UDK811.16'367 Robert Grošelj
Filozofska fakulteta v Ljubljani
VEZLJIVOST GLAGOLOV VEDENJA V STARI CERKVENI SLOVANŠČINI
Izvleček: Razprava obravnava vezljivost glagolov vedenja, oy<H-bTH, B-fe^-bTH (z drugotnim nedovršnikom B-bA^'''"). shäth, v stari cerkveni slovanščini. Opredeljeni so pomeni, določilne možnosti glagolov, po pomenih so vzpostavljeni pomenski in vezavnostni vzorci, vzorci pa so obravnavani glede na stabilnost in medsebojna konkurenčna razmeija. Na koncu razprave so primeijane vezljivostne značilnosti analiziranih glagolov vedenja.
Synopsis: The articles deals with the valency of verbs of knowing, i.e., oy/H-bTH, B'bA'fe'i'H (with its secondary imperfective b-ba^th), shath, in Old Church Slavic. The meanings are elucidated, the denotative possibilities given, and they are juxtaposed by meaning and combinatory patterns, which are then treated with a view to their stability and competition with one another. At the end of the paper the combinatory peculiarities of the analyzed verbs of knowing are compared.
Ključne besede: stara cerkvena slovanščina, vezljivost, vezava, glagoli vedenja
Key words: Old Church Slavic, valency, government, verbs of knowing
OUvod
V razpravi je predstavljena vezljivost glagolov vedenja, tj. o^/H-bTH,	(z
drugotnim nedovršnikom b-b^a-rh) in snath, v stari cerkveni slovanščini. Na podlagi starocerkvenoslovanskih slovaijev je opredeljeno pomenje glagolov vedenja, s pomočjo korpusa, ki ga sestavljajo besedilnih zgledi iz starocerkvenoslovanskih slovarjev in neslovarskih del, pa so določene vezljivostne značilnosti glagolov. Najprej so predstavljene in obrazložene določilne možnosti - z njihovo pomensko motivacijo in udeleženskimi vlogami (spremljajo jih podatki iz strokovne literature, ki se nanašajo na oblikoskladenjske značilnosti določil). Po pomenih glagolov so vzpostavljeni pomenski in vezavnostni vzorci, vsi pa so obravnavani glede na stabilnost in medsebojna konkurenčna razmeija. Na koncu razprave so primeijane vezljivostne značilnosti glagolov, s čimer se lahko - v opredeljenih pomenih - izpostavijo tudi konkurenčna razmeija med njimi.
Nameni večstopenjske vezljivostne analize pomensko sorodnih glagolov so trije: (1) prikazati večplastnost vezljivostnih zmožnosti glagolov vedenja in razmerij med njimi v stari cerkveni slovanščini; (2) dokazati, da se v razUčnih glagolskih pomenih oblikujejo drugačna vezljivostna in vezavnostna razmeija (prim. Žele 2003); (3) dopolniti dosedanje raziskave vezave glagolov vedenja v stari cerkveni slovanščini (prim, predvsem Orzechowska 1974).'
1 ^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^ije Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih (mentorici red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular, izr. prof. dr. Andreja Žele), ohranjene februarja 2010 na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. - Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (ht^i/Zwww.zrc-sazu. si) razvil Peter Weiss.
0.1 Gradivo in korpus
0.1.1 Gradivo raziskave so stcsl. glagoli oy/wkTH, B-tA'tTH (tudi drugotni nedovrenik B-kA<JTH), SNdTH. Glagoli pomensko sodijo med vedenjske, kot takšne jih lahko opredelimo tudi etimološko (prim, pslov. *umeti, *vedeti, *znati; glej poglavje 1).
0.1.2 Korpus za vezljivostno analizo stcsl. glagolov vedenja sestavljajo izpisi besedihiih zgledov iz dveh starocerkvenoslovanskih slovaijev in treh kanonskih spomenikov iz 11. st.
Osnova stcsl. gradiva je Slovmk jazyka staroslovenskeho (1966-1997; SJS); ob njem je bil izmed stcsl. slovarskih del upoštevan še CmapocjiaeHHCKUü aioeapb (1999; SS). Ostalo gradivo, zbrano za raziskavo, je bilo izpisano iz treh stcsl. kanonskih del: Marijanski evangelij (M), Sinajski psalter (Sin), Supraseljski zbornik (Supr).2
0.2 Metode
0.2.1 Pomenska analiza glagolov vedenja izhaja iz pomenskih razlag v analiziranih slovarjih. Pomenske razlage seje skušalo deloma uravnotežiti s preveritvijo besedihiih zgledov, poskus dopolnitve pa je slonel na urejevalnem, sintagmatskem načelu slovarskega pomena: slovarski pomen izkazuje podredno razmeije pomenskih sestavin s skladenjsko vodihio uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) in skladenjsko odvisnimi razločevalnimi pomenskimi sestavinami (RPS; Vidovič-Muha 2000: 53).
Na ta način so biU vzpostavljeni t. i. primerljivi pomeni, tj. pomeni z enako UPS in čim več prekrivnimi RPS, ki omogočajo primerjavo vezljivostnih možnosti med glagoU. Razvrstitev pomenov temelji na kriteriju pogostnosti.
0.2.2 Vezljivostna analiza glagolov vedenja izhaja iz sodobnih obravnav glagolske vezljivosti (npr. Karolak 1984, W1987, Žele 2001). Vezljivost je zmožnost določene besede (t. i. nosilca vezljivosti),3 da veže nase napovedljivo število vezljivostnih položajev, je torej napovedljivost skladenjskih mest (nasproti družljivosti, ki označuje prosta mesta). Obvezna skladenjska mesta, napovedljiva iz pomenske usmerjenosti glagola oz. iz njegove pomenskoskladenjske vezljivosti (z udeleženskimi vlogami), so zasedena s t. i. določiU v določeni slovnični obliki (struktumoskladenjska vezljivost; Žele 2001: 13).4
Pomenska usmerjenost5 oz. pomenskoskladenjska vezljivost (z udeleženskimi vlogami) je zmožnost nosilca vezljivosti, da s svojim pomenom jezikovno odraža neko zunaj-
2	Izpisani zgledi z izpričanimi vezljivostnimi (pomenskimi in vezavnostnimi) značilnostmi glagolov so bili na podlagi uveljavljenih zapisov (prim, predvsem SPP) oblikovani v pomenske in vezavnostne vzorce, primerne za vezljivostno analizo.
3	Najbolj tipični nosilci vezljivosti so glagoli, pridevniki (označujejo različna stanjska lastnostna razmerja), poleg njih pa še izglagolski in izpridevniški samostalniki (Žele 2001: 15).
4	Nepohiopomenski glagoli oz. glagoli v pomožniški vlogi kot slovničnofimkcijska jedra povedi lahko v okviru struktumoskladenjske vezljivosti uvajajo sam6 neudeležensko povedkovodoločilno vezljivost (Žele 2001: 13).
5	Več o sodobnem pojmovanju pomenske umerjenosti (ali intence) nosilca vezljivosti v delih W1987 (15-16, 50-52), MČ 3 (10, 29-35) ter Križaj-Ortar 1989 (predvsem 129, 135-137).
jezikovno mikrosituacijo. Pomenske entitete, ki ustrezajo predmetnim ali abstraktnim sestavinam zunajjezikovne mikrosituacije, predstavljajo udeleženci, njihovo vsebinsko opredelitev pa pokrivajo udeleženske vloge (prim. SČ 1998: 38^1; Orešnik 1992; o udeležencih v pomenski podstavi stavka glej Toporišič 1982: 21; 1992: 192).
Na podlagi glagolskih pomenov, in sicer v skladu z njihovo aktualizacijo6 v zbranih besedilnih zgledih, so bile določene pomenskoskladenjske značilnosti glagolov vedenja v stcsl. Osrednjo vlogo med njimi imajo udeleženci, ki jih predvideva usmerjenost glagola. Na podlagi pomena glagola, pomenskih in skladenjsko-oblikovnih lastnosti udeležencev so se oblikovale udeleženske vloge. Kompleksno pomensko (vezlji-vostno) razmerje med udeleženci, ki ga usmeija nosilec vezljivosti (usmeijenosti), ponazaqajo pomenski (vezijivostni) vzorci, npr. nosilec vedenja - vsebina (brez upoštevanja predvidljivega nosilca, npr. vedeti - kaj)J
Pomenska usmeijenost se izrazno uresničuje v strukturnoskladenjski vezljivosti, ki je v razpravi poimenovana vezava (po Dular 1982). Udeleženci pomenske usmerjenosti glagola so skladenjsko oz. besedilno realizirani kot določila8 v določeni slovnični obliki (oblikoslovne, oblikoskladenjske kategorije, npr. sklon, nedoločnik, odvisnik). Vezava pomeni predvidljivost kategorialnih (neslovarskih) lastnosti določila (slovnična oblika) na podlagi slovarskih lastnosti nosilca vezljivosti (prir. po Dular 1982: 78); navedeno se razlikuje od tradicionalnih opredelitev vezave, tj. rekcije (npr. Toporišič 1982: 21; 1992: 351).
Na osnovi pomenskih (vezljivostnih) razmerij in realizacije udeležencev v besedilnih zgledih so se razkrile struktumoskladenjske značilnosti stcsl. glagolov vedenja. Izpostavljena so bila določila oz. določilne možnosti, vzporednost pomenskega in strukturnega vezljivostnega razmeija v okvirih posameznih pomenov pa je prikazana s pomočjo vezavnostnih vzorcev, ki predstavljajo formulaični zapis vseh določilnih realizacij pomena glagolskega leksema, npr. Snom - VF - SENT. Po pomenih glagolov je bila določena stabilnost vzorcev; kot stabilen (ali, v odnosu do drugih vzorcev, bolj stabilen) se opredeljuje gradivsko dobro izpričan vzorec, medtem ko so v gradivu redko izkazani vzorci obravnavani kot nestabilni (oz. manj stabilni). Vzorci so bili glede na stabilnost primeijani med seboj.
