erozijske problematike, smo se odločili proučiti verjetno ogroženost območja Lučnice zaradi zemeljskih plazov. Namen naloge je: -določiti vplive naravnih dejavnikov na možnosti proženja zemeljskih plazov, -ugotoviti potencialno ogrožena ob- močja zaradi zemeljskih plazov, -primerjati vplive naravnih dejavnikov na proženje zemeljskih plazov v letu 1990 v dolini Lučnice, -spodbuditi razmišljanje o škodi zemelj- skih plazov pri gospodarjenju z gozdovi, še zlasti na hudourniških območjih. 2 METODE DELA 2 WORKING METHOD V okviru raziskave smo oblikovali takšno me1odologijo analize naravne danosti, da lahko čim točneje in vnaprej določimo s plazenjern tal ogrožena območja. Analizirali smo takšne parametre - na- ravne danosti, ki so sorazmerno hitro in v zahtevani natančnosti ugotovljivi, so skupni več dejavnostim v prostoru in odločujoče Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov vplivajo, bodisi sami po sebi ali z med- sebojnimi zvezami, na proženje zemeljskih plazov. Te naravne danosti so položaj in razporeditev nagibov površin, količina pa· davin, tipi hribin (geološka podlaga) ter pokrovnost in obraslost površin (potencial- na in recentna gozdna vegetacija). Kot strižne trdnosti (strižni kot) je tisti nagib hribine, pri katerem je zaradi notra- njega trenja še ohranjeno ravnovesje. Ločimo strižni kot suhe in mokre hribine. Za prvi del raziskave smo uporabili gozdnogospodarski načrt GGO Nazarje za obdobje 1991 - 2000, obnovitveni gozdno- gospodarski načrt GGE Luče - zasebni gozdovi za obdobje 1986- 1995 in poročilo h geološki karti GGO Nazarje iz leta 1982. Iz gradiva smo izluščili podatke, ki se nedvoumno nanašajo na območje Lučnice. Posplošenim podatkom, ki so se nanašali na celotno območje Nazarje, se je bilo treba odreči. Drugi del raziskave zajema dve analizi, in sicer analizo nagibov površin z geološke podlago ter vegetacijsko anali- zo, ki smo jo primerjali še s Koširjevo metodologijo vrednotenja gozdov po varo- valnem pomenu. Pri prvi analizi smo naj- prej izločili hribine, ki so podvržene plaze- nju. S pomočjo kota notranjega trenja (strižnega kota) za mokre in suhe zemljine smo za te kamnine določili kategorije nagibov, pri katerih so hribine pogojno stabilne ali pa nestabilne. Podatek o vred- nosti strižnega kota za andezitne tule in njim podobne kamnine ter pobočne grušče smo dobili v delu z naslovom Strokovno , mnenje o možnosti ureditve struge Lučnice pod plazom pri Podveži v Podvolovljeku, podano junija leta 1991. Izdelali so ga na Katedri za mehaniko tal z laboratorijem na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG 1991). Strižne kote za moreno in lapor (lapor, lapornati apnenec, sivi apnenec) pa smo dobili iz preglednic geomehanskih značilnosti tipičnih hribin (Nonveiller 1979). Obe analizi nam dajeta odgovor, kje so zaradi zemeljskih plazov ogrožena območ­ ja. Nazadnje smo ju primerjali še s sprože- n imi plazovi iz leta 1990 na območju Lučnice. Gradivo za nalogo sem zbral iz raZnih pisanih in drugih virov ter s teren- skim pregledom obravnavanega območja. 3 OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA 3 A DESCRIPTION OF THE INVESTIGATED AREA Pri omejitvi območja, ki smo ga zajeli v obravnavi, smo izhajali iz reliefnih razmer, ki predstavljajo zlivno območje Lučnice. Lučnica z 57,50 km2 velikim zlivnim ob- močjem ima zaradi velikega deleža zakra- selega sveta v porečju dokaj skromno površinsko hidrografsko mrežo. Hidrološki izračuni kažejo, da se okrog 40 % vode s površja odteka podzemno, a ne vsa v Luč nico (odtok je deloma usmerjen v dolino Kamniške Bistrice deloma v Savinjo nad Lučami). Na zahodni in severni strani Dleskovške planete je zaradi tega razvod- nica nejasna (Kladnik 1991 ). Zato tega dela območja nismo zajeli v obravnavo. Obravnavano območje se razprostira jugozahodno od Luč. Na severu ga omeju- jejo Vršič, Smrekovec, Dleskovec, Planina Jezerca, Planina Vodole, Tolsti vrh, Deska in Stare štale do Čohavnice, ki je na skrajnem SZ robu. Na jugu pa Jerovica, Velika griča in Volovljek ter Kranjska reber, ki predstavlja JV rob. Po vzhodni strani gre meja po vrhovih Košnega vrha, sedla Kunšperk, Kunšperskega vrha, Lepenke, Kala, Velikega Rogatca, Orožniškega vrha in Hribarskega vrha ter po zahodnih po- bočjih le-tega vse do Luč. Na zahodu pa ga omejujejo Prog, Planina Rsenik, Konj, Lučka kopa ter mogočna Velika planina. Celotno ozemlje obravnavanega območja leži na območju Savinjskih Alp. Dolina Lučnice je značilni primer kulturne krajine v alpskem svetu Slovenije, obenem pa je zaradi svojevrstnega geološkega nastanka tudi posebnost. V zgornjem delu je dolina široka, odprta, v spodnjem delu proti Lučam pa ozka. Nastanek doline je vezan na sinklinalo in tektonske prelome. Nastala je s fluvialno erozijo v mehkejših kamninah. V zgornjem teku so oligocenski gornjegrajski skladi. Tu je nastala široka dolina zaradi lahke erodi- bilnosti kamninske podlage. V spodnjem delu se pojavlja andezitni grah, ki je trši. Tu je dolina ozko zajedena, nad njo pa so pomoli in pregibi, ki so bili ugodni za naselitev (Siljar 1991). Gozd V 54, 1996 187 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov Shema št. 1: Lokacija zlivnega območja Lučnice Scheme 1: The Lučnica watershed /ocation Dolina Lučnice (foto: Rok Ferme) The Lučnica Valley (by Rok Ferme) 188 GozdV 54, 1996 M 1:250000 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov 4 ANALIZA NARAVNIH DEJAVNIKOV NA OBMOČJU LUČNICE 4 THE ANALYSIS OF NATURAL FACTORS IN THE LUČNICA REG ION 4.1 Podnebje 4.1 Climate Podnebne razmere so eden pomemb- nejših naravnih dejavnikov, ki vplivajo na proženje zemeljskih plazov. Da bi jih čim bolje razložili, smo v analizo vključili ob- močje med Lučami, Mozirjem, Gornjim Gradom, Kamniško