Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 9
Celje, 1. septembra 1935
Leto XII.
Ček. račun št. 13.951. Celoletna naročnina 12 - Din.	Uredništvo in uprava Ženski list, Ljubljana, Novi trg 2.
Posamezna številka V50 Din, za inozemstvo 2*— Din.	Izhaja začetkom vsakega meseca.___________
Šola se začenja!
Začenja se šola! Začetek šole pomeni za revne starše novo skrb. Treba je otroke bolj obleči in obuti, treba jm je kupiti Šolske potrebščine. Kajti otroci morajo obiskovali šolo, ker to predpisuje zakon. Včasih obveznih šol ni bilo. Ko pa se je začelo razvijati kapitalistično gospodarstvo, je poslala splošna izobrazba potrebna. Stroji zahtevajo razumnih delavcev, da jim strežejo. Treba je paznikov za nadziranje, tehnikov in inženirjev, uradnikov in drugih. Zato so uvedli šolsko obveznost. Izobrazba torej ne koristi samo posamezniku, ampak vsemu gospodarstvu in vsej družbi. Potemtakem bi morala biti izobrazba zastonj, država bi morala na vse načine pospeševati šolanje in omogočiti tudi najrevnejšemu otroku uspešno pohajanje šole. Toda temu ni tako. Revnemu otroku je šolska obveznost bridka dolžnost in napredovanje v učenju otežkočcno. Zakaj? Vse, kar otrok v šoli
notrphuif. mu mnrain starši sami kuniti: kniioe. zvezke in drugo, kar je vse zelo drago in pomeni za proletarske in druge revne starše breme, ki ga ne zmorejo. Tako se zgodi, da mnogi otroci hodijo v šolo brez potrebnih knjig, da jim mora namesto zvezkov služiti star papir, namesto peresnikov star klinček, oslinjen prst pa namesto radirke. V takih razmerah seveda otrok slabo napreduje. Učitelj je nevoljen nad .nemarnim učencem“, boljše situirani součenci gledajo postrani revčka, ki bridko občuti to zapostavljanje in izgubi vse veselje do šole. Tako je siromašen otrok prikrajšan na izobrazbi, ki je edino njegovo bogastvo in sredstvo s katerim si lahko pomaga v življenju. Tega se morajo proletarske matere zavedati in ne smejo dopustiti, da bi se godila otrokom krivica že v šoli. Zahtevati moramo brezplačne šolske potrebščine na račun države, ki je dolžna pospeševati izobrazbo, katero z zakonom predpisuje!
Še težje vprašanje je za nas zadostna prehrana. Zadostna in tečna hrana je podlaga zdravega razvoja. Ali je hrana, ki jo moramo nuditi našemu otroku primerna za neoviran telesni in duševni razvoj ? Že večkrat so ugotovili zdravniki, da so naši otroci preslabo hranjeni, zato razsajajo med njimi razne bolezni: jetika, angleška bolezen, razne epidemije. Našim otrokom manjka vse tisto, kar je za uspešno rast neobhodno potrebno : sladkor, mast, kruh, mleko, sadje. Kako težko je srce uboge matere, ko vidi, kako njeni otroci hirajo, ko bi potrebovali krepke, dobre hrane, pa jim še slabe ne more nuditi, ne potolažiti lačnih želodcev. Toda žalost in vzdihovanje ne pomagata 1 Na drugačen način moramo rešiti zdravje naših otrok in jih ubraniti pred duševnim in telesnim propadom. Zahtevati moramo ureditev šolskih kuhinj, kjer naj dobe šolski otroci na državne stroške toplo in tečno hrano, kakor to pred-Pisujc zakon o zaščiti zdravja šolske dece § 22. Naši otroci tudi nimajo tople obleke in trdne obutve, da bi mogli pozimi in ob vsakem vremenu brez škode za
zdravje, v šolo. Oddaljeni otroci morajo ob neugodnem vremenu zamujati šolo, ker nimajo dežnika, čevljev in plašča. Nekateri celo več tednov ne morejo v šolo. Koliko otrok pa si radi pomanjkanja obleke in obutve nakoplje bolezen, ki potem izpodkopuje mlado življenje 1 Pomanjkanje obleke in obutve je torej škodljivo za zdravje otrok, pa tudi ovira njihov napredek v šoli. Zato je treba dobiti sredstva, da bomo mogli otroke tako obleči, da bodo mogli brez nevarnosti za zdravje obiskovati šolo ob vsakem vremenu.