Na koncu razprave je podana primerjava vezljivostnih značilnosti med stcsl. glagoli vedenja (po posameznih pomenih); tako so se razkrila konkurenčna razmeija med glagoli - po pomenih in veijetno tudi absolutno.
6	Gre za (besedilno) aktualizacijo, kot jo pojmujeta npr. R.-A. de Beaugrande in W. U. Dressler (prim, predvsem Beaugrande-Dressler 1992: 33); o (besedilni) aktualizaciji denotata prim, tudi Vidovič-Muha 2000 (80).
7	Pri opisni predstavitvi pomenskega vzorca levi udeleženec ni upoštevan, in sicer zaradi njegove predvidljivosti.
8	Določila so lahko na levi ali desni strani nosilca vezljivosti. T. i. levi vezljivosti pripadajo določila v skladenjski fiinkciji osebka (v nekaterih pristopih tudi logičnega osebka), ostala določila pa pripadajo t. i. desni vezljivosti. Na potrebo po ločevanju leve od desne vezljivosti opozarja že J. Toporišič (prim. 1982: 82-119).
0.3 Prispevek H. Orzechowske k obravnavi vezave glagolov vedenja v stari cerkveni slovanščini
H.	Orzechowska seje v svojih študijah iz 70. let 20. stoletja (Orzechowska-Rybicka 1971, Orzechowska 1972, 1974) posvetila vprašanjem vezave sopomenskih glagolov pslov. *umeti, *vedeti, *znati. Avtorica je domnevala, da se sopomenskost glagolov razrešuje skozi njihove vezavnostne možnosti oz. da se pomenski razvoj in spreminjanje obsega rabe glagolov zrcalita v njihovi vezavnostni specializaciji. Odraze pslov. sopomenskih glagolov vedenja v slovanskih jezikih (predvsem v stcsl., pol., slš. in sin.) je analizirala v odnosu do vezavnostnih možnosti Sak, INF, SENT in predložnosklonske vezave.
Za stcsl. (potencialni kazalec pslov. stanja) H. Orzechowska ugotavlja, da v sopo-menski skupini postranski glagol oy/H-feTH izkazuje predvsem vezavo z INF (približuje se naklonskosti), določiU Sak in SENT sta izolkani. Pri najpogostejšem B-feA'ki'H prevladuje SENT, manj je zgledov s Sak, določih oSlok in INF sta redki. Glagol shath, ki pokriva desetino rab omenjenih glagolov, ima izključno vezavo s Sak (Orzechowska 1974: 130-134).9
Kljub natančni analizi in gradivsko utemeljenim rezultatom pa razprave H. Orzechowske nudijo delni vpogled v vezljivostno problematiko stcsl. glagolov vedenja. Avtorica upošteva le nekatere vezavnostne možnosti - izpuščene so možnosti z več desnimi določili, prav tako pa avtorica ni posegla prek vezavnostnih možnosti v usmerjenost in pomen glagolov, čeprav bi bila tovrstna osvetlitev vezave smiselna.
1 Pomenje glagolov vedenja v stari cerkveni slovanščini
I.1	Pomenje glagola o^/H-bTH
Stcsl. oy<H-bTH, oy/H-büR, oy^H-bKuiH nedov. izkazuje tri pomene: (1) 'vedeti, znati, poznati', (2) 'obvladati, biti zmožen' in (3) 'razumeti, dojemati' (pomen (3) ima v SJS oznako exh.-, SJS IV: 658).10
9	H. Orzechowska opozori (prim. 1974: 132) tudi na zglede določila SENT ob snäth v mlajših csl. spomenikih, ne navaja pa SENT kot potencialne določilne možnosti že v stcsl. (čeprav bi jo omenjeni zgledi lahko potq'evali). Stavčna vezava glagola *znati]e po njenem mnenju v jslov. (brez sin.) in vzhslov. jezikih mlajša od pslov. in od obdobja nastajanja temeljnih stcsl. besedil.
10	Etimološki komentar: Stcsl. oytU-bTH, «y^H-bK k pslov. *umeti, *umejg 'umeti, biti sposoben (česa)' iz pslov. sam. *umš (Snoj 2003: 798; SEP: 666-667; Va IV: 162); ide. *(H)au-md- (besedotvorno podobno *dhu(H)-m6- > pslov.	'(čutno) dojemanje' iz korena *(H)au- 'čutno dojemati' (Be IV: 263).
Pomenski komentar: SJS IV (6S8) pomensko opredeljuje «Y<H-bTH na naslednji način: (1) 'vedet, znat; 3HaTb; wissen, kennen' (pomen spremljajo vezavnostni podatki, prim. MkTO, dvakrat Meco/Hoy, enkrat MH<Hk); podpomen 'umet, dovest; yMen., mohb; wissen, können' (pogosto z INF); (2) 'rozumet, chäpat; noHHMaxb, paayMen.; verstehen, begreifen, erkennen, (er)fassen' (s mkt«; SJS IV: 658). Pomeni iz SJS so torej prerazporejeni, prim. SJS (1) —» (1), SJS podpomen —> (2), SJS (2) (3). Njihovo prerazporeditev upravičuje tudi SS (740), ki ločuje pomena (1) 'vedeti, znati, poznati', (2) 'obvladati, biti zmožen', le navaja ju v obratnem vrstnem redu.
1.2	Pomenje glagola B-b^-kTH
Stcsl. B't^'bTH, B'b/Hii/B'feA'fe, BtcH, BtcTTinedov. pomeni (1) 'vedeti, znati, poznati'. Poleg omenjenega glagola je v stcsl. izpričan tudi drugotni nedov. Bt^dTH, B-k^auK, B-k,/^di{iiiH (geslo je v SJS označeno z exh.) z enakim pomenom (SJS I: 374)."
1.3	Pomenje glagola snath
V stcsl. je glagol snath, shdiä, snakiuh nedov. izpričan s pomenoma (1) 'znati, poznati, spoznavati, seznanjati se' ter (2) 'vedeti, razumeti, priznavati' (SJS I: 680; SS: 238-239).12
2 Določilne možnosti glagolov vedenja v stari cerkveni slovanščini
2.1	Določilne možnosti glede na levo vezljivost
Glagole vedenja zaznamuje v okviru leve vezljivosti določilo Snom z udeležensko vlogo nosilca vedenjskih procesov; določilo načeloma spremlja oznaka človeško -glagolski nosilci vezljivosti izkazujejo pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju.
2.2	Določilne možnosti glede na desno vezljivost
2.2.1 Sklonsko desno določilo
[1] Tožilnik (Sak) določilno pokriva vlogo nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (diktalnega tipa, tj. kaj kdo misli, govori). Redko ima dodatne pomenske nianse, ki pomenijo približevanje drugim udeleženskim vlogam, npr. naraščanje predmetne vrednosti pomeni postopno približevanje vlogi prizadeto (ob pomenih tipa 'poznati'), prim. b-k^-bth (1), snäth (1), mogoče oy/h-bth (1).
Sak ima tudi v stcsl. vlogo pravega »rekcijskega« sklona in izraža prizadetost z dejanjem na najbolj abstrakten, slovničen način - je t. i. prvi predmet ob prehodnih glagolih. Med glagole s prvim predmetom v tožilniku se uvrščajo tudi verba intelli-gendi, cognoscendi (Večerka 1993: 248-249).
11	Etimološki komentar: Stcsl.	sed. K-b^'b in B-fe/Hk k pslov. *vSdeti, *ve(d)mb 'vem', kar je prilagojeno iz *vSde 'vem' (potrjen v stcsl. B't^'fe 'vem', dalje ras. vedb 'vendar, pač, saj', prekm. sin. vej 'saj'). Pslov. *vaieje izvorno nereduplicirani perfekt *u6id-h2a (medialno *y6id-h^-i) iz ide. baze *yeid-'gledati, videti' in je prvotno pomenil *'videl sem'. Iz iste ide. baze je tudi *vUeti (Snoj 2003: 810, 819). Glagol E-fcA'ii'H je dragotni nedov. k K-fe^-feTH (spada med balto-slov. iterative) na -aje-, -ati (prim. Vaillant 1966: 475^76).
Pomenski komentar: Glagola kažeta na enake pomene, prim, 'znäti, vedeti; snaxb, Beaaxb; kennen, wissen' (SJS I: 374); SS glagola E-fc^^TH ne navaja, saj je zastopan le v mlajših csl. besedilih.
12	Etimološki komentar: Stcsl. shath, shakk k pslov. *znM, *znajg, kar je iz ide. baze *gnoh3- 'vedeti, znati, spoznati' (Snoj 2003: 857; podobno Be IV: 419-^20).
