aannsoeeutm iidoi>isi nJsa Marenberg. Pokopali smo Marijo Premig, vdovo pcr vrvarju, ki je 77 let stara umrla vsled starostne onemoglosti, in Luka Podlesnika, občinskega reveža iz Št. Janža, ki ga je .31etnega zadela srčna kap. — Tudi v naš kraj je za časa avstrijskega puča pribežalo več beguncev, ki so jih od tu spremljali na sresko načelstvo. En Marenebržan pa je padel v tej revoluciji. Zadela ga je krogla v glavo, ko je kot orožnik obenem z drugimi orožniki napadal vstaše pri Frohnleitnu. Pokopali so ga v sosednem kraju onstran meje v Ivniku, ker ga čez mejo niso smeli spraviti. Je pa to sin g. Pušnika iz našega trga. — Radi prelahke uteži je bil pri našem sodišču neki gospod obsojen na 200 Din globe. — Tudi v našem kraju namerava znani Bata ustanoviti svojo podružnico, trgovino s čevlji. Kakor se govori, bo ta podružnica najbrž v poslopju restavracije Lukas. — Prvomarčni sejem je bil zelo slabo obiskan, Živine in kupčije je bilo zelo malo. — Tatovi sb že začeli, čeravno so če dateč velikonočni prazniki. Je najbrž prvi signal za praznike. Lotili so se cebel in izpraznili dva čebelnjaka, enega v trgu, drugega pri Sv. Janezu. Prigodilo se je prve dni marca, da je v neki hlev v trgu priromal neki brezposelni. Hlapec, ki je spal v hlevu, ga ni slišal. Preden pa se je ta tujec vlegel, je skrbno preiskal hlapčevo obleko in imetje ter shranil svečo, črnšlnik, denarja in drugih stvari pa ni našel. Zjutraj ob petih pa je nekdo od domačih pogledal v hlev, prižgal luč, tedaj pa sta se prebudila hlapec v postelji in tujec v jaslih. Tujec je naglo vstal in cb presenečenju obeh domačih naglo odšeJ neznano kam. Sv. Lovrenc na Pohorju. Dne 27. februarja se je vršil pri Sv. Lovrencu na Pohorju občni zbor krajevne protituberkulozne lige, ki je bila tamkaj ustanovljena leta 1930 . požrtvovalnim predsednikom g. šolskim upraviteljem Stankom Lavrifiem na č&lu. Ta dobrodelna akcija se predvsem udejstvuje s. tem, da preskrbuje revnim šolskim otrokom med opoidanskim odmorom mleko in kruh. Razdelilo se je v tekočem šolskem letu do občnega zbora 3651 porcij mleka in kruha. Za to potrebna sredstva zajema liga deloma iz članarino (48 članov), deloma pa iz prispevkov raznih domačih dobrotnikov. V znamenju boja proli jetiki so se vršila ludi predavanja banovinskega zdravnika g. dr. Pirnata »O jetiki« in »Iligijeni«. Omenjeni g. zdravnik se tudi s posebno ljubeznijo zavzema za slabotno rev- mo deco, ki ji nudi v potrebi vsak čas brezplačno zdravniško pomoč. Marija Snežna. V »Borbi« z dne 9. februarja t. 1. se je ogiasil dopisnik, ki hoče nepoučenim braicem dokazati, da Sladki vrh mora spadati pod Št. Ilj iz gospodarskih in nacijonalnih ozirov. Da ne bode pri bralcih »Borbe« zmote, naj bo sledeče pojasnilo: Bivša občina Sladki vrh je bila prvotno samoposebi umevno prideljena občini Velka. Pozneje je bila na začudenje 99 odstotkov občanov dodeljena k Št. Ilju, kar se pa ni zgodilo iz gospodarskih oz:rov v prid Sladkovršanom. Kar trdi dopisnik glede oddaljenosti Sladkega vrha od Št. Ilja in Velke, da je »skoraj ista«, se morda zavestno moti, ker je v Št. lj vsem občanom precej dalje kakor pa k Mariji Snežni, kjer je sedež občine Velka. Od Marije Snežne najoddaljenejši Sladkovršan ima k Mariji Snežni pet četrt ure, k Št. Ilju pa poldrugo uro. Mariji Snežni najbližji pa ima tusem 20 minut, k Št. Ilju pa dve in pol ure, če gre po bližnjici. Po glavni cesti pa ima Št. Ilju najbližji (Mariji Snežni najoddaIjenejši občan) 10 km, k Mariji