Da bodo mogli naši otroci redno hoditi v šolo in si pridobiti nekaj naobrazbe, kar posebno matere iskreno želijo, morajo dobiti brezplačna učila, zadostno hrano, toplo obleko in trdno obutev. To moramo zahtevati od države, ki nam je dolžna pomagati, ker je delovno ljudstvo tako izkoTščano, dane more zadostno skrbeti za svoje otroke, čeprav vzdržuje s svojim delom vso družbo.
Ob teh naših potrebah se je razpravljalo, kakor to predvideva zakon o zaščiti na letošnjem občnem zboru Zveze delavskih Žena in deklet, kjer je bila sprejeta tudi sledeča rezolucija:
Za šolsko deco zahtevamo, kakor to predvideva zakon o zaščiti zdravja šolske dece § 22, toplo hrano, ureditev šolske kuhinje na državne stroške. Za vso deco zahtevamo brezp’ačne šolske potrebščine in toplo obleko.
Zdaj je treba to rezolucijo spraviti v življenje. Po vseh podružnicah Zveze delavskih žena in deklet in tudi drugje, se morajo vršiti akcije v to svrho. Sklicevati moramo zborovanja, h katerim pritegnemo vse delovne žene, tudi one, ki danes še niso organizirane, da se o tem pogovorimo. Trdno moramo biti odločene, da te zahteve uresničimo in rešimo naše otroke pred telesnim in duševnim propadanjem.
Delavska solidarnosti
Podružnica Zveze delavskih žena in deklet. Slovenski Javornik je nabrala 1050 dinarjev v pomoč stavku-jočih tekstilnih delavk v Oroslavju. — Ta zgled je posnemanja vreden. Le ob solidarni akciji delavstva in ostalih naprednih krogov, se stavkujoči delavci uspešno bore za svoje pravice.
Stavka v Bonačevi tovarni kartona na Količevem
je izbruhnila 17. avgusta. 400 delavcev in delavk se bori za podpis kolektivne pogodbe, za svobodo organiziranja, za ukinitev akorda. Delavke in delavci stražijo tovarne in vztrajajo v borbi.
Za enakopravnost!
Začetkom septembra se bo v Društvu narodov razpravljalo o pogodbi za enakost obeh spolov pred zakonom, ki so jo 25. decembra 1933. podpisale 4 južnoameriške države in Sovjetska Zveza. Glavna vsebina pogodbe je sledeča:
Člen 1.
Države podpisnice se s to pogodbo obvezujejo, da bodo na vsem ozemlju njihove zakonodaje imeli možje in žene enake pravice.
Člen 3.
Ta pogodba ostane odprta vsem državam sveta.
Na seje Društva Narodov, kjer se je prvič razpravljalo o tej pogodbi, je bila povabljena tudi zastopnica Svetovnega ženskega odbora proti vojni in fašizmu. Seje so trajale od 11. do 20. julija. Septembra, ko se bo to vprašanje obravnavalo na javnih zasedanjih, se bo v Ženevi zbralo 100 delegatk iz raznih držav, da bodo podpirale zahtevo zastopnice svetovnega odbora, da vse države, včlanjene vDruštvu narodov, podpišejo to pogodbo.
Kolikor je nam znano, se nobena delegatka iz ju-goslavije ne udeleži Ženevskega posvetovanja. Vendar se moramo združiti vse žene, brez razlike prepričanja tn stanu, in zahtevati, da tudi naša država podpiše to pogodbo.
Mnogo je žena, ki pravijo: „Čemu nam bo enakopravnost? S tem se naš gospodarski položaj ne bo izboljšal! Te žene se motijo: Čim več političnih svoboščin ima ljudstvo, tem uspešnejša je njegova borba za izboljšanje gospodarskega položajal
Ena najvažnejših vprašanj ženske enakopravnosti, je vprašanje ženske volilne pravice. Spodnja rezolucija Zveze delavskih žena in deklet nam bo dala najboljši vpogled v velike možnosti delovanja, ki se nam bodo odprle, kadar si priborimo volilno pravico.