Pomenski komentar: SJS navaja dva pomena: (1) 'znäti, poznavati; snaxb, y3HaBaTb; kennen, kennenlernen'; (2) 'vedeti, chäpati, uznävati; snaTb, noHHMaTb, cosnasaTb; wissen, begreifen, anerkennen' (SJS I: 680).
oy/H-feTH: Pojavlja se ob vseh treh pomenih. Ob pomenu (1) predstavlja Sak z udeležensko vlogo vsebine vedenja, poznavanja prevladujočo določilno možnost (^HBil-fedX^ c<ft r<ldrO/lljKlllTf . kdko Ch k'hnhr'hl Oy/h-fedtlv J 7.15 M, y^d^THv C/^t ptHf KNHrKi nEHATiv/i-feNiii«««. /HjRJKoy oy/H-feüRiiJToy KHHrhi Supr 247.1).'3 Ob pomenu (2) je določilo z vlogo vsebine znanja redko (konkurenčna možnost je ADV), vezano na predvidljiv pomen 'znati jezik', prim, hh di{ie ksmkh bca oy^h-kktk . <ho;k{tb ckasath ne/hoi{ik chxk Progi 76 Chil.'4 Pomen (3) z vsebino razumevanja izpričujeta samo dva zgleda: ne b-fecte /ih nphtivh/ft cebft . i kako bc<ft nphtlvh/it oyaffeete Mk 4.13 Z, k^e b-fc kp^ wcnobdx'h 3E<H/ti« . noB-fejKTi JKE /HH difiE iS/H-kKiiiH pd3oy/HTi Job 38.4 Zach (SJS IV: 658).15
B'kA'kTH: Pojavlja se ob pomenu (1). Določilo v vlogi vsebine poznavanja je dobro izpričano (ask ;ke b-k<hnvi h J 8.55 A, ^ h<h<ft rocno^d ndiuero bkch chiinobe h/iob-khiicthh Supr 262.25-26).16
B-k^dTH: Pojavlja se ob pomenu (1). Glagol je označen z exh., zato ne preseneča osamljenost zgleda (ho^obho ectk	npE?KE OTEHkCTBO h cto/ihv CBiaTdro tnyHENHKd
B-kHEC/tdBd VencProl); vse določilne možnosti so pri glagolu zabeležene s po enim zgledom.
snath: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2). Ob pomenu (1) ima vlogo vsebine poznavanja (dulte bhcte 3hd/ih h otn\u,d /hoepo shd/ih bhcte oybo J 14.7 M, h obu,<;t ho helhk . -kKO SNdbitT'K rddCTv Ero J 10.4 A),'7 ob pomenu (2), ki ga izkazujejo predvsem mlajši spomeniki, pa vsebine vedenja, razumevanja (-feko besakohniie /hoe as^k sniiitk Ps 50.5 Sin Pog Bon Lob Par, icKoyuiENHK jke Kro snähte Ph 2.22 Christ Šiš); v obeh pomenih je Sak prevladujoče določilo.'8
[2] Dajalnik (Sdat) seje v stcsl. pojavljal v vlogi prvega predmeta (kot konkurenca Sak) tudi ob nekaterih glagolih umske dejavnosti (prim, zaznavanje), npr. bt^nath, (□«-) pasoy/H-kTH, (nä-, no-)oyHHTH ca, ndb'hikh;i^TH (Mrazek 1963: 236; Večerka 1993: 261).
13	Treba je poudariti, da v večini primerov v vlogi Sak nastopa sam. KnvHHriii. Veqetno je tudi ta izhodiščno propozicijski (kondenzacijski), prim, 'to, kar piše/je zapisano v spisih'.
14	V zgledu K/iHKOiKE «y<H-bKiiiH . H3,VBKAK Bes (quantumpotes, exhibe) ima m>ihko;ke vlogo t. i. absolutnega relativa (prim, vsi, kdor, kdorkoli ali vse, kar, karkoli).
15	Čq)rav zgleda kažeta na vzorec Snom - VF - Sak, gre v drugem primeru za leksikalizirano zvezo z notranjim predmetom, oyiH'bTH pAsoytHnk, kar pomeni prehod k stalni besedni zvezi (leksemu) s pomenom 'razumeti bistvo' (lat. intelligentiam habere, scientiam novisse, scire substantiam facti).
16	V primerih tipa p-buia jkf («hoy kt« t-k (ct-k . Imä ne b-b<hii J 9.12 A, h peie moyra he Fh Supr 59.6, ki bi kazali na vezljivost Snom - VF, je vsebinski udeleženec prisoten sotvamo oz. sobesedilno (prim, prvi primer in sekvenca vprašanje-odgovor).
17	V primeru sHaKSTii ta E^iHoro HCTiNHdro ea . h epojke n«cik<u Hcj^ J 17.3 A (M) bi lahko govorili o možnosti Sak- Sak (t. i. accusativus duplex v smislu *Vemb t? nagb, prim. Večerka 1993:232-238; 2002: 449) z drugim Sak vpredikativni funkciji, vendar gre veq'etno za pristavek, prim. ... da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa (SSP).
18	Enako H. Orzechowska (1974: 132). Zgledi določila Sak tipa h he sniirauie t. ,j^0hk,i^e:ke cn'k ce«i npkE-bHki^k Mt 1.2S Sav potijujejo aatrrHtxii^y ^mesmpozriavanjav smislu spolnega odriosa (prim, tudi SS: 238).
oy/H-feTH: Pojavlja se ob pomenu (1), in sicer kot osamljena realizacija (dva zgleda!) vsebinskega udeleženca, prim. oy/H-kTH KNHrd/Hb Min 447 (Vajs 22,4). To »redakcijsko« določilo (vzhcsl. redakcija) predstavlja (skupaj s Sins) le ustreznico Sak.19
[3]	Orodnik (Sins) je kot določilo izjemno redko ob glagolih umske dejavnosti; R. Večerka (1993: 260-263) ga med njihovimi predmeti ne navaja. Pomensko najbližji glagoli, ki ob sebi izkazujejo orodniški predmet, izražajo pozitivna, negativna čustva (npr. bticho^ahtm ca, cnii^htm ca) oz. skrb, upanje, interes (npr. neiuTH ca, o(fmi.b<ith); Sins ima vlogo njihove vsebine (ali vzroka; Večerka 1993: 264-265, 268; prim, tudi Bauerova 1963: 308-309).
oy/H-feTH: Pojavlja se ob pomenu (1) kot osamljena realizacija (izpričana enkrat!) vsebinskega udeleženca, prim. oy/H-tTH KNHPd/tiH Min 447 (Vajs 22,8). Določilo je redka redakcijska (vzhcsl.) ustreznica Sak (v kolikor ne gre za napako).20
2.2.2	Predložnosklonsko desno določilo
[4]	Mestnik + o (oSlok) določilno pokriva vlogo nepropozicijskega razmernega vsebinskega udeleženca, ki bi bil označen kot siže (npr. o kom kdo govori oz. ve?); izhodiščno ga verjetno zaznamuje pomen 'okoli' (Herodes 1963: 345; Kopečny 1973: 132).
O določilu oSlok ob glagolih umske dejavnosti, ki ga poleg slovnično-abstraktne in formahio-skladenjske vloge predmeta zaznamujejo dodatne semantične lastnosti, razpravljata S. Herodes (1963: 345-346) in R. Večerka (1993: 262); določilo je v tej vlogi splošnoslovansko.
B-b^'ti'H: Pojavlja se ob pomenu (1) {vsebina vedenja). Določilo je relativno redko, prim. & o T^'HTi • H o ro^in-k toh hhkto;kc ne B-bcT^K Mt 24.36 A, duiTi /1h kjkj o CTpacTH ti^hhiüi nt b-kcH . t«/hoy ta hdo^hfli Supr 476.4-5 itn.
2.2.3	Deležniško, nedoločniško in odvisniško določilo
[5]	Deležnik (Part) lahko (predvsem kot APPr, APPf I v imenski obliki) stoji v povedkovi funkciji po ozir., vpr. zaimkih, zaimenskih prislovih in nekaterih veznikih (npr. HbTo, KH^To, KdKH^, H^^^^KE, uK^oV^KC) KrA^, raKo(»{E), dKtii); ko deležniški polsta-vek uvaja glagol zaznavanja ali psihološke dejavnosti, ima le-ta podobno funkcijo kot vsebinski odvisnik. Večinoma sta osebka dejanj, izraženih z deležnikom in z osebno glagolsko obliko, enaka.21 Deležniški polstavki po relativih, interogativih so v stcsl. sicer redki, vendar pa njihovo stabikio pojavljanje ter odmikanje od gr. prevodnih predlog priča o tem, da gre za slovansko skladenjsko sredstvo (Večerka 1961: 99-101).
19	Odsotnost oyiH-bTH v tej skupini potijuje izjemnost določilne možnosti Sdat ob glagolu. R. Večerka (1993:262) navaja, da je pri Sdat v tem primeru razviden primarni pomen ciljnosti/smemosti; za domnevo, da bi bil oy/H-bTH pomensko reinterpretiran kot 'razumeti', nimam dovolj podatkov.
20	Za domnevo, da bi Sins v tem primeru lahko imel udeležensko vlogo orodja, sredstva dejanja, imam premalo podatkov; R. Večerka (1993: 264) pa ga povezuje prav s pomenom stvarnega, predmetnega sredstva.
21	Redki so raznoosebkovni zgledi, prim, h «E/rKirdEtHnk ecth^ . KnvHHKn^NHKiti. h CTiipn^i^H . EiHoysKE nH^ATn^ ahe-k ca 3-feao Euch 49a 23^9b 1 (Večerka 1961: 100).
B'kA'kTH: Določilo se pojavlja ob pomenu (1) v vlogipropozicijskega vsebinskega udeleženca (predstavlja različico SENT na mestu predmetnega vsebinskega odvisnika; osebka Part in glavnega stavka sta enaka). Gradivo izkazuje dva zgleda, npr. he B-bj/^ATTi EO HTO TKOpAlUTI L 23.34 S; Cd/HTi EO	ITvT« XOTA CTvTBOpHTH J 6.6 M,22
kar kaže na redkost določila.