Bistrico, Ambrožem pod Krvavcem, Logarsko dolino, Podolše- va, Solčavo in Koprivno. V splošnem imajo podnebne razmere vse značilnosti klime predalpskega sveta Slovenije. Poletja so sveža, zime so relativ- no hladne, padavine so v letu dovolj enakomerno razporejene. Alpska klima pride do izraza le v višjih legah. Izredno razgiban mezoreliel in mikroreliel pogoju- jeta množico lokalnih klimatskih odtenkov, ki v veliki meri vplivajo na raznolikost tal in vegetacije. Pričakovati moramo koncentracijo pada- vin ob Savinjskih Alpah, in sicer na sleme- nih z letno količino nad 2000 mm. Vendar padavine z višino naraščajo le do tiste višine, kjer znaša dnevna temperatura od -2 do -5 stopinj. Ta meja leži pozimi v padavinskih dneh v bližini 1500 m n.v., poleti pa nad našimi najvišjimi vrhovi. Zato zimske padavine ne naraščajo do slemen, temveč dosežejo svoj maksimum v višini okoli 1500 m. Enako se dogaja s padavina- mi poleti, ko dosežejo svoj maksimum na pobočjih v višini 2000 m. V zaledju Savinj- skih Alp padavine naglo pojemajo in padajo proti Koroški pod 1200 mm letno, kar se že pozna v območju Solčave, kjer je padavin v primerjavi z Lučami že manj. Za območje Raduha - Ojstrica so značilne še močne nevihte, zaradi katerih moramo v tem delu računati s hudournimi pojavi. Snežna odeja se v Gornjem Gradu in Mozirju zadržuje nekako 56 dni, v Lučah 64 dni, proti Solčavi narašča do 112 dni in na najvišjih Savinjskih vrhovih do 270 dni (GGN za GGO Nazarje 1986). 4.2 Orografija 4.2 Orography V geomorlološkem pogledu pripada ob- močje alpskemu in predalpskemu svetu. V višinskem pogledu je zelo razgibano. Naj- nižja točka območja leži na nadmorski višini 522 m (Luče), najvišja pa na 1975 metrih (Tolsti vrh). V odvisnosti od geoloških dogajanj, v največji meri pa od kamnine same, ločimo več tipov reliefa. Tako prevladujejo na karbonatni kot tudi na nekarbonatni (silikat- ni) podlagi razgibane relielne oblike. Na karbonatu so te bolj ostre s skalami in kamenjem na površju, razen na dolomitu, za katerega je značilno bolj gladko površje. Na dolomitih so pobočja strmejša, na stabilnejših apnencih pa so se izoblikovale kraške planote. Silikatni svet je bolj zaob- ljen in gladek in ga prekrivajo številni, bolj ali manj globoki jarki s strmimi pobočji. Večina teh jarkov je vodnih, vode se med seboj stekajo in pritečejo v dolino kot pritoki Lučnice. Ozemlje je bilo v preteklosti izpostavljeno intenzivnemu tektonskemu delovanju. Alp- sko usmerjeni (vzhod - zahod) glavni gorski grebeni so se razdrobili v š.tevilne hrbte, ki jih je vodna erozija še nadalje razčlenila. Tako je danes za površine območja Lučnice značilna mozaična pre- predenost ekspozicij (GGN za GGO Na- zarje 1986). 4.3 Geološka podlaga 4.3 Geological base Po geološko-petrogralski zgradbi uvršča­ mo območje Lučnice med zelo heterogena in bolj zanimive predele Slovenije, saj ga gradijo različne kamnine tako po vrstah, starosti, kakor njihovem nastanku. Geolo- ška zgradba je v glavnem pogojena z morlološkimi oblikami terena, kar se lepo kaže v Savinjskih Alpah. Zastopane so metamorfne, magmatske in sedimentna kamnine. Metamorfna kamnina je nizkometamorfni zeleni skrilaveq, magmatske pa so kerato- fir, keratolirski tul, andezit in diabaz. Sedimentne kamnine so klastični sedimenti (prod, pesek, peščenjak, skrilavec in skrila- GozdV 54, 1996 189 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov vi glinovec), piroklastični sedimenti (tuf, tulit, vulkanska brača) ter apnenec in .dolomit, ki spadata med biokemične sedi- mente. Glede lito-petrografskih značilnosti posameznih kamnin, ki vplivajo na vrsto podlage, moramo omeniti, da tvorijo karbo- nati, to so apnenci in dolomiti, bazično podlago, klastične kamnine v glavnem nevtralno podlago (odvisno od količine posameznih sestavin, recimo kremena itd.) ter magmatske in metamortne kamnine kislo podlago. 4.4 Vegetacija 4.4 Vegetation Na obravnavanem območju se po tito- geografski razdelitvi Slovenije M. Wrabra srečujeta dve fitogeografski območji: pred- alpsko in alpsko. Večina preučevanega sveta pripada predalpskemu fitogeograf- skemu območju. Tu so vplivi alpskega sveta, pridejo pa do pravega izraza le na najvišjih vrhovih. V skladu z različnimi ekološkimi faktorji, kot npr. geološka podlaga, tla, relief, klima (makro in lokalna), antropogeni vpliv itd., se je izoblikovala potencialna in današnja, recentna gozdna vegetacija. Na silikatni matični podlagi so naslednje vegetacijske enote - asociacije: Luzulo- Abieti-Fagetum praealpinum, Luzulo-Fage- tum montanum praealpinum, Querco-Lu- zulo-Fagetum, Galio rotundifolii-Abietetum, Bazzanio-Abietetum in Deschampsio-Pi- ceetum. Združbe, ki so se izoblikovale na karbonatni podlagi pa so: Abieti-Fagetum praealpinum, Lamium orvalae-Fagetum praealpinum, Fagetum submontanum praealpinum, Ostryo-Fagetum, Omo-Ostr- yetum, Aceri-Fraxinetum illyricum, Pinetum austroalpinum, Adenostylo-Piceetum in Rhodothamno-Rhodoretum. 