RESOLUCIjA
Delavske žene, na katerih leži vsa teža in revščina delavskega življenja.
Delavke, ki so same izpostavljene kapitalističnemu izkoriščanju, zmanjševanju mezd in brezposelnosti.
Kmetice, ki od zore do mraka garajo za davke.
Uradnice, ki večinoma poznajo prav tako, čeprav bolj skrito izkoriščanje kot delavke.
Učiteljice in druge, za katere ni več posla, čeprav mora ljudstvo tavati v nevednosti:
nimajo volilne pravice!
Ni nam mogoče, da bi v občinske svete postale zastopnice delovnih žen, ki bi delale v korist delovnega ljudstva, ki bi skrbele za vse naprave koristne ženi in otroku. Šole so pretesne, naša deca postaja iz dneva v dan slabšega zdravja v njih, V delavskih revirjih ni otroških igrišč in nasadov, kjer bi naši otroci uživali sonce in zrak. Valjajo se brez nadzorstva po prašnih in blatnih cestah. Naša stanovanja so pretesna in nezdrava in še taka je težko dobiti. Za zdravstveno službo je skrajno slabo preskrbljeno. Ako bi imele v občinskih svetih zastopnice žen, bi se borile v našem Imenu za nove šole, otroška igrišča in nasade, za nova delavska stanovanja, za bolnice, boriti bi se morale za to, da bi se naši otroci poslali na občinrke stroške v zdravilišča, da bi se obleki in obuli. Naše zastopnice bi zahtevale, da se zaio potrebna sredstva vzamejo od profita podjetnikov. Ni nam mogoče, da bi poslale zastopnice delovnih žen v parlament, kjer bi se borile za naše zahteve:
za enakopravnost žene pred zakonom,
za odpravo § 171,
za zakonito uvedbo enakega plačila za žensko, mladostno in moško delo,
za dosledno izvajanje zakona o zaščiti matere in otroka,
za dvomesečen plačan dopust pred in po porodu, za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva, za gradnjo delavskih stanovanj iz ionda za javna dela, proti vojnim kreditom in zato da se vsote namenjene za oboroževanje vporabijo v socijalne namene, za mednarodno razorožitev.
Uveljavljenje teh zahtev nam pomore iz našega obupnega življenja in na podlagi katerih zahtevamo, da se zavzame širokopotezna akcija za uvedbo splošne ženske volilne pravice in v katero pozivamo vse delovne žene brez razlike prepričanja.
Branimo in varujmo svojo enotno žensko zvezo!
Gonja, ki jo zadnji čas izvaja neki ozki krog ljudi proti Zvezi delavskih žen in deklei in proti našemu lislu, je ponekod in zlasti med nepoučenimi povzročila nekaj zmede, lako da smo kljub želji, da se izogibamo vsakršnemu nepolrebnemu prerekanju, dolžne odgovorili in pokazali ničevost napadov in preprečili razdiranje naše Zveze.
S podpisom „Konzorcija ženskega lista' je bila dne 22. Vt. I.i. objavljena v „Delavski politiki* izjava, da je „Ženski lisi* iz finančnih razlogov prenehal izhajati, in kot za nadomestek so bile čitateljice opozorjene na posebno žensko rubriko v novem listu „Ljudski glas*. Toda konzorcij našega lista, ki je bil na občnem zboru na novo voljen, ni dal nobene lake izjave in ni sklenil prenehali z lislom.