Snežni pa 5 in pol km. Tako stoji na kilometerskih kamnih. Kar se tiče gospodarske šibkosti ene ali druge občine, se pa Sladkega vrha. ni pritegnilo k Št. Uju, da bi ga tam gospodarsko okrepili, pač pa iz drugih razlogov, ki ne bi smeli odločevati. Pri Velki ne bo slabše izhajal kakor pri Št. Ilju. Pravijo, da še celo lažje. Da gredo Sladkovršani nakupovat v Maribor črez Št. IIj, še ni noben razlog za pritegnitev, ker isto delajo tudi Velčani enako Crez št. Ilj, čeravno jim je dalje. Tudi promet ni za Sladkoršane usmerjen v Št. Ilj, kar svedoči cesta; ako greste pogosteje po njej, gre pa bolj v nasprotno smer. Da v občini Velka gospodari še v precejšnji meri neki »sovražen duh«, nikakor ne drži, čoravno je •pr.iključena obeina Trate, o kateri trdi dopisnik, da ni slovenska; ta občina pa je izkazala ob Ijudskem štetju 1 Slovenca več kakor Nemcev- Na črornji Velki so 3 hiše nemš-ke, v Gornji Plo-deršnici pa 1. Sedem hiš pa je pnlovičarskih (oče Neniec, mati Slovenka, ali narobe), v katerih otroci govore po večini slovenski. Dotični Sladkovršani, ki so se potegnili za svoje pravice, še zaradi tega niso nobeni »hujskači«. Odkod pa prihaja hujska- rija na Sladki vrh, naj blagovoli dopisnik vprašati drugje. Najlepši pa je dopis »Borbe« proti koncu, ko dopisnik izvaja: »Edini razlog za priključitev k Velki bi bila župna cerkev (to je Marija Snežna). Tukaj je pozabil na svoja prejšnja izvajanja ter nehote priznal, da je Sladkovršanom bliže k Mariji Snežni, kakor pa v Št. Ilj, kamor ne hodi noben izpolnjevat svoje verske dolžnosti. S tem pa se je sam dopisnik okrenil po zobeh in pobil svoja prejšnja izvajanja. Moral bi torej svoj dopis malo izpremeniti ter zaklučiti takole: Iz tega sledi, da je občina Sladki vrh pravično priključena k Velki, in tako tudi naj bo! Sv. Benedikt v SIov. goricah. God farnega patrona sv. Benedikta bomo letos obhajali v sredo dne 21. marca s slovesno rano in pozno službo božjo. Ta dan bo slovesno vpeljana nadbratovščina vednega češčenja sv. Rešnjega Telesa pod varstvom sv. očaka Benedikta v tolažbo vernim dušam v vicah. Častilci sv. Benedikta, na veselo svidenje! Sv. Lovienc na Dravskem polju. Žalostna je bila pot, ko smo spremljali v prerani grob našo nadebudno Tinko Žumrovo. Padla je kot žrtev fantovskega vasovanja. V usodni noči je prišel trkat na njeno okno nek fant iz Župečje vasi in je razbijal po oknu. Ona, ne vedoč, kako bi ga nagnala, je hitela ven z loncem vode, da bi ga polila. Na pomoe ji je prihitela njena mati z metlo. Fantje so zbežali na vas, • ol»e pa sta gledali za njimi. V tem trenutku se je obrnila, omahnila ter padla mrtva na tla. Ne ve se pa, kaj ji je bilo, najbrž ji je po&talo slabo, da je potem tako nesrečno padla in si-zlomila tilnik, ali jo je pa od razburjenja zadela kap. Ljudje so jo hodiJi kar trumoma kropit. Njen pogreb je pričal, kako je bila priljubljena. Prihiteli so ljudje tudi iz drugih župnij, da bi zadnjič spremili (o mlado žrtev. Nosila so jo belo oblečena dekleta. Vsi plakamo za Teboj, draga Tinika, ter Ti kličemo: sladko spavaj! Ostalim naše iskreno sožalje! Gornja Radgona. Tekom zadnjih dveh mesecev je pristcpilo k protituberkulozni ligi, na novo poživljeni dne 31. 12. 