[6]	Nedoločnik (INF) se pojavlja v vlogi pravega propozicijskega vsebinskega udeleženca,23 pri glagolih umske dejavnosti pa kaže na dve zgradbeni različici: (a) glagol lahko ob sebi zahteva določilo INF (sem spadajo pomeni tipa 'imeti sposobnost, znanje', 'moči'); ta tip glagolov kaže na skladenjsko vlogo pomožnika; (b) glagol lahko ob sebi dopušča določilo INF, pri čemer je nedoločniški polstavek le različica SENT ob pogoju enakosti osebka glavnega stavka in odvisnika (ta se pretvori v nedoločniški polstavek) ter istodobnosti.24
oy/H-feTH: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2). Ob (1) je določilo INF tipa (b) z vlogo vsebine vedenja redko (<hdphi2i :ke h'to ch^tbophth ne	• /hnort^i phsn^i na ;ktpoe-k
no/idrdijKiiiTH Supr 239.29), medtem ko je ob (2) {vsebina zmožnosti) INF tipa (a) najpogostejša določilna možnost, prim. vnokphth /ihi^e neeo^ h se/uh oy/h-kate hcko^uiath . d Bp-fethene CErO ne HCKOyiUddTE L 12.56 M, duite OyBO bn\l 3k/\h C;KUITE . OyiH-bdTE ^dhh-fe e/iara ha^O/hiv baiuhai'k L 11.13 M, kasatn ne oyrti-kw . nooyndth h-bc/hh ndoynehii Bes.25
B-feA'bTH: Pojavlja se ob pomenu (1). Določilo INF tipa (b) (vsebina vedenja) je v primeijavi z drugimi (predvsem Sak, SENT) redkejše, prim. b-k^'b xp^nhth tiihnoie Supr 240.30-241.1, nh eka-b™ b-bcn^ Supr 279.21.
[7]	Vsebinski odvisnik (SENT) se pojavlja v vlogi propozicijskega vsebinskega udeleženca; vsebinski odvisniki razkrivajo/konkretizirajo kompleksno podobo vsebine umske dejavnosti (prim, tudi Večerka 2002: 389).
Po kriteriju t. i. ilokutivne modalnosti zgledi SENT ob glagolih umske dejavnosti ustrezajo izjavnim (vezniškim) in indirektno vprašalnim odvisnikom. Med izjavnimi vezniki prevladuje hko (manj mko^ke), medtem ko sta aktii, kjke osamljena; indirektno vprašalne odvisnike uvajajo vprašalni zaimki in prislovi (dopolnjevalna vprašanja; npr. k'kto, hhto; hhh, khiih; kdko, ko/ihko, ko/th/hh) ali vprašahii členki tipa /ih, aiute, «Ad (odločevalna vprašanja; Večerka 2002: 393 itn.). Po stavčnočlenskem kriteriju se SENT ob verba cognoscendi (tvorno) uvrščajo med predmetne vsebinske odvisnike (Večerka 2002: 410).26
22	Prvemu zgledu ustreza gr. aö yüp oi8amv, -d Ttoioümv (aktivni indikativ prezenta), drugemu pa gr. ailxbi; T&p fj8ei, ti ^nfiXXev TOtelv (aktivni imperfekt). Zglede ne uvrščam k imenovalniku z deležnikom (Afci), saj se ne pojavljajo po pasivnih in povratnih glagolih - so jim pa podobni (Večerka 1961: 99).
23	Prim. »Als mit dem abhängigen Inhaltssatz synonymes Ausdrucksmittel wird der Infinitiv in mit dem einleitenden Satz tautosubjektivischerZ-agentivischer Wendung gebraucht« (Večerka 2002: 440).
24	Raznoosebkovnih zgradb (Večerka 2002: 442) med zgledi ni. Zgradbe tožilnik/dajalnik z nedoloč-nikom so obravnavane posebej.
25	Določilo INF je lahko posledica pomenskega praznjenja glagola (prim, sopomenki <houith, ei&stho-uith).
26	T. i. pozivnih vsebinskih odvisnikov, kijih zaznamuje želelni členek/veznik ^ ali večbesedni vezniki ^a neriuih, tako ^ itn. (Večerka 2002: 393-394), med njimi ni.
oy/H-bTH: Pojavlja se ob pomenu (1). Določilo v vlogi vsebine vedenja, znanja ni pogosto, je pa stabilno, npr. i ni oy/H'bx* htvto ba; oT'KB'biiiTd/iH i/Hoy Mk 14.40 M, Nf 0\f/h-bli<^ nh ckb-b/hk hto ttil mllih Mk 14.68 M.
B-feA^kTH: Pojavlja se ob pomenu (1). Določilo je dobro izpričano v vlogi vsebine vedenja (prim, ne bohta ca btii . b-fe^'b b« -feko hm pdcnatddro huitetij Mt 28.5 A, ^«bp'fe ^ b-bch bokbo^ . I2Iko;ke hhk«/ih;ke :kp'kth h<hd<hn^ boro/hh^ tboh/h'k Supr 148.9-11, h B-bcTE oTTv KÄ^oy ic/HTi J 7.28 M); sklepam, da gre za najbolj stabilno določilo glagola (ob Sak).
B-b^^TH: Osamljenost določila v vlogi vsebine vedenja ob pomenu (1) ne preseneča, glagol je namreč označen z exh., npr. ht^ BT4.npaiiidiii( ^ btvi B-bA-J/n^. Tikati c<tii>ntv
b<9>»<hh . nphluh^^lvih nd cb'kT'K . h^e /ih coboi« .	. nd sdk/lennti d^oblil BeS.
SNdTH: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2). Pomen (1) izkazuje zgolj en določikii zgled {vsebina znanja); zgled je težaven, saj sNdTH nastopa v obliki PPPr (vendar pa potijuje vezljivost), prim, ne bo ht^ itr^d bt^ ropt npHCTA^ndURiiiTd uro pds^pdSH h npoTAH^e
p-bHK . NE SNdKfHTi HKO jČC KCTTi HTi C/»OBECTil T-fefHH OyCTp-fe/lH TOPO OTTv KpOTOCTH . BK3A
OTTi KpoTOCTH NOB-fe,;^ Supr 381.12-14.27 Podobno velja za osamljeno določilo (vsebina razumevanja) v pomenu (2), prim, h/ih ne shdiete cebe, i?iko x<phcto>ct». i<coy>cti bt^ bdctv Kww 2C 13.5 Christ Slepč Šiš.28
2.2.4 Dve desni določili
[8] Določilna možnost Sak - Sak predstavlja zgradbo t. i. dvojnega tožilnika, pri čemer je prvi vsebinski udeleženec (tip prizadeto), ki mu je z umsko dejavnostjo pripisana vsebina, lastnost preko predikativnega Sak (»prädikatives Supplement«; Večerka 1993: 235).
T. i. accusativus duplex po verba intelligendi, cogitandi, percipiendi, loquendi naj bi (tako kot accusativus cum participio, AcP) izražal enako vsebino kot vsebinski predmetni odvisniki, le dajo izraža polpredikativno.29 Prevodno izhodišče zanj naj bi bil praviloma gr. accusativus cum infinitivo (Acl; Večerka 1996: 195).
B-b^'bTH: Pojavlja se ob pomenu (1). Določilna možnost je obrobna (samo zgled), npr. bo bo-feduiE CA HOdHd . H npdBE,/^'KHd H OTd Mk 6.20 M.30
B^AdTH: Pojavlja se ob pomenu (1), izkazana pa je z osamljenim zgledom, tj. B'feA'iS'WT^ wBWHdH EP© TdKTv VencNik 19.7.3'
27	Prim. gr. Kal ytip öre ^v tcJ öpei Tipoaß&Wxjvra arnöv KaT£ppai;E Kot ši;&ceivev, oilxi yvcopi^önsvoi; ön Xpuixö? fjv.	twv 'pnnÄTCOv aöxöv teoyiiiveotje toOtojv, änb šnisiKetoi; elXsv, änb TtpaÖTnxoi; ^TpontfiaaTO.
28	SJS, SS, MiklP ne navajajo morebitnega prostomorfemskega glagola shath cest (mogoče ca?), ki bi se pomensko približeval b-b^-bth ca 'zavedati se'. V zgledu bi «ee morebiti predstavljal izpostavitev udeleženca iz propozicijskega SENT (vzpostavljena koreferenca ceec - btv edck) s poudaijalno vrednos^o.
29	Sinonimičnosti zgradb vsebinski predmetni odvisnik (zveza z eiüth) - tožilnik z deležnikom - dvojni tožilnik ustreza naslednji pretvorbni »antiklimaks«: *k-b/hk, kiko (ttii) hami kch - *k-b«k ta hark c;kiiitk -*b-faihk TA HdrTk (Večerka 2002: 449). Prehod k dvojnemu tožilniku predstavljajo polstavčne zgradbe (tip Sak - Part // INF), v katerih je udeležencu v Sak pripisana lastnost (zveze tipa byti + poved, določilo).
30	Prim. gr. slStb? ailröv &vSpa StKoiov ko! ftyiov (accusativus duplex).
31	Razloga za osamljenost zgleda sta redkost glagola v stcsl. (označen je z exh. in tri določilne možnosti so izkazane z enim zgledom) ter verjetno stilistično zaznamovana skladenjska zgradba. Ves zgled iz lat. prevodne predloge mi ni bil dosegljiv.
[9]	Določilna možnost Sak- Part se tradicionalno imenuje accusativus cumpar-ticipio (tožilnik z deležnikom, AcPy, Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tipprizadeto), ki se mu pripisuje oz. se nanj nanaša kompleksna propozi-cijska vsebina v obliki deležnika (Part; s predikativno funkcijo).