4.5 Antropogeni vplivi 4.5 Anthropogenic effects Naselitev v teh krajih se je začela v 13. stoletju pod vplivom benediktinskega sa- mostana v Gornjem Gradu. Potekala je v obliki celkov. Za časa franciscejskega katastra je od vse rodovitne površine 1/2 1 90 Gozd V 54, 1996 odpadlo na gozd, 1/3 na pašnike in planine, 1/6 na njive in 1/20 na travnike. Živinoreja in poljedelstvo sta bili najpomembnejši gospodarski panogi, les pa je začel dobivati veljavo šele proti koncu 19. stoletja. V prvi polovici 20. stoletja sta začela poljedelstvo in živinoreja močno pešati. Deleži zemlji- ških kultur so se spremenili tako, da se je delež njiv in pašnikov zmanjšal, povečal pa se je obseg travnikov in zlasti še gozda. Gozd danes porašča 70% rodovitnih tal. Tehnični posegi (gradnje) v okolje so bili omejeni v glavnem na postavitev bivališč in gospodarskih poslopij. Poti so bile sicer goste, vendar ozke in prilagojene terenu. V vodnatih jarkih so postavili mlina. V šestdesetih letih 20. stoletja se je začela obširna gradnja prometnic. Gozdne ceste, ki povezujejo hribovske kmetije z dolino, dgsegajo danes gostoto okrog 16m/ha (Siljar 1991 ). Strnjeno naselje je le kraj Luče, drugo prebivalstvo tega območja pa je bolj ali manj razkropljeno po dolini Lučnice in po hribovskih kmetijah v obliki celkov. Pomemben dejavnik je tudi antropogeni vpliv na vegetacijo, posebno v višjih nad- morskih višinah, kjer so gospodarili z gozdovi s fratarjenjem oz. požari in novi- nami. Popolna prevlada smreke skozi več generacij je spremenila rastiščne razmere v taki meri, da je danes mestoma težko določiti primarno gozdno vegetacijo. Kulturna krajina, ki je nastala v stoletjih od naselitve dalje, kaže podobo, kakršna je preživela (tudi katastrofe) ter ima zaradi tega posebno vrednost. 5 PRESOJA OGROŽENOSTI OBMOČJA LUČNICE ZARADI ZEMELJSKIH PLA- ZOV 5 A JUDGEMENT AS TO THE JEOPARDY LEV- EL OF THE LUČNICA AREA DUE TO LAND- SLIDES 5.1 Zemeljski plazovi 5.1 Landslides Zemeljski plazovi so po nastanku zelo stari in se na Zemlji pojavljaj0 že približno milijardo let. So eden nenehnih preobliko- valcev njenega površja in so za razvoj Je- \ Analiza možnosti proženja zemeljskih plllZOV Lepo vidna drsna ploskev pod odlomnim robom, v centralnem delu Tratičnikovega plazu A well se en s lip plain under the crown, in the central part of the Tratičnik /ands/ide tega nekaj povsem naravnega, saj jih je treba razumeti kot sproščanje reliefne, vodne, klimatske, magnetne energije pri vzpostavljanju sukcesivnih, novih, fizikal- nih, prostorskih in drugih dinamičnih ravno- težij za živo naravo. Za človeka pa so plazovi škodljivi in nezaželeni pojavi, zlasti ker najpogosteje nastopajo na življenjsko ugodnih terenih (plodna tla, nad poselje- nimi dolinami, ob prometnicah itd.). V daljni zemeljski preteklosti so bili zemeljski plazovi ob intenzivnejši tektoniki, vulkanskem delovanju, klimatskih ekstre- mih znatno pogostejši, z umirjanjem teh pojavov in s širjenjem vegetacije, zlasti gozdov, so se umirjali, s pojavom človeka in njegovih nepravilnih posegov v prostor pa so spet pogostejši (Campa 1994). Zemeljski plaz imenujemo pojav, ko se velika količina zemlje, blata, kamenja, skalovja in drobirja pomika po pobočju hriba navzdol (Walker 1992). 5.1.1 Pojavne oblike plazne erozije 5.1.1 Slide erosion forms Ločimo naslednje pojavne oblike plazne erozije (Pintar 1987): Z d r s i nastanejo praviloma tam, kjer ležijo razmeroma trdne krovne plasti hribin na strmi, zglajeni površini stabilnejše pod- lage. Večina lokalnih zdrsov je posledica izpodkopanih ali presekanih krovnih plasti, v večjih razsežnostih pa izjemne razmočeR nosti le-teh. Nevarni so zaradi nenadnega sproženja in pospešenega gibanja zdrsele plazovine, dodatno pa so problematični, ker jih glede na navidezno stabilnost vrh- njih plasti težko predvidimo. Zdrsele plazo- vine sestavljajo premešani izvorni hribinski materiali. V primerjavi z drugimi plazovi se začnejo zdrsi trgati od spodaj navzgor. U s ad i so značilen pojav izpodkopan ih zemljatih pobočij, katerih brežine so strm ej- še od nagiba njihove naravne stabilnosti. Večkrat se sprožijo zaradi nepravilnega GozdV 54, 1996 191 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov izvajanja brežin usekov, so pa tudi pogost spremljevalec globinske in bočne erozije. Usadne plazovine sestavljajo praviloma pregnetene glineno-meljaste ali z glino me- šane zemljine. Njihova značilnost je veliko naraščanje sproščanja in nenadejanega gi- banja plavin. P 1 a z o v i se praviloma sproščajo zaradi prekomernega razmikanja drobno- zrnatih in pretežno drobnozrnatih mešanih zemljin v nagibih med 35 % in 120 %. V enov1tlh zemljinah navadno ne dosegajo večje razsežnosti, kljub temu so škodljivi zaradi številnosti in so pogost vzrok razvoja erozijskih žarišč. Značilnost plazov v pla- slovitih zemljinah pa so nekaj metrov (red- keje tudi do 40 m) globoki sloji prepust- nejših zemljin, ki plazijo po manj prepustni podlagi (sivica, morska glina ipd.). Sproža- jo in gibajo se počasi, čestokrat skozi de- setletja. Do hitrejših premikov pride ob izjemni razmočenosti, zaradi velikih raz- sežnosti, že pri relativno blagih nagibih (1 = 6 %). Njihove odkladnine so pregnete- ne izvorne zemljine. P o d o r i se sprožijo trenutno v strmih skalnih hribinah in ob njihovih razpokah. Nastanejo kot posledica popustitve notra- nje povezanosti, dodatnih obremenitev izpodkopanih vznožij in ob tektonskih pre- mikih, pri katerih lahko zavzemajo velike razsežnosti. Podornine in preperinske zruške sestavljajo hidrološko nepredelane gmote delno razrutih hribin, od najdrobnej- ših frakcij do velikih skalnih blokov. Kot take so največkrat stabilne, na labilni podlagi pa zaradi večjih obtežitev pogosto- krat izzovejo plazenje. 5.1.2 Vzroki za zemeljske plazove 5.1.2 Landslides' causes Za nastanek zemeljskih plazov so po- trebna bolj ali manj nagnjena tla, slaba povezanost določenega sklopa skale ali sekundarna razpokanost. Sprožitev plazu je odvisna še od pritiska vode oz. pornega tlaka ter od vplivov dodatnih, naravno ali umetno povzročenih sil (Grimšičar 1984). Zemeljski plaz se sproži, kadar postane zrahljana vrhnja plast nestabilna. Eden najpomembnejših vzrokov za to je preko- merna navlaženost zemljin zaradi: 192 Gozd V 54, 1996 - zamakanja - preusmerjanja vod od zgoraj ali s strani, -prekomernega zastajanja vod v poboč­ nih kotanjah in na terasah, -prevelikega pronicanja vod in počas­ nega podzemnega odtoka oz. previsokega nivoja talnih vod. Drugi pomemben vzrok zemeljskih pla- zov je pregrupacija hribinskih mas zaradi: - rahljanja, zlasti miniranja in planiranja površin, -spodkopavanja brežin zaradi erozivne- ga delovanje voda in gradbenih posegov, - preobremenjevanja zaradi naplavljanja, nasipov in deponij (Pintar 1987). Pogosto pride do zemeljskih plazov na strmih pobočjih zaradi erozije, ki je posledi- ca sekanja gozdov ali drugih neustreznih posegov. Zemeljske plazove lahko povzro- čijo tudi potresi in vulkanski izbruhi. 