Dne 27. VII. je nekdo napisal v „Delavki pollllkl* članek „Zena in mož v delavskem -gibanju", kjer nenadoma proglaša posebno žensko organizacijo za nepotrebno in „pozablja*, da je krog ljudi, iz katerega izhaja tudi on, celih desei lef smalral posebno žensko zvezo za potrebno ler jo je moralno podpiral. Ta člankar je nenadoma „pozabil“, da poleg skupnih delavskih strokovnih, kuliurnih in političnih organizacij, v katerih so in naj bodo organizirane ludi delavke, obstoje še posebne ženske organizacije iudi v Avstriji, Nemčiji, Čehoslovaški, Angliji, Franciji in Ameriki, ki jih lam moški sodrugi podpirajo, za kar imajo bržkone razloge. Pisec članka je brez dvo na vedel in „pozabit", da imajo delovne žene še celo vrsto posebnih ženskih gospodarskih, strokovnih, pravnih in političnih zahtev, o kaierih je lahko čifal tudi v Beblovi knjigi „Zena in socializem", ki jo je očividno že „pozabil"; dalje da je v kapitalizmu za mase delovnih žen radi njihovega posebnega duhovnega zatiranja in zapiranja v nevednost mnogo bolj dosiopna posebna ženska organizacija (ki mora obstojali poleg skupnih pDliličnih, kulturnih in strokovnih; in da mora la imeli posebne m hode kulturne, slroko/ne in politične vzgoje-med masami delovnih žena. Ali pisec res ni nikdar slišal, da so prav mase nepoučenih žena dajale španskemu in nemškemu fašizmu največ opore pri prihodu na oblast, ker so se delavski voditelji žal še premalo brigali za delo med ženami? Način, kako govori pisec o govora naše zastopnice na celjskem zletu „Svobode* — la način je skoraj podoben kvanlanju, kaže, da je posebna organizacija za vzgojo žena in za delo med ženami potrebna (udi za lo, ker mnogo takozvanih razredno zavednih delavcev smatra svoje žene samo za zakonske žene in za kuhinjo in se drugače za nje nič ne briga ali jih pa prezira in zasmehuje-Kar poglejte nekoliko med člani strokovnih organizacij ali pa iudi med voditelji, koliko se brigajo za razredno vzgojo in izoorazbo svojih žena in v kakšnem duhu so vzgojeni_oiroci i
Naslednji predmet napadov je primer Trbovlje. Sloječ na stališču enolnosli strokovnih akcij je predsednica Irboveljske podružnice letošnjo pomlad predložila vsem rudarskim strokovnim organkacija-n svoj načrl nove kolektivne pogodbe. Delavski soli-darnosli, proletarski demokraciji in socijalislični ideji, predvsem pa globokemu ljudsko - demokratičnemu Marxovemu duhu bi odgovarjalo, da bi strokovni funkcMonarji v Troovljah pozdravili inicijativo delavskih žena, ki so bile včasih lako pasivne in brez-brižne za izvendružinsko življenje, da bi olvorih o predlogu diskusijo in v prijateljski, demokralični diskusiji pokazali na napake, če so bile v tem predlogu. Nameslo leja so jih pa z zafrkavanjem zavrniti, kar je predsednica potem povedala na shodu druge slrokovne organizacije, kjer so ji dali govorili. Voditelji druge rudarske skupine so se zgrozili nad lem, da jih je predsednica Irboveljske Zveze krifizirala vpričo nacijev in so jo proglasili za
fašislko. Toda, ali niso oni sami io povzročili, ker so v razredni strokovni organizaciji dušili demokracijo ? Predsednica je slorila napako, da je kritizirala samo eie, ni pa kritizirala tudi drugih, s čemer je napravila vlis, kakor da nacije odobrava, in to napako je ves prejšnji in sedanji centralni odbor obsojal in jo še obsoja; irboveljski voditelji II. rudarske skupine pa, namesto da bi po Marxovim zgledu napravili nekoliko samokritike in videli glavni vzrok v svojem nedemokratičnem postopanju, so zahtevali in do-"segli razpust trboveljske podružnice naše Zveze in so hoteli na la način uničili ves večlelni trud za graditev podružnice.