1933, do 400 članov, predvsem iz kmečkih in delavskih slojev. V vsaki žiipniji obstoja poseben pododbor, ki pojasnjuje v svojem okolišu namen te človekoljubne ustanove, in sprejeraa nove člane (članarina je 20 Din letno), zlasti še, ker je osrednje vodstvo Lige s sodeiovanjem naših zdravnikov priredilo med narodom, po posameznih vaseh več predavanj. Ljudstvo z odobravanjem pozdravlja načrt, da se v našem okraju zgradi zavetišče za bolne na pljučih. Ta misel pa se more uresničiti ]e tedaj, če vsi sloji brez izjeme store svojo dolžnost zlasti s tem, da pristopajo k Ligi z ljubezni-i jo, ki ne misli samo na lastno ugodje, temveč je pripravljena se žrtvovait za brata in sestro, ki sta v nevarnosti za zdravje in zo življenje. Bukovci. Kriza, ta šmentana kriza! Ne dušimo mi nje, ampak ona duši nas. Ne da nam evenka, zato nam peša živinca, slabijo njive, travniki, se krčijo gozdovi. Danes že na dobrih kmetijah nista posestnika premičnine in živine sama mož in žena, vrinil se je še tretji z imenom rubež. Kaj bomo z zemljo brez živine in orodja? Jaz sem eden iz tiste velike množice, ki si menda ne bom mogel več kupiti obleke za potrebno kritje svojega telesa, zato pa racl pogledam v reklamo s slikami moških oblek, da vsaj tistikrat mislim, da nekaj imam. Tako sem videl reklamo modernih pariških možkrh oblek in to popolnoma. brez žepov. Dragi sotrpin! Če si želiš kupiti obleko, pomni, da je manufaktura draga, krojač ni poceni in naposled: prazni žepi niso luksus. Gospod urednik! Odlašal sem z dr.;>isom, ker hotel sem vam povedati, kako je prezimila naša ozimina. Vedite: trebušni pas bomo morali pritegniti več kot za eno luknjo. Še narava krizo podpira! Ljutomer. Smrt kosi. Pred par dnevi je umila na Cvenu pri Ljutomeru gospa Jožefa Rus, mati 11, deloma nepreskrbljenih otrok. Imela je jetiko v grlu. Na Kamenšaku pri Ljatomeru pa je umrl g. Matija Pušenjak, oče ljutomerskega trgovca g. Rudolfa Pušenjaka. Naj uživajo večni mir! Naše sožalje! •— Šolsko kuhinjo za revno deco je oivoril ]e~ los pomožnj odbor v poslopju ljudske šole. Revna deca dobijo vsaki dan nekaj toplega. Kuhajo ljutomerske go^pe, katerijn velja vsa pohvala! — Sneg je komaj te dni skopne), žitna polja so precej trpela vsled dolge zime. delo v vinogradih se je pričelo, za vino ni zaenkrat nobenega povpraševanja, denarna kriza pa je vedno hujša. — Osebne vesti: gospa Lubejeva, ueiteljica osnovne šole, je prestavIjena v Ljubljano. Na njeno mesto pride gdč. Vodenikova iz Maribora, G. Anton Simonič, pregleduik finančn; kontrole v Ljutomeru, je imenovan za starešina finančne kontrole v Št. Lenartu v Slov. goricah. Ko ozdravi, nahaja se v mariborski bolnišnici, se poslovi iz J,jutomera. VeržeJ. Mladina, zlasti vsestransko izobraSeni fantje, so v veselje in ponos vsaki župniji. Ker želimo imeti mnogo takih fantov. poučenih o današnjib. nalogah življenja, zato bodo v naši župnijski cerkvi od 14. do 17. t. m., zjutraj ob šestih in zvečer ob po lsedmih, govori, v katerih bo ravnatelj »Marijanišča« našim fantom mnogo lepega povedal. Že lani ste se z velikim veseljein udeležili podobnih govorov, letos pa se jih s še večj.im, ker bodo samo za vas, fantje! Za može bodo o drugi priliki. Spomnili se bomo tudi dragega tovariša Frančeka Gabrca, ki mu je včeraj (te dni) Mura taJco nahitro ukradla življenje, ki ga je komaj pričel živeti. Naj ti bo večnost srečnejša! VeržeJ. Pri selitvi mlina posestnika Galundra iz Veržeja je v petek dne 2. t, m. utonil v Muri posestniški sin Franc Gaberc. Nesrečnega utopljenca se še do sedaj ni našlo. Težko prizadeti ugledni družini naše iskreno sožalje! Dobrna. Dne 17. febf-uarja se je po kratiki In mučni bolezni, sprevidena s sv. tolažili, od nas loeila Rezika Vihar, rojena Božnik, v starosti 24 let. Prišla