5.1.3 Hitrost plazenja 5.1.3 Sliding speed Hitrost plazenja in razvoj hitrosti s časom je naslednji pomemben faktor pri obravna- vanju zemeljskih plazovih. Nonveiller (1979) razlikuje več faz, ki jih je odredil po razvoju hitrosti plazenja. Najprej se pojavlja p o 1 - ze nje. Njegova hitrost je zelo majhna (do 30 mm na leto) in približno stalna, plazne napetosti so manjše od trdnosti hribin varnostni količnik pa je (F) > 1. Polzenje traja, vse dokler sile, ki povzročajo plaze- nje, ali nastala deformacija ne začnejo zmanjševati varnostnega količnika. Takrat nastopi p r e d p 1 a z e n j e. če varnostni količnik še naprej pada, se hitrost poveču­ je, deformacije postopoma rastejo in nasta- ne faza 1 o m a, pri kateri je pomikanja najhitrejše. Na koncu faze zloma se začne faza s t a b i 1 i z a c i j e, ko spremenjeni pogoji in morfologija ali umetni prijemi zmanjšajo splazne napetosti in se varnost- ni količnik spet poveča, hitrost pomikanja pa manjša. Z deformacijo se zmanjšuje trdnost hri- bin, s tem pa se povečuje hitrost plazenja, ki je lahko zelo velika. Zelo velike hitrosti nastanejo takrat, ko je material zelo občut­ ljiv za spremembe. Ze male deformacije in s tem lokalne spremembe lahko povzročijo naraščajoče zmanjšanje trdnosti hribin z L. IJ 1 1 '1 1 1 1 1 i 1 f 1 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov močnim povečanjem hitrosti plazenja, nag- lim širjenjem ogroženega območja in zelo veliko končno hitrostjo. ' 5.1.4 Podvrženost zemljišč plazni eroziji 5.1.4 Areas Jiable to slide erosion Glede na podvrženost zemljišč plazni eroziji ločimo: -stabilna zemljišča, katerih premikov brez tektonskih vplivov in večjih umetnih prelaganj ni pričakovati; -pogojno stabilna zemljišča, ki posta- nejo ob povečani vsebnosti vod ali preraz- poreditvi zemeljskih mas nestabilna; -nestabilna zemljišča, ki so že pri obsto- ječih razmerah v zaznavnem gibanju. 5.1.5 Stabilnostne lastnosti hribin in zemljin 5.1.5 Stability properties of rock and soils Za litološke enote, ki so v Sloveniji, se je glede na njihove inženirsko-geološke last- nosti ocenila njihova podvrženost plazenju (preglednica 1). Razvrščene so v sedem skupin, pri čemer so hribine razvrščene po trdnosti, zemljine pa po USCS-klasifikaciji. Po stabilnosti so naštete skupine kamnin oz. zemljin razvrščene v tri skupine (maj- hna, srednja in velika možnost plazenja) (Ribičič 1994). 5.1.6 Ogroženost Slovenije zaradi zemelj- skih plazov 5.1.6 Jeopardy level in Slovenia due to landslides Po dosedanjih podatkih (Pintar 1975) je potencialno največ plazov na območju metamorfnega permokarbonskega, terciar- no-kvartnega in triadnega dela Slovenije, dejansko pa povsod tam, kjer prostor neustrezno izkoriščajo: kmetijstvo, promet- na infrastruktura, rudarstvo, odlagališča in deponije, premala gozdnatost, izsekavanje gozdov, degradiranost in monokulture, poselitev, propadanje okolja, pogostost klimatskih ujm. Stabilni so le kraški svet in aluvialni nižinski predeli. Potencialno so erozija, usadi in plazovi možni na približno 880 000 ha (45 %), dejansko pa se pojav- ljajo v intenzivnejši obliki na območju 400 000 ha, kjer deluje nad 6000 večjih in Preglednica 1: Ocena vpliva sestave geološke zgradbe na možnost nastanka zemeljskih plazov (Ribičič, Vidrih 1994) Table 1: The estimate of geologic composition's impact on the possibility of landslide formation (Ribičič, Vidrih 1994) trdne karbonati majhna HRIBINE srednje trdne kfastiti srednja POLHRIBINE mehke velika majhna GG, GM, Cl, CL, gfinasto-prodni srednja ZEMLJINE Ml, ML, SM, DC zasipi CH, MH, Cl, Ml, morski ln zelo rahlo odloženi sedimenti velika OH, Ol jezerski jezersko-močvirnega ali Gozd V 54, 1996 193 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov manjših plazov, ki sproščajo približno 5,3 miljone ton materiala in ogrožajo okrog 30 % ozemlja države. 5.1.7 Do zdaj znani zemeljski plazovi v hudourniškem območju Lučnice 5.1.7 The landslides known up tili now in the Lučnica torrent area Po ustnem viru sem prišel do podatka, da je bil okrog leta 1928 manjši plaz nekje nad domačijo Selišnik. Drugače v zadnjih letih (do leta 1990) ni bilo zaznati večjih zemeljskih plazov. Geografi pa so na letalskih posnetkih odkrili številne polkrož- ne kotanje visoko na pobočjih nad dolina- mi. Podrobnejše preučevanje je pokazalo, da je večina teh kotanj nastala s prožen jem velikih plazov v zadnjih nekaj tisoč letih (Natek.1991-b). 5.2 Vpliv naravnih dejavnikov na mož- nost proženja zemeljskih plazov na območju Lučnice 5.2 The impact of natural factors on the possibili- ty of landslides in the Lučnica area 5.2.1 Analiza nagibov v povezavi z gea- loško podlago 5.2.1 lnclination analysis related to geological base Ob koncu wOrmske pol eden itve pred okoli 12 000 leti so bili najvišji deli Savinjskih Alp pokriti z ledom, večji del nižjega sveta, nekako do 400 m nadmorske višine, pa je bil gol in izpostavljen močnemu mehanič­ nemu razpadanju. Rezultat tega dogajanja so z gruščem prekrita pobočja, ki jih je pozneje prerasla vegetacija in jih s tem zaščitila pred suliflukcijo, sočasno pa je ustvarila potencialne povzročitelje zemelj- skih plazov (Natek 1991-a). To je še posebej značilno za območje Lučnice, kjer prevladujejo v kamninski sestavi neprepustni andezitni tuli. Te plasti so marsikje