Ker občni zbor Zveze ni dopustil razbitja trboveljske podružnice, so nekateri strokovni funkcijonarji v svojem užaljenem samoljubju sklenili .razhod" jraznih podružnic. — Tako je bilo od črnske podružnice javljeno centrali, da „se je podružnica razšla*, toda posrečilo se nam je razveljaviti ta „razpust", za katerega niso niti vedele vse članice in ki ni bil pravilno sklenjen. Pod naslovom „Zagorje“ je prinesla „Delavska politika* notico o občnem zboru zagorske podružnice, da je bil na istem sklenjen razhod podružnice. Objavljeno poročilo ni resnično. Dejstvo je, da občni zbor ni bil sklican v smislu pravil, ker ni bila o tem obveščena centrala Zveze. Ker so bile navzoče le tri članice (1), občni zbor nikakor ni mogel biti sklepčen in vsled tega je tudi likvidacija podružnice nemogoča. Poleg razpustov je prišla na vrsto tudi sabotaža z lokali; v Trboljah je bil podružnici odpovedan lokal v Delavskem domu, v Celju jo hočejo spravili iz Delavske zbornice, v Ljubljani niso dali prostora v Delavski zbornici in smo ga morale najti drugod.
Odkod izvira to razdiranje? Pribiti je treba, da tu nisi razlogi, ki bi bili v dobrobit naši Zvezi in delavski ženi in delavskemu ženskemu gibanju sploh, temveč so to povsem oseb-ae okoliščine. Dne 2. junija t. 1. je bil na občnem zboru Zveze delavskih žena in deklet od večine članstva izvoljen nov odbor, v katerem so najmanj tako razredno zavedne delavske kakor v prejšnjem. Ta odbor pa ni po volji nekaterim funkcijonarjem razrednih organizacij. In radi teh nekaterih ljudi naj bi se zdaj naša zveza razšla? Delavsko gibanje ni radi oseb, temveč osebe SO radi njega 1 Poglejmo samo na najnovejši razvoj ruskega delavskega gibanja, kjer so se morale umakniti osebe, ki so gotovo imele za proletarijat vsaj nekoliko večje zasluge nego omenjeni naši funkcijonarji, toda one niso več odgovarjale
volji vsčino dc»favRfva_ V delavskem aioaniu mora vladati DODOlna
demokracije, svoboda govora in kritike, kajti potem pride do veljave resnica in ono kar je najboljše, potem je mogoče zatreti to, da bi kdo izkoriščal organizacijo v svoje osebne materialne ali častihlepne namene; vladali mora večina članstva in manjšina se mora pokorlri.
Navedle smo tu enkrat za vselej nekaj dejstev, ker smo bile prisiljene, v bodoče se pa na podtikanja in obrekovanja ne bomo ozirale, temveč bomo na to odgovarjale z vztrajnejšim delom za naš list in za našo Zvezo. Če bi hotela „Delavska politika* priobčili še kake napade, naj raje ona sama odločno in brez zavijanja pove, ali odobrava ali obsoja razbijanje enotne ženske razredne organizacije?! AH se strinja z besedami svojega voditelja Topalovič-a, ki je v Celju rekel, naj se posuši roka vsakogar, ki bi hotel razbija i enotnost delavskega razreda ?
Posebne delavske ženske organizacije imajo da les večjo nalogo nego sploh kdaj prej, kajti žene so v kapitalizmu ekonomsko mnogo bolj izkoriščane in socijalno zatirane in držijo njih v mnogo večji nevednosti, otopelosti in zaostalosti. Pri tem nosijo dobršen del krivde tudi nepoučeni možje, celo tisti, ki so organizirani v strokovnih organizacijah ; to nepoučenost mož v celoti bo mogoče popolnoma likvidirati šele v socijalizmu. Množice delovnih žen so iz teh razlogov najbolj dnsfopne za posebno žensko organizacijo. Ta pa ne sme biti ozka sekta določene skupine ljudi, temveč mora biti odprta najširšim plastem delavskih žena in jih mora zajeti. To bo mogoče le tedaj, če bo v delavskih ženskih organizacijah vladala popolna demokracija, če bo odločala večina samih dehvk. Taka enotna močna ženska zveza mora delati seveda skupno z ostalimi delavskimi razrednimi strokovnimi, kulturnimi in političnimi organizacijami ; toda tudi te morajo biti enotne in obseči vse delavstvo, ne smejo biti zaprte za ozek krog, ne smejo iz svoje srede izključevati najbolj odločnih in požrtvovalnih delavcev, če hočejo bili močne in se uspešno borih za delavske zahteve. Toda tudi enotno delavstvo se bo težko borilo za politično demokracijo in politične svoboščine, ki so mu v boju s kapitalom najbolj potrebne, če bo osamljeno od ostalih ljudskih delovnih
plasti in naprednega, demokratičnega malomeščanstva, od narodno zatiranih in zapostavljenih množic, če bo nastopalo proti njim, če jih ne bo pridobilo za svoje zaveznike in če ne bo tvorilo z njimi vred široke ljudske fronte svobode in ji stalo na čelu.