je iz Št. Janža k starišem na svoj rojstni dom, kjer je tudi umrla. Bila je mati enega otroka, skrbna gospodinja, do bra svojemu možu in ubogim ljudem. Videti jo je bilo vsak prvi petek pri mizi Gospodovi. Pogreb rajne je bil dne 21. februarja. Vodil ga je g. župnik Weiss Matej iz Št. Janža pri Velenju ob asistenci domačega g. župnika Urleba. Pogrebno sv. mašo je daroval šentjanški g. župnik, kateri se je tudi ob grobu z ganljivimi besedami poslovil od rajne Rezike. Na domu žalosti je zapelo pervsko društvo »Venček« moški zbor »Spomladi«, v cerkvi po sv. maši mešan zbor »Končano je življenje« in na pokopališču je zopet zapel moški zbor »Vigred«. Rajni bodi Bog milostljiv sodnik! Preostalim naše sožalje! Dobrna. Dne 24. februarja smo spremiTi ~k večnemu počitku daleč poznatega hotelirja restavraterja Zdrav. doma g. Franca Rožanca. Pogreb je. bil dne 24. 2. >popoldan ob štirih. Vodil ga je dekan Pavel Žagar iz Novecerkve ob asistenci domačega g. župnika Urleba in g. župnika Miloša Čarfa s Sv. Jošta. Rajnega so na poslednji poti spremljale sledeče korporacije: lo\7sko društvo iz Celja in Dobrne, streljačka družina iz Dobrne, gostilničarski klub Vojnik-Dobrna, pevsko društvo »Lira« iz Vojnika, pevsko društvo »Venček« na Dobrni, gasilna četa iz Dobrne in šolska mladina iz Dobrne. Pri Zdrav. domu, kjer je ležal rajni na odru, je zapelo pevsko društvo »Lira« iz Vojnika »Vigred«, v cerkvi po »Liberi« pa je zapelo pevsko društvo »Venček« mešani zbor »Končano je življenje«, na pokopališču zopet društvo »Venček« moški zbor »Z Bogom!«. N. v m. p.! Prevorje. Žalostno so zadoneli farni zvonovi in zvonovi podružnice sv. Ožbalta v Dobju 1. marca in naznanili tužno vest, da je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti, mož, oče, ded in praded Martin Lah. Ra.jni je bil dober katoličan, dolgo let cerkveni kljuear podružnice sv. Ožbalta, priden družinski bče, ki je predvsem gledal na to, da je otrofc.pm .vcepil globpko ^ernost, pptem pa. je Jtudi vse pošteno preskrbel in jim še tudi pozneje j po svojih močeh pomagal. Vestno je sam izpolnjeval četrto božjo zapoved in isto navadil tudi svoje otroke. Zato je Bog izpolnil nad njim svojo obljubo: »Da b*oš dolgo živel«; dočakal je namreč starost nad 82 let. Obhajal je dne 29. februarja t. 1. s svojo dve leti mlajšo ženo Maiijo biserno poroko. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb, katerega so se udeležili razven domačih vaščanov ter faranov, g. Jakob Vrečko, svak in vpokojeni poštiri Jnšpektor v Ljubljani, g. Martin Vrečko, nečak in šolski upravite"'' v Boštanju, gospa Cilka Gračnar, soproga g. Ivana Gračna^uradnika prj ban. upravi v Ljiibljajii, gospa Julka Jazbec, nečakinja in gostilničarka v Pilštanju, sinovi, hčere in drugi soradniki. Rajnemu večni mir in pokoj, ostalim naše sožalje! Sv. Peter pod Sv. goramU Pi"ed par dnevi je na tih jn skromen način, v krogu svoje družine praznoval 801etnico življenja tukajšnji dolgoletni organist ter občinski tajnik g. Jože Novak. Skoraj 60 let je pel in orgljal v slavo božjo in opravljal službo občinskega tajnika nad 50 let. Sedaj so mu moči odpovedale. S 1 .marcem se je odpovedal službi organista in občinskega tajnika. .Vemo, da mu je bilo težko slovo od orgelj in cerkvene službe, y kateri je iz golega idealizma vztrajal skoraj 60 let. In nič lažje mu ni bilo slovo od občhiskega tajništva, ki ga je opravljal nad pol stoletja. Vsak župljan, oziroma občan spozna, da z njegovim izstopom iz javnega življenja