Kot že je bilo že omenjeno, je stcsl. AcP sinonimen dvojnemu tožilniku in vsebinskemu predmetnemu odvisniku. Prevodno izhodišče te (načeloma splošnoslovanske) zgradbe sta gr. AcP mAcI (Večerka 1961: 57-60; 1993: 235), pojavlja se ob glagolih zaznavanja in duševne dejavnosti, npr. HoyTH, r<idro/»dTH, h/h-^th, KdsaTH, /H-kNHTH, «HhN-kTH, NdpHi^dTH, cdTiiiiiiJTH, B-fcii^feTH itn. (Vcčcrka 1961: 57-58).32
B-fe^-kTH: Pojavlja se ob pomenu (1). Določilna možnost je relativno redka, a se kaže kot stabilna (-bK« B-b^-bdx^ x^ cd/H«ro cAiiiiTd L4.41 M, hc^ B-b^nti Bnvc-b rpi>ftA;Ki(idd na Nh J 18.4 A, l>ft;KE B-kCTE Bb rpdyV'^ Ch^E H/tH BH^ HN-kX^v rpd^-bXI^ C;i^lllTE ... nOB-b^^HTE Supr 45.23-25);33 v odnosu do možnosti Sak ter SENT je nedvomno obrobna.
[10]	Določilna možnost Sak - INF ima tradicionalno poimenovanje accusativus cum infinitivo (tožilnik z nedoločnikom, AcT); določilo Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tipprizadeto), ki se mu pripisuje kompleksna propozicijska vsebina v obliki INF (s predikativno vlogo).
Zgradba Acl ima obrobno vlogo v stcsl. (Večerka 2002: 446); v nasprotju s stcsl. AcPi^ njeno prevodno izhodišče zgolj gr. (Večerka 1993:235), zato sejo večinoma obravnava kot mehanični kalk po gr. vzoru.34
B'feA'kTH: Pojavlja se ob pomenu (1), pri čemer gradivo izkazuje osamljen primer zgradbe, prim. B-fecTTv bo nncdNHK sakono^h'k haphi^ath /HwycHiüi Supr 351.27-28.35
[11]	Določilna možnost Sak - SENT
B'feA'kTH: Pojavlja se ob pomenu (1); v redki možnosti Sak - SENT določilo Sak nastopa kot izpostavljeni vsebinski udeleženec (tip prizadeto), ki se mu pripisuje oz. se nanj nanaša kompleksna propozicijska vsebina v obliki SENT (vpredikativni funkciji), npr. b-fe/hlv ta kto eci . ct^hh bjkih L 4.34 A, he b'feth'k bdcti otti kä^oy ecte L 13.25 A.36
32	Deležnik naj bi imel v stavku vlogo povedkovega prilastka (Babič 2000: 221).
33	Prim, prvi primer gr. ijSEicjav toC Xpioroö aviröv slvrn {Acl), drugi primer gr. IritJoCi; oviv el5ö)i; jcčvra Ta špx0|j£va tu' aviröv (AcP), tretji primer gr. ä Tivag oüSaxe žv Tfl nčka i] žv xalq aXXav; nöXscnv ÖVTOS (^cP).
34	Nastanek gr. accusativus cum infinitivo-. Ob glagolih izjavljanja, izrazih nujnosti (tipa hoteti, ukazati, dovoliti), glagolih s pomenom narediti, doseči, cfa ... ter brezosebnih glagolih se gr. vsebinski odvisniki lahko pretvarjajo v Acl. Pogoj za nastanek zgradbe je različnost osebka infinitiva in nadrednega stavka; osebek odvisnika se pri tem pretvaija v Sak, povedek odvisnika pa v INT. Prim. 'O ao(puTTf|i; vont^ei - 'Oi aKofiovrei; (Snom) önotoyotjoi (Pr) 'Sofist meni: poslušalci se strinjajo' => 'O oopiorfig vo^t^a- toi)? äKoöovtc«; (Sak) önoXoyetv (INF) *'Sofist meni poslušalce strinjati se' (prirejeno po Babič 2000: 209).
35	Prim. gr. Oi8e Y&p f] rpacpt) xöv vönov X^ysiv Mcoüa^a (Act). R. Večerka (prim. 2002: 446-447) določilne možnosti Sak - INF ob stcsl. E-fc^-bTH ne navaja.
36	Prim, enako gr. zgradbo. Drugačen zgled je ne oy eo	KkNirk . -bK« no,i^«EiiET'K e<h«y « iHpn^-TETvHHXTv E'kCK^H;KTi J 20.9 A, v katerem gre za površinski vzorec Snom - VF - Sak - SENT, vendar Sak povzemalno (nominalizirano) predstavlja vsebinskega udeleženca, eksplicitno izraženega s SENT. Zgradba pomeni prehod k tipu kh^a hdnec;k ha siuiociuhpkifkhdiir« cepo ne e-b^-b Supr 111.28-29, v katerem se
[12] Določilna možnost Sdat - INF se tradicionalno imenuje dativtis cum infinitivo (dajalnik z nedoločnikom, Del)-, določilo Sdat ima vlogo izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tipprejemnik), ki se mu pripisuje kompleksna propozicijska vsebina v obliki določila INF (s predikativno funkcijo).
Zgradba Del, ki je sinonimna vsebinskim odvisnikom, je označena kot knjižnojezikovna (prevodna ustreznica gr. Acl), vendar je zasidrana v slovanskem jezikovnem sistemu; njeno notranjejezikovno izhodišče je dajalnik kot t. i. casus coniun-ctus, ki ima dvojno vlogo: bodisi logičnega osebka brezosebnih zgradb bodisi drugega predmeta ter logičnega osebka nedoločniškega polstavka zgradb tipa *if/Hoy ^ocTOHTii npHTH ali '"noBf/i'k K/Hoy npHTH (Večerka 2002: 444—445). V primeru Del predstavlja Sdat casus non coniunetus, tj. glagol (v našem primeru umske dejavnosti) se z njim ne veže, temveč mu je (verjetno prek etimološkega pomena ciljnosti) pripisana vloga prejemnika propozicijske vsebine, izražene z določilom INF; Sdat je koreferenčen z neizraženim osebkom povedka.37
B-fe^'bTH: Pojavlja se ob pomenu (1). Gre za osamljen zgled, ki ga poleg strukture Sdat - INF zaznamuje izjavni veznik laKO, prim. Nf B-fecTt <ih riko orhw neoyrdcdk-/HOy BltlTH . H npbBH NEOyChindUKIllTOy . H Bfsyv'^"'^ " THH-b . H np-bHCnO^lvHHH ^IvBpH Supr
107.18-21.38
2.2.4 Prislovno določilo ob glagolih vedenja v stari cerkveni slovanščini
Med določilnimi možnostmi ob glagolih vedenja se v stari cerkveni slovanščini pojavlja tudi [13] ADV, in sicer na položaju vsebinskega udeleženca.
Vlogo pravega vsebinskega določila ima ADV v točno določenem kontekstu, in sicer takrat, ko gre za pomene tipa 'znati, obvladati jezik' (leksikalna zapolnitev udeleženskega mesta vsebine znanja, vedenja, tudi razumevanja je predvidljiva). V stcsl. je tovrstni ADV redek, pojavlja pa se ob oy/H-tTH v pomenu (2), prim, oht^ piMf. oy<H-bKiiiH AH rpKHbciTKi A 21.37 Christ (v tej vlogi mu konkurira prav tako redko določilo Sak).
ADV kot t. i. nadomestno določilo je neke vrste neeksplicitna vsebina-, vsebinskega udeleženca zastopajo namreč večinoma zaimenske (predvsem kakovostne) prislovne oblike, ki besedihio zapolnjujejo določilno mesto, predvideno za kompleksno realizacijo SENT. Redke zglede t. i. nadomestnega določila ADV sem zasledil le ob stcsl. B-b^'bTH v pomenu (1), npr. <i/hh <\/hh ržiik Tiet. ■bKoati B'b/H'K ržii/HTi J 3.11 A.
V obeh primerih se ADV oddaljuje od svoje prevladujoče vloge dopolnila; ADV je na položaju določila, kar je razvidno iz razmerij znati grščino - znati grško-, ve, kaj se je zgodilo - kakor ve, tako pove (prim, sorodno kar ve, to pove).
Sgen cfr« (zanikanje) anaforično nanaša na vsebinski odvisnik (navezovalna vloga) in ga hkrati zaimensko nadomešča v glavnem stavku.
37	Razmeije med prejemnikom in vsebino ie vzpostavljeno prek glagola umevanja. Kot prevodna ustreznica gr. Acl je stcsl. Z)c/pogostejši od Ac/ ali AcP; v naspro^u s slednjimi pa ga zaznamuje še »zusätzliche modale Schattierung der Gehörigkeit und/oder Schicklichkeit« (Večerka 1996: 196).
38	Prim. gr. oük E|id0£T8 Jiöp ätjßeaTov slvai (Ad).
ADV se vlogi določila približuje z mesta lastnostnega prislovnega dopolnila; oddaljevanje od slednjega zaznamuje naslednje: (1) vloga konkretizatoija sporočila se krepi, na kar vpliva povečevanje pomenske obveznosti;39 (2) slabi lastnostno opredeljevanje 'vedenja', 'razmeija' (večji vsebinski^porasa), kolokacijsko so zveze stabilne; (3) glagoli odpirajo vezljivostna mesta, ki niso zasedena s »pričakovanim« določilom, temveč je na njegovem mestu ADV (za opredelitev povedkovih lastnostnih prislovnih dopolnil glej Žele 2007). Glede na skladenjsko obnašanje ADV menim, da se pojavlja na položaju določila - v vlogi pravega vsebinskega udeleženca (prim, 'znati, obvladati jezik') ali kot »eine Art stellvertretender Ergänzung« (Ägel 2000: 261).