Fašizem pripravlja posebno ženi še večjo sužnost, in sicer ženam sploh, ne samo delavskim ženam. V boju proti večjemu zasužnjenju žene in socijalni reakciji se je treba boriti skupno z vsemi naprednimi in demokratičnimi ženami, kajti prizadete so vse žene in le če bodo skupno nastopale, se bodo mogle upirati socijalni reakciji in bodo s tem hkrati pomagale boju vsega delovnega ljudstva. Toda kmečke, malomeščanske in druge žene in intelektualke so v tem neodločne, omahljive in nedosledne; ta boj bodo mogle vodili vse žene le tedaj, če bo na čelu vseh žena stala enotna zveza delavskih žena, ker delovna žena najhuje občuli socijalno in gospodarsko zatiranje in more biti najbolj dosledna. Zaf) je toliko bolj potrebna enotna delavska ženska organizacija, zato se moramo toliko bolj boriti proti temu, da bi se naša Zveza razbijala, temveč moramo napeti vse sHe za njeno okrepitev in za vzdrževa ije in učvrstitev našega lista.
CENTRALNI ODBOR ZVEZE DELAVSKIH
ŽENA IN DEKLET iN KONZORCIJ
Žena in fašizem
Po vsem svelu žene čim dalje bolj aktivno sodelujejo v oorbi proli fašizmu, reakciji in terorju. Na Holanskem je protifašistični odbor priredil skupno s paciflsfičnimi organizacijami razstavo slik in risb ter vojnih statislik. Vsi poselniki razstave Dodpisujeio mednarodno spomenico proli vojnim proračunom, ki smo jo priobčili na čelu naše zadnje številk z. Isti odbor je izdal posebno brošuro za kmetice. Na enem sestanku je bilo razprodanih do 200 brošur. Vodil je kampanjo proti letaiskim vajam In poslal delegacijo k notranjemu ministru, da brani pravice nemških emigranlov-anlifašislov. V Švici obsfoja 7 odborov, ki izdajajo svoj lisi, 10. februarja se je vršila v Clrihu konferenca vseh odborov, kaleri je prisostvovalo 66 delegalk. Sklenjeno je bilo, da bodo odbori razvijali posebno delavnost med kmelicami, zasledovali vojno industrijo, izvedi! kampanjo, da se vojni proračuni porabijo v socijalne namene, proti napadom na žensko delo, proti miliiarizaciji mladine ifd„ za obrambo demokraličnih pravic (svobode govora, tiska, zborovanja). V Španiji obstajajo komiteti na najširši podlagi. Izdali so številne letake, priredili zborovanja, ustanovili poseben odbor za pomoč žrivam ajturske vstaje.
V vseh deželah isla slika: Žene stoje na čelu borb proti fašizmu, ker se zavedajo, da fašizem uničuje ženo gospodarsko in politično, da ji ne prizanaša s terorjem, kakor nam bodo povedale naslednje vesti:
Od 1. januarja 1935 do maja istega leta je bilo v Nemčiji razdeljenih 142 lef ječe. Obsojenih je bilo 74 jelnic. Katarina Lubek, delavska hči, ki je morala od zgodnje mladosti vzdrževali vso družino, bila po vrsti služkinja, konloristinja, tobačna in tekstilna delavka ter leta 1931 izvoljena v mestni s/ef mesta Bremen, je bila tekom letošnje pomladi aretirana in mučena. Helena Glacer, prejšnja delavska poslanka v parlamentu je bila mučena. Neznanokam je izginila antifašistinja Lucija Hibš. O njej se ve samo toliko, da je bila strahovito mučena. Prav tako ni bilo sledu o Tini Šmit, bivši narodni socialistinji, ki je pred Hitlerjevim vsfopom v vlado igrala veliko vlogo v antifašistične n gibanju. Samostanske sestre so pod pred /ezo izvažanja valut tudi postale žrtve terorja. 70-letna prednica samostana Tropnic je umrla med prevozom v ječo.