strmo nagnjena, obenem pa preprežene s prelomi in drugimi razpokami. Andezitni tuf je izrazito plastovit. Za prože- nje plazov so še posebno ugodne vmesne plasti glinastih morskih sedimentov ali linejših vulkanskih izmečkov. Obilne pada- 194 Gozd V 54, 1996 vine napojijo gruščnata območja do skalne osnove, po kateri začne voda odtekati in s tem tvoriti vodnato drsno ploskev. Teža z vodo prepojene gruščnate plasti se močno zveča, se na mnogih krajih pretrga in zdrsi po pobočju (Natek 1991-a). Nastanejo številni zemeljski plazovi in usadi. Labilna in pogojno stabilna tla imamo tudi na območjih, kjer se nahajajo kerato- firski tuf in tulit, diabazni tuf in tulit, glinasti skrilavci, nizkometamorfni zeleni skrilavci z vložki tufa in keratofirja, pobočni grušč, morene ter lapor in lapornati apnenec. Kjer je kamnina kompaktna, ni trenutne nevarnosti za zemeljski plaz. Obstaja pa seveda možna nevarnost zaradi velike mehanična razgradljivosti teh kamnin. Problematični so predvsem predeli, kjer imamo preperino. če so kompaktna, so vse te kamnine za vodo neprepustne. Drugače pa je v prepa- rini, skozi katero voda nemoteno pronica. če je kamnina nasičena z vodo, se zaradi vzgona zmanjša njena teža, s tem pa se zmanjša tudi opora v pobočju. Druga pomembna neugodna posledica precejanja vode skozi razpokana kamnina je strujni pritisk, ki je posledica trenja vode ob kam- nino in je usmerjen navzdol, vzporedno z gladino podzemne vode (Breznik 1991). Voda ni vzrok, ampak najpogostejši povod za številne zemeljske plazove. Za preperine iz andezitnih !ulov (zemlji- ne) in njim podobne kamnine ter pobočne­ ga grušča so bili po merjenju 1990 vzeti vzorci, na katerih so v laboratoriju opravili preiskavo strižne trdnosti. Strižni kot mokre vezljive zemljine znaša 22,7o, povprečni strižni kot, dobljen iz stabilnostnih analiz za suhe zemljine, pa znaša 35o. Dejanska vrednost strižnega kota za suhe zemljine se je gibala med 30 in 40 stopinjami. Zaradi varnosti smo v raziskavo za suhe zemljine vključili zgornjo vrednost, torej 40o. Vsa zemljišča z nagibi pod 23 in nad 40 stopinjami so pretežno stabilna. V prvem primeru je naklon terena preblag, da bi tudi mokra zemljina splazela, v drugem primeru pa se niso mogle nakopičili debe- lejše plasti zemljin zaradi sprotnega plaze- nja in spiranja. Nevarno območje za nasta- nek zemeljskega plazu pri različnih stop- njah vlažnosti zemljine je med obema Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov vrednostima. Površine z nagibi med 23 in 40 stopinjami so torej tiste, ki so pogojno stabi lne oz. nestabilne. Pri andezitnih , diabaznih in keratofirskih tufih oz. tufitih in glinastih skrilavcih ter nizkometamorfnih zelenih skrilavcih so ogrožena zemljišča, ki spadajo v 5., 6. in 7. kategorijo nagibov površin. Pri pobočnih gruščih pa so to zemljišča, ki se nahajajo v 6. in 7. kategoriji nagibov površin. Kritične površine v morenah so med 25 in 40 stopinjami, kar ustreza 5., 6. in 7. kategoriji nagibov površin . Pri laporjih pa je pomembno, v kaj preperijo. Nevarnost plazenja nastane, če preperijo v glino. Odvisno od zrnatosti in vlažnosti preperine, strižni kot pada od 29o do 1So (bolj ko je preperina vlažna in finozrnata, manjši je strižni kot) . Preperine (zemljine - glinaste do glinastomeljaste) nad 30 stopinjami praktično ni, zato so hribine nad temi nagibi površin stabilne. Prav tako so stabilne hribine z nagibi pod 15 stopinjami. Ogrože- . na zemljišča zaradi zemeljskih plazov so torej v 3., 4., 5. in 6. kategoriji nagibov površin . 5.2.2 Vpliv vegetacije na možnost proženja zemeljskih plazov 5.2 2 The impact of vegetation on the possibility of landslides Primarna in najpomembnejša funkcija naravnega, še zlasti gozdnega prostora je njegova varovalna funkcija, saj posredno in neposredno pripomore k razvoju narave, človeka in njegovih civi lizacijskih pridobitev. Varovalna funkcija gozdov sovpada s poj- mom prve vegetacije na Zemlji, antropo- centrično pa s pojavom človeka (Čampa 1994). Preučevanje vsebinske in količinske se- stave rastlinstva je pomembna metoda za prikaz in zaznavanje delovanja vseh dejav- nikov okolja. V vegetaciji , zlasti še v gozdni, ki je blizu prvobitne sestave, se najbolj neposredno zrcali vpliv mnogoterih rastišč­ nih dejavnikov. Poznavanje le-teh omogo- Fizikalno hitro razgradljivi andezitni tuti z vmesnimi plastmi glinastih morskih usedlin (foto: Rok Ferme) Physically fast decomposable andesite tuffs with intermediate Jayers of clay sea sediments (by Rok Ferme) GozdV 54, 1996 195 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov ča ugotavljanje odvisnosti oz. odnosov med rastlinstvom in klimo, tlemi, geološko podlago do odnosov med klimo in tlemi: med klimo in geološko podlago, med tlem1 in geološko podlago (Seliškar, Zupančič 1991). Skratka, v rastlinskih združbah se zrcalijo vplivi in delovanje posameznih prvin okolja, ki jih predvsem v medsebojnem prepletanju še ne poznamo v celoti. 