3 Vezljivost glagolov vedenja v stari cerkveni slovanščini
3.1 Vezljivost glagola «Y/ti-kTH
3.1.1	Pri pomenu (1) 'vedeti, znati, poznati' so izpričana naslednja desna določila: sklonska določila [1] Sak, [2] Sdat, [3] Sins; nedoločniško določilo [6] ENF in stavčno [7] SENT.
3.1.1.1 Pri pomenu (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec vedenja itn. - vsebina.
Na podlagi gradiva sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom
-	VF - Sak // SENT (prevladuje Sak, leksikalno predvsem kot KTiNHriii).
Istemu pomenskemu vzorcu ustrezajo tudi nestabilni, izolirani vzorci, prim. Snom
-	VF - Sdat // Sins (desni določili konkurirata Sak)40 ter Snom - VF - INF, v katerem je INF zgolj različica SENT (ob izpolnjenem slovničnem pogoju enakosti osebkov).
3.1.2	Pri pomenu (2) 'obvladati, biti zmožen' so izpričana desna določila [1] Sak, [6] EVF ter [13] ADV.
3.1.2.1 V primeru pomena (2) se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec sposobnosti itn. - vsebina.
Na podlagi gradiva sklepam, daje stabilen vezavnostni vzorec predvsem Snom -VF - INF (določilo INF je v pomenu prevladujoče).41 Redki vezavnostni možnosti,
39	Prim. sin. lestvico znati grščino (vsebina) - znati grško (vsebina/način) - znati po grško (način), v kateri narašča vloga lastnostnega modifikatoqa in pada vloga določila (v pogovoru s prof. dr. A. Žele). Slednje omogoča, da je ob načinovnem modifikatoqu prisotno tudi določilo z vlogo vsebinskega udeleženca, medtem ko v prvih dveh primerih to ni možno: "znati pesem grščino, *znati pesem grško, vendar pa znati pesem po grško. V tipu znati grško je prišlo verjetno do ustalitve zgradbe (predvidljiva leksikalna zapolnitev).
40	Določilo Sdat je za stcsl. izkazano z dvema zgledoma, Sins le z enim. Prvo določilo bi lahko udele-žensko predstavljalo prehod k prejemniku dejanja, drugo k orodju, sredstvu dejanja, a je za tovrstno sklepanje premalo podatkov.
41	Določilo INF je tudi posledica pomenskega praznjenja, prim, naklonski pomen in sopomenska glagola
<H0111TH, E'hStHOllITH.
večinoma vezani na predvidljiv pomen 'znati jezik', predstavljata Snom - VF - Sak //ADV.42
3.1.3 Pri pomenu (3) 'razumeti, dojemati' (označen z exh.; SJSIV: 658) je izpričana samo določilna možnost [1] Sak.
Pomenskemu vzorcu nosilec razumevanja - vsebina tako ustreza zgolj redek ve-zavnostni vzorec Snom - VF - Sak, ki je v stcsl. izpričan samo z dvema zgledoma; stanje je v skladu z izoliranim pomenom.
3.2 Vezljivost glagola B-feA-tTH
3.2.1 Pri pomenu (1) 'vedeti, znati, poznati' (edini pomen) so izpričane naslednje desne določilne možnosti: sklonsko določilo [1] Sak; predložnosklonsko določilo [4] oSlok; deležniško, nedoločniško in odvisniško določilo [5] Part, [6] INF, [7] SENT; med možnostmi z dvema desnima določiloma se pojavljajo [8] Sak - Sak, [9] Sak - Part, [10] Sak - EVF, [11] Sak - SENT in [12] Sdat - INF. Posebna določilna možnost je [13] ADV.
3.2.1.1	V pomenu (1) 'vedeti, znati, poznati' se oblikuje pomenski vzorec nosilec vedenja itn. - vsebina.
Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustrezata predvsem stabilna vezav-nostna vzorca Snom - VF - Sak // SENT. Nekoliko manj stabilna (vsaj redkejša) vzorca sta Snom - VF - oSlok ter Snom - VF - INF (različica vzorca s SENT ob pogoju enakosti osebkov); vzorec Snom - VF - Part je redek, saj je izpričan samo z dvema zgledoma.
Prav tako redka je tudi posebna vezavnostna možnost Snom - VF - ADV, v kateri ima ADV status t. i. nadomestnega določila.
3.2.1.2	Pomen (1) odpira tudi možnost pomenskega vzorca nosilec vedenja, poznavanja - prizadeto!prejemnik - vsebina', nosilec vedenja itn. pripisuje vsebinskemu udeležencu (tipaprizadeto oz. prejemnik) določeno vsebino ali lastnost (spredikativno funkcijo).
Pomenskemu vzorcu ustrezajo manj stabilni vezavnostni vzorci (nekateri so celo izolirani) Snom - VF - Sak - Sak // Part // INF // SENT ter Snom - VF - Sdat - INF (slednjega zaznamuje tudi vsebinski veznik laK«).43 Vzorci - redkosti navkljub - po-tijujejo pomensko zmožnost glagola, ki se realizira na različne načine.
42	Drugačno vlogo -1, i. absolutaega relativa (prim, vsi, kdor, kdorkoli; vse, kar, karkoli) - ima K<iHK«iKf v zgledu M>iHK«XE oy>H-bKuiH. Hs^iUKAh Bes (quantumpotes, exhibe). ADV ima v pomenu (2) vlogo vsebinskega (skoraj predmetnega udeleženca); potqujejo jo sodobni slovanski jeziki.
43	Določilne možnosti [9] Sak - Sak (gr. predloga accusativus duplex), [11] Sak - INF (gr. predloga accusativus cum inflnitivo) in [13] Sdat - INF (gr. predloga accusativus cum inflnitivo) so redke, zgledov za [10] Sak - Part (gr. predlogi accusativus cum inflnitivo in accusativus cum participio) in [12] Sak -SENT pa je nekaj več.
3.3	Vezljivost glagola B-feAfJTH
3.3.1 Pri pomenu (1) 'vedeti, znati, poznati' (edini pomen; geslo je v SJS označeno z exh.) so med desnimi določilnimi možnostmi izpričani sklonsko določilo [1] Sak, stavčno določilo [7] SENT in možnost z dvema desnima določiloma [8] Sak - Sak.
3.3.1.1	Pomenskemu vzorcu nosilec vedenja, poznavanja - vsebina ustrezata ve-zavnostna vzorca Snom - VF - Sak // SENT, ki sta v primeru stcsl. glagola B'b^TH izpričana s po enim zgledom (izoliranost).
3.3.1.2	Zgornji pomen odpira tudi pomenski vzorec nosilec vedenja, poznavanja -prizadeto - vsebina (tako kot pri glagolu B-b^-bTH); nosilec vedenja itn. pripiše neko vsebino ali lastnost izpostavljenemu vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto). Pomenskemu razmequ ustreza vezavnostni vzorec Snom - VF - Sak - Sak, ki je izpričan z izoliranim zgledom.
Glede na pomen so vezavnostne možnosti pričakovane, prav tako pa ne preseneča izoliranost zgledov, saj se kot takšen kaže tudi sam glagol.
3.4	Vezljivost glagola shath
3.4.1	Pri pomenu (1) 'znati, poznati, spoznavati, seznanjati se' sta izpričam dve desni določili: sklonsko [1] Sak in stavčno [7] SENT.
3.4.1.1 V pomenu (1) se oblikuje pomenski vzorec nosilec znanja, poznavanja - vsebina, ki mu ustreza zgolj en stabilen vezavnostni vzorec, in sicer Snom - VF - Sak;44 vzorec Snom - VF - SENT je predstavljen le z izoliranim zgledom.
3.4.2	Pri pomenu (2) 'vedeti, razumeti, priznavati' sta izpričani enaki desni določilni možnosti kot pri prvem pomenu, tj. sklonsko določilo [1] Sak in stavčno določilo [7] SENT.
3.4.2.1 Pomenskemu vzorcu nosilec vedenja, razumevanja - vsebina ob pomenu (2) ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom - VF - Sak, ki se pojavlja predvsem v mlajših stcsl. spomenikih (gradivsko dobro izkazan); vezavnostni vzorec Snom - VF - SENT pa izkazuje le osamljen zgled.
4 Primerjava vezljivosti glagolov vedenja v stari cerkveni slovanščini
4.1 Pomeni glagolov vedenja
V skupino stcsl. glagolov vedenja spadajo oy<H-kTH, B-kA-tTH (z modifikacijsko izpeljanko B-fe^dTH) in SHdTH, ki izkazujejo naslednje primerljive pomene:
44 Tuäiy ^memipoznavanjav smMu spolnega odnosa {pnm. SS: 238), pnm. h Hi SHAtaiiiE ea . p«AH CHHv CE«I npkE-kNkl^k Mt 1.2S Sav.
Pomeni glagolov vedenja
	oyiH-bTH		B-b^^TH	SNATH
a. 'vedeti, znati, poznati'	(1)	(1)	(1)	(1)
b. 'obvladati, biti zmožen'	(2)			
C. 'razumeti, dojemati'	(3)			(2)
4.2 Stabilnost pomenov glagolov vedenja in njihove vezavnostne možnosti
Pomeni glagolov vedenja so medsebojno prekrivni, kar otežuje ločeno obravnavo. V tem oziru je najbolj problematičen sniith (2), tj. 'vedeti, razumeti, priznavati', ki bi ga lahko obravnavali tako v sklopu pomena a kot v sklopu c (uvrstitev k pomenu c je torej do določene mere arbitrarna). Problematičen je tudi oy/H-kTH (2), ki ga SJS opredeljuje kot podpomen pomena a; ločeno obravnavo v primeru slednjega upravičujejo predvsem posebne vezljivostne značilnosti (prim, »saepissime c. inf.«; SJS IV: 658).