Pridobivaj naročnice!
S čim nas hranijo.
Pod lepo krinko moke, mleka, masla, olja in drugih hranil, kupujejo danes gospodinje raznovrstne potvorbe, ki posebno slabo vplivajo na zdravje naših najdražjih : naših otrok. Najb lj vsakdanja hraniva so najbolj izpostavljena potvorbam.
Moka
Običajno moko potvarjajo s tem, da jo močijo. Tako pridobi na teži. Primešavajo ji tudi otrobe, fin pesek, kredo, apno, magnezijo ...
Mleko
To je najbolj zločinska potvorba, kajti njene posledice zadevajo predvsem novorojenčke. Mleku prilivajo vode. Da bi zakrili redčico, sipajo vanj različne moke in škrob. Tako vzbude videz gostote. To potvorbo je kaj lahko razkriti : skuhajte mleko, ko se shladi, mu pridajte nekaj kapljic joda; nečisto mleko se bo pobarvalo modro: čimbolj nečisto mleko bo, tem lepše modre barve bo. Mleku dodavajo celo gumij, da bi bilo bolj zgoščeno.
Maslo
V surovem maslu so kemiki našli že sledeče primesi : galun, škrob, moko, krompirjeve olupke, navaden sir, ilovico, kredo, omet, žafran, loj ... V velikih industrijskih deželah prodajajo pod naslovom .maslo* margarino, mast, pripravljeno iz loja. Margarino delajo samo v vročini pod 50 stopinj. V tej temperaturi žive še mnogi bacili: n. pr. bacil stekline in goveje kuge. Zato je vži-vanje margarine tako nevarno. Preteklo zimo je kot posledica vživanja margarine izbruhnila v čikagu epide mija kolere. Margarini so primešani petrolej, vazelina in druge redilne „snovi*. Lahko si mislimo, da ne pospešujejo rasti in razvoja.
Mesni izdelki
Običajno v različne klobase mesarji dajejo konjsko meso, drobtine mesto mesa i. dr. Izdelujejo tudi „mesene* klobase brez mesa; Nemci so mfd vojno leta 1870. začeli izdelovati takozvano grahovo klobaso, sestavljeno iz grahove moke, loja in čebule.
Mesto paradižnika kupujete v konzervah korenje, v čokoladi uživate škrob in bogve kaj še. Posebnim potvorbam pä so izpostavljene drage začimbe, kakor gorčica in druge.
Vse kar kupite v trgovini: olje, kis, mošt, vse je lahko potvorjeno. Ali ni žalostna družba, ki se mora v sredi izobilja zatekati k goljufijam ?
Volitve v OUZD
bodo razpisane v najkrajšem času. O naših zahtevah bomo izpregovorili v prihodnji številki.
Dopisi.
Iz Trbovelj.
Življenje nas, rudarskih žena je skrajno obupno, je pravi zemeljski pekel. Kako in kaj naj rudarska žena kuha, ko dela njen mož 12-13 dni v mesecu, ko njegov zaslužek pri najvišji mezdi znese mesečno 324 dinarjev! Kako naj rudarska žena s tem zaslužkom prehrani 5-10 člansko družino mesečno, kako naj obleče sebe in svoje otroke, kako naj si nabavi hišne potrebščine. posteljnino, kuhinjsko posodo in drugo? Kako naj skrbi za higijeno, izobrazbo in razvedrilo? Me, rudarske žene, smo že popolnoma gole in bose. Kar smo obleke imele, smo jo že zdavnej porabile. Kupiti si ničesar ne moremo, jemljemo vse na upanje. Će bi nam frgovci najnujnejših stvari in živil ne dajali na kredii, bi že zdavnaj od lakote pomrli. 25% naših otrok je tuberkuloznih. Ni čuda, ko uživamo pasjo hrano, ko stanujemo v stanovanjih, slabših od hlevov, ko se nimamo s čim pokrili. Če pogledaš danes rudarje, rudarsko ženo ali otroka, vidiš okostnjake. Če stopiš danes v stanovanje rudarske družine se ti nudijo strašni prizori. V majhni 4-5 m’ veliki sobi spi 6-10 ljudi. Ko naše rudarske družine od gladu umirajo in telesno propadajo, si je TPD v treh lefih napravila 310 milijonov čistega dobička (gl. Ljudsko Pravico št. 13).