5.2.2.1 Hidrološka vloga vegetacije 5.2.2.1 The hydro/ogical role of vegetation Hidrološka vloga gozdov, ki se kaže z blagodejnim zaviranjem in izravnavanjem odtekajoče vode, tako površinske kot pod- zemne, iz zlivnih območij, je nenadomest- ljiva. Ta vloga je še posebej pomembna v tako hribovitem in razčlenjenem območju, kakršno je območje Lučnice. Po oblikah vegetacije lahko razvrstimo površine, na grobo, v tri osnovne skupine: -površine, porasle z drevjem, t.j. pretež- no gozd raznih tipov in oblik, od visokega prek nizkega do raznih tipov grmišč, -površine, porasle s travinjem (travniki, pašniki), zelišči in raznimi trajnicami; v to skupino uvrščamo tudi površine, porasle s slečjem, resjem, borovnicami ipd., -obdelovalne kmetijske površine, porasle s poljedelskimi kulturami (Horvat 1989). Te tri glavne oblike rastlinske odeje raz- lično vplivajo tako na površinski odtok vode kot na strukturo zgornje plasti tal in s tem na podzemni odtok vode. Prek tega po- sredno vplivajo tudi na stopnjo ogroženosti zemljišč zaradi zemeljskih plazov. Gozd ima veliko večjo količinsko proiz- vodnjo organskih snovi po enoti površine kot travišča ali obdelovalna zemljišča in zaradi tega veliko izrazitejši vpliv (Horvat 1989). Tudi na lastno rastišče veliko ugod- neje deluje kot drugi dve rastlinski skupini. Vpliv gozda se izraža v porabi vode za svojo rast, v pridrževanju, v mehanskem oviranju in zaviranju podzemnega odteka- nja, predvsem pa v lastnostih rastišča, zlasti v sposobnosti za večje vsrkavanje, sprejemanje in zadrževanje vode v tleh. Rastišče ima boljše lastnosti tudi zaradi globoko segajočih korenin, s katerim dre- vesa tla rahljajo v globino in vežejo v površino. 196 Gozd V 54, 1996 5.2.2.2 Vpliv gozda na vezavo tal in zaščito tal pred plazovi 5.2.2.2 The impact of forest on ground binding and the protection against landslides Vsaka strnjena rastlinska odeja v določe­ ni meri varuje tla pred škodljivimi učinki manjših usadov in plazov. Največjo stopnjo varovanja ima nedvomno gozd, njegovi učinki so, zlasti na plazovitih območjih, pomembni. Zmogljivost gozda za varovanje tal je odvisna od njegove vrstne sestave in od porazdelitve dreves v njem (Golob 1994). V naših razmerah je treba v predelih, kjer je tveganje za usade in plazove posebno veliko, ustrezno pozornost nameniti ohra- njanju avtohtonih vrst listavcev, ki večino­ ma globoko koreninijo, izogibati pa se moramo smreki, ki ima najplitvejši kore- ninski sistem. Z vrstno sestavo gozdov, ki so na z zemeljskimi plazovi ogroženih predelih, na območju Lučnice, ne moremo biti zadovoljni, saj zavzema smreka v njih prevelik delež. Mešani gozdovi imajo prepletena sestav- ljen koreninski sistem, ki sega v vse talne plasti in jih trdno veže v celoto, medtem ko smreka v gostih, sklenjenih sestojih s svojim plitvim koreninjem ne veže globjih plasti. Seveda pa od gozda ne smemo zahte- vati učinkov, ki jih ne more izpolniti. Tako gozd ne more preprečiti globjih premikanj zemeljskih plasti, ki nastanejo zaradi geolo- ških vzrokov, ne more preprečiti zemeljskih plazov in usadov, ki se pojavljajo zaradi podtalnega delovanja vode na neprepust- nih tleh, ki so ali se pojavijo v večjih globi- nah. Še manj more zaustaviti že začeto gibanje plazljivega sveta, prav tako pa gozd ne more preprečiti tistega udiranja obrežij in pobočij, do katerega pride zaradi spodjedanja bregov v vodotokih (Horvat 1989). 5.2.2.3 Vpliv gospodarjenja z gozdovi na zemeljske plazove 5.2.2.3 The impact of forest managing on /and- · sli des Blagodejni učinki gozda so v največji meri odvisni tudi od njegovega stanja in j \ Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov ravnanja z njim. Ni pomembna le njegova površinska razprostranjenost v območju, temveč predvsem in zlasti način gospo- darjenja z njim. Pomembni so naravna zgradba gozdnih združb, mešanost sesto- jev, stabilna struktura brez labilnih mono- kultur. Absolutno prednost imajo gozdovi globokim koreninskim sistemom, z večjim številom drevja, kvalitetne, pravilno obliko- vane rasti in lahkih struktur. Varovalni učinki naraščajo s površinsko kompleksno- stjo gozda in z "zaprtostjo" njegovih robov, zmanjšujejo pa se s površinsko razdroblje- nostjo gozda te! dolžino in "odprtostjo" gozdnih robov (Campa 1994). Nedvomno imajo najboljši učinek na hidrološko funkcijo in vezavo tal prebiralni gozdovi, nekoliko slabši so stari, preredčeni sestoji brez podrasti. Najslabše pa delujejo enodobni, čisti smrekovi sestoji. Na manj stabilnih tleh, na pobočnih gruščih ali andezitni podlagi in ob večjih naklonih zemljišč so ustrezna gozdnatost in njena prostorska razporejenost ter raba gozdnega prostora in njena ekološka urav- noteženost velikega pomena za prepre- čevanje usadov in zemeljskih plazov. 5.2.2.4 Gozdne združbe na območju, ogro- ženem zaradi zemeljskih plazov 5.2.2.4 Forest communities in the area jeopard- ized by Jandslides Na ogroženih površinah se najpogosteje pojavlja združba Galio rotundifolii-Abiete- tum. Poleg nje so močneje zastopane še Bazzanio-Abietetum, Luzulo-Abieti-Fage- tum praealpinum, Deschampsio flexuosae- Piceetum ter Luzulo-Fagetum montanum praealpinum. Na manjših odsekih so prisot- ne še Abieti-Fagetum praealpinum, Aceri- Fraxinetum illyricum ter Querco-Luzulo- Fagetum. Na pobočnih gruščih, ki so nastali iz karbonatnih kamnin, se pojavljajo še združbe Ostryo-Fagetum, Adenostylo- Piceetum, Pinetum austroalpinum in Rho- dothamno-Rhodoretum. Na večini ogroženih površin rastejo zdaj smrekove monokulture, ki so na tem mestu neprimerne in včasih celo škodljive. 5.2.2.5 Koširjeva metodologija vrednotenja gozdov po varovalnem pomenu 5.2.2.5 The Košir's methodology of forest evalu- ation by protection significance Metoda temelji na načelu, da ima vsak dejavnik, ki se vkjučuje v ekološki kom- pleks gozdne združbe, pri gospodarskem (mišljeno je gospodarjenje v širšem smislu) vrednotenju gozdnega prostora za potrebe človeške družbe neko vrednost, ki je s tega vidika optimalna. Z ekstremnimi vred- nostmi raznih dejavnikov pa nastajajo ome- jitve za vsestransko uporabo gozdnega prostora v gospodarske namene. V vrednotenje gozdov po varovalnem pomenu so vključene vse gozdne združbe, ki so kartografsko prikazane na fitocenolo- ški karti Slovenije v merilu 1 : 100 000. Kartografske enote predstavljajo praviloma le gozdne združbe na ravni temeljne siste- matske enote - asociacije. Vsebina dejav- nikov za vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem pomenu je bila izbrana tako, da je iz njih razviden odgovor, v kakšni