izgubimo mnogo. Slehernemu, ki je na občinskem uradu iskal pomoči, je šel ljubeznjivo na roko, mu bil pomočnik, svetovalec in vodnik. Zato je vrzel, ki jo je bil prisiljen napraviti, za nas vse nenadomestna izguba. Želimo, da bi mu Vsemogočni, kateremu je v čast in slavo pel do sive starosti, sladil večer njegovega življenja in da bi ga Svetogorska Kraljica, kateri je zložil in posvetil na stotine pesmic, nagradila še z nekaj leti mirnega, zadovoljnega in zasluženega pokoja. Iz laškega okraja. Proračun okrajnega cestnega odbora za leto 1931 je od 4. do 17. marca^v pisarni v Laškem razgrnjen davkoplačevalcem na vpogled. Doklade. za leto 1932 so znašale 9%, leta 1933 so se zvišale na 15%, a za leto 1934 bodo znašale baje preko 40%, kar smatramo z ozirom na težko stanje naših davkoplačevalcev kmetov in obrtnikov za preobčutno zvišanje. Saj za banovinske ceste itak banovina pobira 25% doklado. Za preureditev in obnovilev cest je določenih 282 tisoč Din. Za nove zgradbe in preložitve banovinskih cest pa 555.000 Din. Gotovo so ta dela potrebna, predvsem razširitev ceste Zidanimost—Laško, vendar smo mnenja in tega je tudi večina davkoplačevalcev, da bi se tako delo izvržilo postoporna v daljšem razdobju let, oziroma naj bi se delale s prispevki banovine in tudi s prispevki bednostnega fonda. Pripomnimo Se, da je zelo lepo razširjena cesta iz Laškega proti Celju, sedaj pa je ukinjena avtobusna vožnja iz Celja v Laško. Sv. Miklavž nad Laškim. Redek slučaj se je dogodil v naši župniji. V vasi Dol sta na srednjevelikem posestvu živela pridna, varčna zakonca Miha :n Ana Brečko. Otrok nista imela. Žena Ana je že dalje časa bolehala za oslabelostjo srca. Dne 23. februarja je, previdena 9 sv. zakramenti, v 62. letu starosti preminula. Isti dan, ko je žena umrla, je šel mož v Laško nakupovat razne potrebščine. Gredoč domov se je prehladil, moral je takoj v postelj, iz katere ni več vstal, tako da se v nedeljo. dne 25 .ieb.ruarja ni paogel udel.ežiti p.o-_greba svoje žene. Zbolel je za pljučnico in 7. dan po snirti svoje žene je, previden s sv. zakram&nti, umrl tudi mož. Rajna sta že več let naročnika »Slovenskega gospodarja« in sta pred leti dala poleg hiše postaviti lično kapelico. Svetila jima večna lučl Zagreb. Nam zagrebškim Slovencem je sedaj posebno v mislih misijon, kt je že pred vrati. Dne 15. marca, ob 3A na 8 zvečer, začne in bo ob tej uri skozi deset dni vsak ve-: čer misijonski govor v cerkvi Sv. Katarine na Gornjem gradu, zjutraj pa ob pol šestih. Če; imate znane ljudi v Zagvebu, kar hitro kar-: tiC3 y roke, pa jih spomnite^ naj ne zamudijo te lepe prilike. S&i veste, da takšen pozdrav po pošti, posebno od mamice, najVS'3 VvljS- '-^ Imamo tudi svoje jubileje tukaj. Monsignor kanonik Janez Barle, ravnatelj škofijske pi-: sarne, dela že 40 let med Hrvati; bil je kaplan, potem nadškofov tajnik, sedaj 23 let že ravnatelj škofove pisarne. Mnogo je Hrvatom napisal učenega in lepega, pa tega ni pozabil, da je Slovensc, zato smo v nedeljo proslavili njegovo 651etnico. Malo zapeli smo mu, Kaj bi tudi drugega lepšega napravili, ker vemo, da je naša slovenska pesmica kakor lep praznik, a še lepša je naša pesem daleč od doma. Zato smo mu zapeli in igro zaigrali: »Miklo-: vo Zalo«. — »Naš dom«, dekliški dom aa dekleta, ki službe iščejo, je imel tudi v nedeljo svoj občni zbor. Lepa ustanova je to, namenjena temu, da bi dekleta, ki iščejo službe, obvarovala v času, ko so »na cesti«, in ji po-: magala v primerno službo.