In v teh čas h, ko bi bila najbolj potrebna skupna borba delovnega ljudstva, se vrše med nami samimi boji, mesto da bi združeni nastopili proti neznosnemu izkoriščanju in zatiranju po
kapitalizmu.
Zalo vsi v enotno fronto, kajti enotno pomeni delavstvo vse, razcepljeno pa nič 1
Rudarska žena.
Celje
V mesecu avgustu je posvetila čas agitaciji za naš „Ženski list" in pridobivala v zvezo članice. Beležimo lep porast članic in tudi za naš „Ženski list" smo pridobile nekaj naročnic. Se večji uspeh bi imele, če bi nas ne vezal dom. Tudi nismo ravno vse izvršile svojo dolžnost. Več uspeha bi lahko imele liste, ki imajo več časa in možnosti. Zalo na delo v septembru. - V akciji stavcev smo solidarno sodelovale. — Takoj septembra pričnemo s predavanji o spolni vzgoji, opozarjamo nalo že sedaj. Na teh predavanjih bo prilika razjasnitve in pogovora o podlistku, ki izhaja v našem „Ženskem listu“, o tem vprašanju. — Ne pozabite, da se vsaki četrtek vrši odborova seja. Tej s posvetovalnim glasom lahko prisostvujejo tudi članice, ki niso v odboru.
Vestnik Zveze del. žena in deklet
Naše gibanje napreduje. Članstvo dnevno narašča. Največji porast članstva je zaznamovati v celjski podružnici. Njena predsednica sodeluje pri vseh javnih nastopih delavstva in poziva žene k solidarnosti.
Jeseniška podružnica pridobiva na ugledu.
Iz nekdaj mrtve Javorniške podružnice je vzrasla agilna podružnica.
Centrala Ljubljana. Našle smo pod gostoljubno streho Žt lezniškega doma. Naš novi naslov je: Zveza delavskih žena in deklet, Ljubljana, Novi trg št. 2. Uradne ure so vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 6 do 7 ure zvečer. Soba se nahaja v drugem nadsiropju preko dvorišča.
Slovenski Javornik. Zahtevi naše Zveze, da se odpre kopališče tudi za žene, je bilo ugodeno. — Sveta za naše otroke še nismo (obile, vendar smo prepričane, da nam bo
dovoljen. Sestanke imamo vsak teden, pomagata nam ss. Čufar in Perko. V avgustu smo izvedle akcijo za štrajkujo-če delavke v Oroslavju, nabrale smo 1050 Din.
Črnske sodružice so za enkrat — in to ne po svoji krivdi — popustile v svojem sicer vztrajnem delu. Prepričane smo, da tudi one uvidijo svojo napako in z novimi močmi poprimejo za prepotrebno delo med ženami.
Mežiška podružnica obeta poslati s svojo vztrajno predsednico na čelu te krepke podružnice; le ostali odbor li mora pri delu pomagati, ker sama ne zmore vsega. Gre za nas vse !
V Ptuju delajo po začrtani poti dalje.
Trboveljska podružnica kljub težkočam, katerim je izpostavljena, izvršuje svoje dolžnosti.
Iz Maribora nimamo poročila. — Ustanavljamo novo podružnico.
Izdaja konzorcij, predstavnica Lidija Delpin. Odgovorna ur.: Komavli Eda. Za tiskarno Brala Rodč in Martinčič v Celju: Ivan Martinčič.