meri in v čem se izraža neposredna varovalna vloga posameznih oblik gozdno- vegetacijskih formacij. Splošno koristne funkcije gozdov, kolikor izhajajo iz njihove varovalne vloge, so odraz skupnega učin­ kovanja gozdnih združb in pridejo do izraza le, če je gozdnatost še dovolj velika in če prostorska razporeditev gozda ter njegove lastnosti še zagotavljajo uravnoteženost v okolju in jo trajno tudi ohranjajo. Gozdni prostor in lastnosti gozdnih združb so ponazorjeni in vrednoteni z vzajemno delujočimi dejavniki, in sicer: - geološko-petrografski kompleks, -kompleks orografskih dejavnikov, -kompleks klimatskih elementov in poja- vov, -talne razmere gozdnih združb, -lastnosti vegetacijske odeje. Navedeni dejavniki so navezani na isto primerjalno osnovo z relativno skalo, v kateri velja najnižja vrednost za optimalne in najvišja za ekstremne (bodisi minimalne ali maksimalne) razmere. Skala je petsto- penjska, koeficienti pa so izbrani po inte- gralni obliki normirano normalne funkcije. V skladu z opisano metodologijo so v obliki tabelarnega pregleda nanizana gozd- Gozd V 54, 1996 197 Vzrok zemeljskemu plazu pod Grobelskim vrhom je bilo spodjedanje brežine, ki ga je povzročila Lučnica (foto: Rok Ferme) The ca use of the landslide under the Grobelski Vrh was the wash away of the river bank, caused by the Lučnica River (by Rok Ferme) Podveža- v nastalem jezeru je bilo potopljenih več stanovanjskih in gospodarskih poslopij (Foto A. Horvat) Podveža -the water of the new lake flooded severa/ houses and outbuildings (by A. Horvat) 198 Gozd V 54, 1996 Zemeljski plaz, sprožen leta 1990 na območju Lučnice blizu domačije Kladnik (foto: Rok Ferme) Landslide which went off in 1990 in the Lučnica area (by Rok Ferme) Dela na odkopavanju in izravnavanju površine plazne gmote (Foto A. HoNa!) Excavation and levelling work on the area of landslide material (by A. Horvat) ~~r-----~----~ GozdV 54, 1996 199 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov ne združbe z ocenjeno stopnjo izraženosti posameznih komponent okolja, v katerem rastejo. Gozdne združbe so glede na seštevek točk razporejene po ekstremno- sti rastišča, v katerem uspevajo, kjer pomeni višji seštevek ekstremnejše rasti- šče ne glede na vsebino take ekstremnosti. Vsebine ekstremnosti pa so ponazorjene z grafičnim prikazom. Gozdne združbe so razporejene še v kategorije po varovalni funkciji, ki jo opravljajo neposredno na ra- stišču oz. posredno v širši pokrajini. 5.2.3 Primerjava vegetacijske analize ogro- ženih območji z rezultati Koširjeve meto- dologije 5.2.3 A comparison of vegetation analysis of jeopardized areas with the results of the Košir' s method_ology Ob primerjavi vegetacijske analize ogro- ženih območij zaradi zemeljskih plazov z rezultati Koširjeve metodologije vredno- tenja gozdov po varovalnem pomenu, dobi- mo presenetljivo podobne rezultate. Najpo- gostejših pet gozdnih združb, ki se pojav- ljajo na z zemeljskimi plazovi ogroženih površinah, sovpada s peto kategorijo goz- dov po varovalnem pomenu. V tej je zapi- sano: "V peto kategorijo uvrščamo gozdne združbe, ki poraščajo rastišča v dokaj ugodnih orografskih razmerah; tudi tla so razmeroma globoka. Vendar je taJni kom- pleks zelo labilen, zato sta njegova rodovit- nost in odpornost proti eroziji tesno pove- zani s fiziološko aktivnostjo celotnega tal- nega profila, ki jo je mogoče trajno ohra- njati predvsem le z gozdno odejo. Sem uvrščamo gozdne združbe, ki rastejo na tleh, nastalih iz silikatnih kamnin." Na koncu še zapiše: "Po varovalnih funkcijah, ki jih opravljajo, poimenujemo peto katego- rijo gozdovi na labilnih tleh" (Košir 1976). Združbi Ostryo-Fagetum in Adenostylo- Piceetum, ki se pojavljata na pobočnih gruščih, sovpadata z drugo kategorijo gozdov, za katero pravi: "V drugo katego- rijo spadajo gozdne združbe, katerih go- spodarski pomen (v širšem smislu tega pojava) je sicer lesnoproizvodni, vendar se ta mora podrejati varovalnemu pomenu teh gozdov. Varovalna vloga teh gozdnih združb je v preprečevanju razvoja spirav- 200 GozdV 54, 1996 cev, plazin, usadov ali podorov kamenitega koluvija." To kategorijo poimenuje gozdovi z vsestransko poudarjenim varovalnim značajem (Košir 1976). Preostali dve združbi na pobočnih gru- ščih, Rhodothamno-Rhodoretum in Pine- tum austroalpinum laricetosum, pa sovpa- data s prvo kategorijo gozdov, to so trajno varovalni gozdovi. 5.3 Aplikacija vplivov na proženje ze- meljskih plazov v letu 1990 v dolini Luč nice 5.3 The application of the influences on land- slides in 1990 in the Lučnica Valley Posebnost naravne ujme 1. novembra 1990 je bilo proženje številnih zemeljskih plazov v dolini Lučnice. Evidentiranih je bilo 27 plazov, med njimi več velikih, ki so prizadeli 2,6 ha travnikov in 7,6 ha gozdov (Kladnik 1991 ). To ne zanika velikega varovalnega pomena gozda, ampak kaže na dolgotrajnejše dogajanje, ki je sestavni del preoblikovanja površja v tej krajini. Največji plaz na gozdni površini se je sprožil nad Tratičnikovo domačijo (podrob- no opisan v nadaljevanju). Drugi večji pla- zovi na gozdnih površinah so splazeli na naslednjih lokacijah: pri domačiji Rep, v obrtni coni, pod Grobelskim vrhom, nad domačijo Petek, pod Dovnikovim Vrhom, pod Golbovcem, pri domačiji Obcir in nad domačijo Selišnik. Drugi večji plazovi pa so nastali na negozdnih, travnatih površi- nah, in sicer: pri domačiji Fitez (dva, ki sta vzročno povezana), blizu domačije Kladnik dva, nad Markovno Ravno in JZ od doma- čije VršaJe. Gledano s fitocenološkega vidika so splazele površine na rastiščih združb Galio rotundifolii-Abietetum, Ostryo-Fagetum, Bazzanio-Abietetum in Abieti-Fagetum praealpinum. Na teh površinah se zdaj razprostirajo smrekove monokulture oz. travnate površine. Veliko plazov, med njimi tudi največji, je nastalo na andezitnih tufih, mnogi pa na lapornati podlagi in pobočnih gruščih. Če mesta, na katerih so se sprožili večji zemeljski plazovi, primerjamo z analizo geološke podlage z nagibi površin, vidimo, .