4.2.1 Pomen a. 'vedeti, znati, poznati'
Pomen 'vedeti, znati, poznati' izkazujejo glagoli oy/H-feTH (1), B-b^'bTH (1), B-b^^TH (1) in 3NdTH (1); glagol B-b^^TH spremlja oznaka exh., ki opozaija na njegovo izoliranost. Glagol 3NdTH ne izkazuje podpomena 'vedeti' (pomeni pa tudi 'spoznavati, seznanjati se'), kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti.
4.2.1.1 Vezavnostne možnosti pomena a. 'vedeti, znati, poznati' Vezavnostne možnosti pomena a. 'vedeti, znati, poznati'
	oyiH-bTH	B'b^^'bTH	B-b^dTH	SNATH
Snom-VF-Sak				
Snom-VF-Sdat				
Snom - VF - Sins				
Snom-VF-oSlok				
Snom-VF-Part				
Snom-VF-INF				
Snom-VF-SENT				
Snom-VF-Sak-Sak				
Snom-VF-Sak-Part				
Snom-VF-Sak-INF				
Snom - VF - Sak - SENT				
Snom - VF - Sdat - INF				
Snom-VF-ADV				
Legenda:
stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci
nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci
Stabilna (ali bolj stabilna) vezavnostna vzorca sta dva: vzorec Snom - VF - Sak
izkazujejo glagoli oy/h-feth, b-k^^feth in snath, pri čemer je treba poudariti, daje določilo Sak pogostejše ob B-fe^'t'i'M in snotm; vzorec Snom - VF - SENT (kompleksno vsebinsko določilo) izkazujeta samo oy/H-feTH in B-k^-kTH (bolje izpričano ob slednjem). Oba vzorca ustrezata pomenskemu razmeiju nosilec vedenja, poznavanja - vsebina.45
Med nestabilnimi (manj stabilnimi) vzorci se tri pojavljajo ob dveh glagolih: ob glagolih «y/h-feth, b-fea'kTH je izkazan Snom - VF - INF, ob b-k^dth in snäth pa se pojavlja Snom - VF - SENT (pomenski vzorec nosilec vedenja itn. - vsebina)-, B-t^^'^'''" in B-k^dTH zaznamuje tudi kompleksnejši vezavnostni vzorec Snom - VF - Sak - Sak, ki ustreza pomenskemu razmeiju nosilec vedenja - prizadeto - vsebina.
Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole. Ob oy^H-kTH sta Snom -VF - Sdat // Sins izolirani različici vezavnostnega vzorca Snom - VF - Sak. Samo ob B-feA'tTH se pojavlja več vzorcev: slabše izkazanim vzorcem z enim desnim določilom, tj. Snom - VF - oSlok // Part // ADV, konkurirata dominantna Snom - VF - Sak // SENT. Vsi kompleksnejši vzorci (z dvema desnima določiloma) so redki, a potrjujejo, da se je pomenski vzorec nosilec vedenja - prizadeto (eventualno prejemnik) - vsebina (skupaj z vezavnostnimi realizacijami) lahko oblikoval le v primeru stcsl. B'tA'feTH (izjemoma B-t^dTH).
V pomenu 'vedeti, znati, poznati' ima torej osrednjo vlogo glagol B-k^^TH, nekoliko manj pogosta sta oyrti-feth, snath (b-k^'fetm je vezljivostno tudi najbolj raznovrsten glagol, sledita mu oy/n-feth in najmanj raznovrsten shatm). Dominantna vezavnostna vzorca v pomenu 'vedeti, znati, poznati' sta Snom - VF - Sak in Snom - VF - SENT; ostali vzorci so redki, kar velja tudi za kompleksnejša (pomenska in vezavnostna) razmeija, prim, pomenski vzorec nosilec vedenja - prizadeto (eventualno prejemnik) - vsebina, ki ga izkazuje B-k^'tTH (izjemoma B-fe^^TH). Med ostalimi vezljivostnimi značilnostmi ne preseneča nestabilnost vzorcev pri glagolu B-feA-iTHj kije v stcsl. nasploh izjemen.
4.2.2 Pomen c. 'razumeti, dojemati'
Pomen 'razumeti, dojemati' izkazujeta glagola «y/h-kth (3) in shath (2). Pomen oy/H-bTH (3) spremlja oznaka exh., ki opozaija na njegovo redkost. Na problematiko pomena snaTH (2) je bilo sicer že opozoijeno (prim. 4.2), hkrati pa je treba omeniti, da glagol sHiiTH izkazuje še podpomena 'vedeti, priznavati', ki veijetno vplivata na vezljivostne lastnosti.
45 Prim. tudi nestabilnost vzorcev ob drugih glagolih, kar pa dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti.
4.2.2.1 Vezavnostne možnosti pomena c. 'razumeti, dojemati' Vezavnostne možnosti pomena c. 'razumeti, dojemati'
	oy/H-bTH	SHllTH
Snom-VF-Sak		
Snom-VF-SENT		
Legenda:
stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci
nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci
Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je samo Snom - VF - Sak ob glagolu sHiTH; ustreza pomenskemu razmerju nosilec razumevanja - vsebina.
Med nestabilne (manj stabilne) vezavnostne vzorce spadata že omenjeni vzorec ob glagolu oy/H-bTH (kar ustreza izjemnosti pomena ob glagolu) in vzorec Snom - VF - SENT ob glagolu sHdTH; slednji ustreza (prav tako) pomenskemu vzorcu nosilec razumevanja - vsebina.
Med konkurenčnima glagoloma v pomenu 'razumeti, dojemati' prevladuje snath, medtem ko ima oy/H-bTH marginalno vlogo, ki se kaže v omejenem gradivu in veziji-vosti (v pomenu 'razumeti, dojemati' ima v stcsl. prevladujočo vlogo sestavljenka
pdSOy/H'bTH).
4.2.3 Ostali pomeni
Pomen b. 'obvladati, biti zmožen' izkazuje samo glagol oy/H-feTH, zato primeqalna analiza ni mogoča (vezljivostne značilnosti pomena so navedene v poglavju 3.1.2).
5 Sklep
Stcsl. glagoli vedenja oy/h-bth, b-b^-bth (tudi b'b^th) in snath so se v prvi vrsti izkazali za leksikalno kompleksno in prepleteno skupino, saj se njihovi pomeni popolnoma ali deloma prekrivajo, prim. oy/ntTH 'vedeti, znati, poznati' (kot edini pomen zaznamuje tudi B-b^'bTH in	'obvladati, biti zmožen', 'razumeti, dojemati' ter
SHdTH 'znati, poznati, spoznavati, seznanjati se', 'vedeti, razumeti, priznavati'.
Kljub pomenski prepletenosti glagolov je vezljivostna analiza pokazala, da različni pomeni (čeprav sorodni!) vendarle oblikujejo specifične pomenske vzorce, ki jim ustreza načeloma več vezavnostnih vzorcev; med vezavnostnimi vzorci (posebej pa desnimi določili) se vzpostavljajo konkurenčna razmeija, ki se razrešujejo v prid stabilnih vzorcev. Znotraj posameznih pomenov se oblikujejo konkurečna razmeqa med glagoli samimi. Analiza je tako dopohiila obstoječe vezavnostne raziskave omenjenih glagolov (prim. 0.3).
Najbolj jasno konkurenčno razmerje med glagoli se vzpostavlja v pomenu 'vedeti, znati, poznati'; dominanten glagol s tem pomenom je b-b^'^'rh, sledita mu 3h<ith in oy/H-bTH, medtem ko je izpeljanka Bt^dTH marginalna. V navedenem pomenu je najbolj ustaljen pomenski vzorec nosilec vedenja itn. - vsebina, ki mu ustrezata stabihia
vezavnostna vzorca Snom - VF - Sak in Snom - VF - SENT, medtem ko so ostali vezavnostni vzorci nestabilni (pri sn^th je nestabilen tudi Snom - VF - SENT). Vodilno vlogo glagola B-feA'tTH potijuje dejstvo, da kot edini (pogojno se lahko sem prišteje še B-b^ÄTH) v pomenu 'vedeti, znati, poznati' vzpostavlja tudi možnost manj ustaljenega pomenskega vzorca nosilec vedenja, poznavanja - prizadeto (eventualno prejemnik) — vsebina, ki mu ustrezajo t. i. dvojne vezave (H. Orzechowska to možnost le opazi, prim. 1974:133). Vzorci tipa Snom - VF - Sak - Sak // Part // INF // SENT ter Snom - VF - Sdat - INF (z veznikom laKo) so resda knjižni, celo izolirani, vendar njihovo skupno število ni zanemarljivo in opozarja na posebno vezljivostno zmožnost.
Med vezavnostnimi vzorci glagola oy/H-kTH sicer prevladuje Snom - VF - INF, a ne pokriva vseh pomenov glagola, temveč zgolj naklonskega 'obvladati, biti zmožen' (v predvidljivi pomenski različici 'znati, obvladati jezik' se pojavljata tudi manj stabilni desni določili Sak, ADV). Ostali vezavnostni vzorci, tj. predvsem vzorci s stabilnima desnima določiloma Sak, SENT (le izjemoma tisti s Sdat, Sins in »vedenjskim« določilom INF), mu ne konkurirajo, saj so vezani na pomena 'vedeti, znati, poznati' oziroma 'razumeti, dojemati'. Distribucija vezavnostnih vzorcev ob oy/HtTH je že v stcsl. posledica različnih pomenskih zmožnosti glagola.
