Kratkočasnica. Kako prebrisane glave so včasi vinski brati, da bi si po lebki poti za pijačo poticbnega cvenka priskrbeli, nam kaže naslednja dogodbica. Trije anierikanski vinski bratje se neki večer, preden se ločijo, ostro zavežejo, na tenko spolniti prvo povelje ali narocilo, kteio bo vsak izmed njih od svoje žene prejel, ko bo v temni noči domu prikimal. Kdor mož beseda ne ostane, mora drugi dan pet tolarjev globe ali kazni plačati, da bodo zopet zamogli vinsko kapljico v grlo točiti. Drugi dan se ob odločeni uri vsi trije znajdejo na dogovorjenem kraja, ter si pripovedujejo, kako se jim je godilo. Prvi začne pripovedovati: ,,Ko sem v temno hišo stopil, se ob ničkah (banjicah) spodtaknem, in žena vsa srdita mi reče: -No, no, stopi še v ničke, v kterih sem kvas postavila!" ,,Kakor koli se ti poljubi, draga ženica", jej odgovorina, ter z obema nogama cofaem v kvas, in se potem skobacam v posteljo. Drugi pa pravi: -Moja žena je bila že v postelji, ko v trdi jtemi v izbo stopim in se ob pobistvu potikam. Žena mi v nagli jezi reče: ^Stekleno omaro se poderi, ti požeruh !" Misl. ua obljubo vama dano, telebnem y oraaro in tresk ! prekucnil sem omaro, da kar šipe križem letijo. Žeua bila je silno razkačena, in gotovo mi bo nje klepetanje še dolgo časa po ušesih bobnelo." Tretji se pa kislo drži in debelo gleda ter pripoveduje: nKo sem domu prišvedral, in se v temni hiši spodtikal, me razdražena žena nekerščansko napade, rekoč: -Vrat si še zlomi!" nCakaj malo, moja ljuba, tega pa ne storim", jej odgovorim, nrajsi plačam odmerjeno kazen. — Tukaj je tedaj pet tolarjev", reče tovaršema, npa ne poprašujta več, kako da se mi je dalje godilo." C.