•... 1 > Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov da zelo dobro sovpadajo s površinami, ki smo jih izločili kot ogrožena območja. Pri primerjavi teh mest z vegetacijsko analizo oz. s Koširjevo metodologijo vrednotenja gozdov po varovalnem pomenu, ugotovi- mo, da so večinoma na rastiščih združb, ki sovpadajo z drugo in peto kategorijo goz- dov (gozdovi z vsestransko poudarjenim varovalnim značajem in gozdovi na labilnih tleh). Dva zemeljska plazova pa sta se sprožila na rastišču združbe Abieti-Fage- tum praealpinum, ki ne spada med ogrože- na rastišča (po Koširju), ampak sovpada s četrto kategorijo gozdov (gozdovi interle- renčnih klimatov), ki spadajo med naše najpomembnejše lesnoproizvodne gozdo- ve. Vendar moramo omeniti, da je na mestu, kjer sta se sprožila, danes travnik. Pri številnih manjših plazovih in usadih, ki so se utrgali na obdelovalnih površinah, travnikih, pašnikih in tudi v gozdovih, ne moremo zanikati vpliva človeka na labilno ravnovesje v preperlinski odeji, ravnovesje je omajala krčenje gozda, nepravilno go- spodarjenje ter gradnja poljskih poti in gozdnih cest. V primerjavi z manjšimi plazovi in usadi pa so se večji sprožili brez bistvenega sodelovanja človeka. 5.3.1 Primer velikega plazu v Podveži v dolini Podvolovljek 5.3.1 The example of the big landslide in Podve- ža in the Podvolovljek Valley Velik plaz, ki se je utrgal 1. novembra 1990 ob 22. uri nad levim bregom Lučnice, neposredno za domačijo Tratičnik, je sled- njo porušil do tal, zaprl pa je tudi odtok Lučnici. Za njim je v nekaj urah nastalo jezero z okrog 1 O milijoni m3 vode (Nate k 1991-b). Podrobna analiza padavin, ki so jo nare- dili hidrometeorologi in sinoptiki, je pokaza- la, da je bil oktober, od devetega naprej, nadpovprečno deževen, da so se padavine stopnjevale od 26. do 31. 10. in dosegle višek v noči na 1. 11. in podnevi istega dne. Padavine so bile obilne, posebno intenziv- ne pa 1. 11. ob prehodu hladne fronte, povzročiteljice nastanka nevihtnih oblakov in nanje vezanih močnih nalivov. Padavin- ska karta 48-urne maksimalne količine padavin (220 mm) kaže eno od treh tovrst- nih jeder tudi na območju Luč, skoraj celotna Zgornja Savinjska dolina pa je bila v območju izohiet 160-220 mm (Meze 1991-b). Zaradi tolikšnega in tako dolgo- trajnega deževja je bila zadrževalna spo- sobnost tal izčrpana že do nastopa viška padavin 31. 1 O. in 1. 11., zato je na tem območju odtočni koeficient dosegel vred- nosti do 0,9 (Horvat 1991 ). Povod za sprožitev plazu torej ni bilo spodjedanje pobočja v strugi Lučnice, ampak veliki vzgonski in strujni pritiski zaradi kopičenja padavinske vode v nespri- jetem materialu in spodaj ležečih razpo- kanih plasteh andezitnega tufa. Podrobna preučitev plazu je pokazala, da je bila drsna ploskev pod odlomnim robom v centralnem in jugovzhodnem delu plazu formirana v smeri upada plasti skal- nih mas. Smer upada je bila približno proti severozahodu. Drsna ploskev v najvišjem - severnem delu plazu pa je potekala pretežno po pobočnih glinastih in skalnih preperinah. Generalna smer drsenja ni bila pravokotna na Lučnico, ampak poševna od severa proti jugu, razgaljeni skalni skladi v centralnem in jugovzhodnem delu odlom- nega roba so predstavljali levi bok (gledano navzdol) konkavno zakrivljene drsne plosk- ve. Možno je sklepati, da je bil neposredno nad nivojem Lučnice približno v črti D-D (glej shemo št. 3) viden del drsne ploskve, vendar zelo neizrazito. Nad domnevno drsno ploskvijo so bili do višine približno 12 m zdrobljeni skalni masivi, ki so bili na zgornjem delu pobočja pokriti s približno 3 m debelim slojem glinasto meljaste prepe- rine. Takšen sestav tal je bilo opaziti v smeri nizvodno vse do presečišča s črto C-C, od tod dalje nizvodno v dolžini približ- no 40 m pa so bili skalni masivi narinjeni na naplavinske sloje. V spodnjem, nizvod- nem delu pobočja so bili na naplavinske sloje narinjeni glinasto meljasti krovni sloji. Od presečišča s črto D-D vzvodno pa verjetno prvotno levo pobočje doline ni bilo premaknjeno, ampak ga je plazina le pre- krila in zasula v debelini približno 1Om (FAGG 1991 ). GozdV 54, 1996 201 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov Shema 2: 48~urne količine padavin, izmerjene 1. in 2. novembra 1990 ob 7. uri (Pristov 1991) Scheme 2: A 48-hour-precipitation quantity, taken on the November 1st and 2nd 1990 at 7 a.m. (Pristov 1991) Podveža- zasilno cesto za povezavo Podvolovljeka z Lučami so morali speljati po desnem bregu- pogled proti vodi, zadaj porušena Tratičnikova domačija na plazu (Foto A. Horvat) Podveža - a temporary road to link Podvolovljek with Luče had to be /aid on the right bank-a view towards the river, with the destroyed Tratičnik's farm on the landslide (by A.Horvat) 202 GozdV 54, 1996 Analiza možnosti proženja zemeljskih plazov Shema št. 3: Tratičnikov plaz v Podvolovljeku- prerez skozi vrtino VB po osi splošne smeri njegovega premika- stanje po sanaciji plazu, pred ureditvijo Lučnice in obnovo ceste (Horvat 1994) Scheme 3: The Tratičnlk landslide in Podvolovljek-a section through the VB borehole along the axis of it s general movement's direction -the restored situation after the landslide, before the regulation of the Lučnica River and road reconstruction (Horvat 1994) .~ ' Legenda: D Plato izkopanega plazu za obnovljeno cesto \ ~ Odkopana, poravnana in zatravljena površina Očiščena površina plazu (izkop panjev, poravnanje, zatravitev) Skal nato o < Splošna os premika plazu ' -il- Scs~.i:'~ u.