Ravno tako se lahko dopolnijo ugotovitve H. Orzechowske v zvezi z vezljivostjo glagola 3N(1th: glagol izkazuje dva sorodna pomena, ki oblikujeta pomenska vzorca nosilec vedenja, poznavanja - vsebina oz. nosilec razumevanja, vedenja - vsebina, v obeh primerih je stabilen vezavnostni vzorec Snom - VF - Sak. Konkurenčni nestabihii vezavnostni vzorec Snom - VF - SENT je izkazan samo z dvema zgledoma, ki pa sta mogoče prvi signal širitve vezljivostnih možnosti glagola že v stcsl. obdobju.
Ob stcsl. glagolih vedenja je bila izpostavljena vezljivostna vrednost prislovnega določila ADV, in sicer v vlogi pravega vsebinskega udeleženca ob glagolu oy/H-kTH (prim, 'znati, obvladati jezik') ali kot t. i. nadomestnega določila, ki nadomešča kompleksnejše določilo SENT, ob glagolu B-b^-feTH.
Krajšave (oblike določil)
Vr=glagolski nosilec vezljivosti (v osebni glagolski obliki); Snom = samostalniško določilo v imenovalniku (gen = rodilnik; dat = dajalnik; ak = tožilnik; lok = mestnik; ins = orodnik); oSIok=predložnosklonsko samostalniško določilo s predložnim morfemom o in mestniško obliko samostalnika; Part = deležniško določilo; INF = nedoločniško določilo; SENT = odvisniško določilo; ADV = prislovno določilo.
Prim, tudi exh. = lat. exhaustum, tj. izčrpano.
Vmi in literatura
Christoph Koch, 2000: Kommentiertes Wort- und Formenverzeichnis des Altldrchenslavischen
Codex Assemanianus. Freiburg: Weiher. M-Vatroslav Jagič, 1883 [I960]: Codex Marianus glagoliticus. Graz: Akademische Druck-u.
Verlagsanstalt.
Karl H. Meyer, 1935: Altldrchenslavisch-griechisches Wörterbuch des Codex Suprasliensis.
Glückstadt-Hamburg.
MiklP - Franc Miklošič, 1862-1865: Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum. Vindobonae.
Sin-Sergej N. Severjanov, 1922 [1954]: CunaucKoancajimupb. rjiazojimecKuünoMHtnHUKXI eem. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt.
SJS - Josef Kurz, Zoe Hauptovä (ur.), 1966-1997; Slovnik jazyka staroslovenskeho. Praha: Academia.
SS - Emilie Blähovä idr. (ur.), 1999: CmapocjiaeHHCKUü aioeapb. MocKBa: HsflaTemcTBO PyCCKHH aSEJK.
Supr - Mario Capaldo, Jordan Zamov, 1982-1983: CynpacbJictcu mu Pemme cöopnuK 1-2. Co4)Ha: HsflaxejicTBO Ha BAH.
Vilmos Ägel, 2000: Valenztheorie. Tübingen: Gunter Narr Verlag.
Matjaž Babič, 2000: Grška slovnica. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Vanda Babič, 2003: Učbenik stare cerkvene slovanščine. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Marta Bauerovä, 1963: BecnpeftnoacHHÜ xBopprrejaHbiH na^eac b cxapocjiaBXHCKOM asuKe. MccjiedoeaHUH no cuumaKcucy cmapocjiaemcKozo fisuKa. Ur. J. Kurz. Praha: Nakladatelst-viČSAV. 287-311.
Robert-Alain de Beaugrande, Wolfgang U. Dressler, 1992: Uvod v besediloslovje. Prev. A. Derganc, T. Miklič. Ljubljana: Park.
Be - France Bezlaj idr., 1976-2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I-V. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Maurice Carrez, 1994: Nouveau testament interlineaire gredfrangais. Paris: Alliance biblique universelle.
Anton Dokler, 1915 [1999]: Grško-slovenski slovar Ljubljana: Cankaijeva založba.
Janez Dular, 1982: Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja). Doktorska disertacija. Ljubljana.
ESJS - Eva Havlova idr. (ur.), 1989-(2006): Etymologicky slovnik jazyka staroslovenskeho 1-(13) [izhaja v zvezkih]. Praha: Academia.
ESSJ - Oleg N. Trubačev idr. (ur.), 1974-(2005): SmuMOJiozunecKuu aioeaph cjiaenucKux H3UKoe: npacjiaemcKuü jieKcuHecKuü ^ond l-(32). Mockbb: HayKa.
Stanislav Merodes, 1963: CxapocjiaBaHCKHe npefljioni. Mccjiedoeautm no cunmaKcucy cmapocjiaenncKozo säum. Ur. J. Kurz. Praha: Nakladatelstvi ČSAV. 313-368.
Stanislaw Karolak, 1984: Skladnia wyrazen predykatywnych. Gramatyka wspötczesnego jazyka polskiego. Skladnia. Ur. Z. Topolinska. Warszawa: PWN. 11-211.
František Kopecny, 1973-1980: Etymologicky slovntk slovanskych jazykü I-II. Praha: Academia.
Martina Križaj-Ortar, 1989: Vezljivost: iz pomena v izraz. XXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 129-140.
MČ 3 - František Danes idr. (ur.), 1987: Mluvnice češtiny 3. Skladba. Praha: Academia.
Roman Mrazek, 1963: flatejibhtifi naaexc b cxapocjiabflhckom äshkc. HccjiedoeaHun no cunmaKcucy cmapocjiaenHCKozo muKa. Ur. J. Kurz. Praha: Nakladatelstvi ČSAV. 225-261.
Janez Orešnik, 1992: Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana: SAZU.
Hanna Orzechowska, 1972: Zmiany rekcji czasowniköw *umeti, *vedeti, *znati w jqzykach zachodnioslowianskich i ich rekcja w jqzyku slowienskim. Studia z filologii polskiej i slowianskiej XI. 235-248.
Hanna Orzechowska, 1974: Vezava glagolov *vedeti, *znati, *umeti v Dalmatinovi bibliji in današnji slovenščini. Slavistična revija 22/2. 129-149.
Hanna Orzechowska, Halina Rybicka, 1971: Grupa synonimiczna umieč, wiedziec, znač w j5zykupolskimnatleinnychjQzyk6wslowianskich.i?ocz«!l5/aww^czn;;XXXII/l. 13-30.
SČ 1998 - Miroslav Grepl, Petr KarlIk, 1998: Skladba češttny. Olomouc: Votobia.
SEP-Wieslaw Borys, 2005: Slownik etymologiczny jazyka polskiego. Krakow: Wydawnictwo literackie.
SPP - Nad'a Svozilovä idr. (ur.), 1997: Slovesa pro praxi. Praha: Academia.
Marko Snoj, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan.
Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankaijeva založba.
Va - Max Vasmer, 1986-1987: SmuMOJiozunecKuü cjioeapb pyccmzo fisum I-IV. Prev. in do-
poln. O. N. Trubačev. MocKsa: Ilporpecc. Andre Vaillant, 1966: Grammaire comparee des langues slaves III. Le verbe. Paris: Editions Klincksieck.
Radoslav Večerka, 1961: Syntax aktivmch participii v staroslovenštine. Praha: SPN. Radoslav Večerka, 1993: Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax II. Die innere Satzstruktur Freiburg i. Br.: Weiher. Radoslav Večerka, 1996: Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax III. Die Satztypen: Der
einfache Satz. Freiburg i. Br.: Weiher. Radoslav Večerka, 2002: Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax IV. Die Satztypen: Der
zusammengesetzte Satz. Freiburg i. Br.: Weiher. Ada ViDOVič Muha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: ZIFF. W 1987 - František Daneš, Zdenek Hlavsa idr., 1987: Vetne vzorce v češtine. Praha: Academia.
Andreja Žele, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu). Ljubljana:
Založba ZRC, ZRC SAZU. Andreja Žele, 2003: Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Andreja Žele, 2007: Povedkova lastiiostoa prislovna dopolnila. Slavistična revija 55/1-2. 369-387.
Summary
The paper presents the results of a valency analysis of the Old Church Slavic (OCS) verbs of knowing «y<H-feTH,	B-feA«»'''"» 3H4th. The verbs are a lexically complex and interlinked
group and their meanings are either fully or partially overlapping.
Various meanings (albeit related) form specific semantic patterns that in principle correspond to a number of patterns of verbal government. The patterns compete with one another and this competition resolves in favor of stable patterns. Inside of individual meanings there are also competing relations between verbs.
In the verbs of knowing the most stable semantic pattern is the carrier of knowing, knowledge-content, with the following stable government patterns: Nnom - VF - Nacc and Nnom - VF - CLAUSE. The patterns are best represented with the verb b-fe^-bth, then with snath and «yAi-bTH, while with B-bA^TH only individual examples of the patterns are represented. Isolated examples of the government pattern Nnom - VF - CLAUSE in the case of shäth indicate the beginning of the expansion of the verbal government possibilities during the OCS period. More complex semantic and government patterns are less stable; they are attested with the verb B-b^-feTH (exceptionally s-bAdTH).
The predominant government pattern with the verb ey<H-feTH is Nnom - VF - INF, which only corresponds to the modal meaning 'to master, be able to' and to the semantic patem the carrier of ability-cowten?; in the predictable semantic variant 'to know, master a languageless stable complements Sacc and ADV appear. Other government patterns do not compete with the aforementioned ones, as they are connected to the meanings 'to know, be familiar with, 'understand, grasp' and therefore correspond to different semantic patterns.
The analysis established the valency value of the adverbial ADV, which can function as a real content argument with the verb «yai-feTH and as a so-called substitute complement with the verb B-feA'tTH.