Slovenskim udom štajerskih krajnih in okrajnih šolskih svetov! Daželno žensko učiteljišfe v Maribora izroča letos prvič l.judski soli svoj materijal, prve kandidatinje poš.lja v svet. Vspričo učiega naCrta tega zavoda se je bati, da ta materijal za slovenske )jud8ke šoie nima dovolj znanja v slovenš^ini, da torej za iste ni gpoaoben. Z verodostojcega vira imamo zagotovilo, da se celo Slovenke isto znanje v materinsčini, ki so ga z doma, z ljndske sole v ta zavcd seboj prinesle, tn pozabljajo, zgubijo, kakor tndi Di milje na i&tem v prospeh slovensko narodnemu razvoja gojenk. Eer je pa vspeh šJe predvsein odviaen od kakovosti nčiteljstva, opeminjamo krajne in okrajne solat e svete na veliko nevaraost, ki preti naši Ijadski soli, če sa na istej nčnega jezika neveiče, narodno ralačne ali celo sovražte učiteljsko moči nastavljajo. Ia to se bo zgodilo, če ne bedimo, če epimo ] Zakaj če hoče kak okrajni glavar koga na gotovo šclo, kjer je kakšno nedttiaitivno mesto prazDO, a posebaih namenov spraviti, podeli se mn iota s'uiba prezidijalno; day še ce'o dtfiaitivno nameščanje se tako nrpo8tavno čelče prepreči. Glavar namreč naroči, da se dot čnemu Bljabljenca" kar v piearni napise dekret ia a tem je nastavljen. To pa, ker okrajni šolski nadzoroik rad ali nerad kot vdani Blnga svojega gospoda ve, da mu je molčati, ker on na tak način včasib gam glavarja posnema in pa ker okr. glavar gam tadi ve. kaj mu je farmelno še storiti: on bo Damreč v pribodnji seji okrajnega šolg^ega sveta med 87<j;mi prijavami malomario naznanil, da se je ta in ta kot snplentna ali provizorična nčiteljska moč na šoli že namestila ia vu uavzoči člani bodo molče tako imenoTaije odobrili. Tako je ljnbijenec na Tarnem, ne da bi bila slnžba v smsln § 1 dež zak. z dae 17. maja 1877 st. 15 razpisana, turej ne da bi ae bila koakurenca onogočila, ne da bi bil kraj. šol. svet t emisln § 5istfg« zakona svoje mnenje o prošaikib izraziti mogel, ns da bi bil raznn okr. glavarja in okr. šolstega n^dzornfka kateri član okr. sohkega sveta spričevab, kvalifikacijo prošnika pred oči dobil, ne da bi bil v gmisln § 14 cit zak. in § 27 točka 8 dež. zak. z dne 8. febrnarja 1869 št. 11 okrajni solski svet (to je sklepčna ta korporacija v seji, ne pa njen predsednik 8»m) službeno mesto neBtalno namestil, oziroma ne da bi bila igta korporacija v gmigla § 5 naredba štaj. dež. Šol. gveta z dae 27. novembra 1902 st. 12. 215 snplenta (snp'eDtinjo) nsstavila bila — msrreč okr. glavar kot p-edsedaik okr. iol. Bveta, podtaknivši zadevi nikakor ne obsto- ječo nujnost, gtoril je to v gvnji vsemogcčnoati ne zmennši se za veljavne zakonite in naiedbcne določbe, pač pa se rogajoč članom šolake oblasti prrein droge instance, kige svojih pravic ne zavedajo. Eer pa brez strabu pred zgubo lahko stavimo gto proti jedni, da 80 ia bcdo vse kandidatiaje mariborgkega deželnega nčiteljišča v pogebni milosti pri vseb okrajnih glavarjih na glovenskem Štajerju, torej njih pristne zgoraj označene Bljubljenke", ni kaj smelo, če trdimo, da se bo iste gknsalo prezidijalno našim slovengkim šolam viiljevati. Če je bil mogoč slučaj, da je deželni šolski gvet potom premestitve iz slnžbenih ozirov, toraj brez vpogleda krajiega in okrajnega sol. greta v oprembo prošnje, gamo za nemške šole nspcsobljenega učitelja na sloveagko jednorazrednico kot voditelja definitivno premestil, kar je bilo v novinah čitati, bo okr. glavarjem ravao tako labko ali še ložje oa slovenske lole tndi iz glovensčine neizpitane kandidatinje vrivati, namesČati, če se Djim ta doslej protekciji, odslej pa ie germanizaciji dobro služeči mcdus oddaje — to je praviizraz— nestalnih nčiteljskih slnžbizrok nezvine. V to gvrho pa naj: 1. vsak krajni iolski svet sporoči svojemu okrajnemu šolskemu gvetn sklep, da zahteva razpig vsakega vakactnega nčiteljgkega mesta na šolah svojega podroeja, torej da ge brez razpiaa, izvzemši substitncije, nič ne ame aamestiti; 2. vaak okrajni šolski gvet sklene: a) vgako izpraznjeno nčiteljgko mesto v okrajn ge mora razpisati, h) nameščanje dtfiaitiviib glažb vrsiti ge ima le v sejah okr. sol. gveta, c) nobeno prezidijalno imenovanje se kot nezako- nito ne odobri več aaknadno, ker je v zakonu skrbljeno, da se razun mesečnih rednih sej okr. solskib svetov v nnjnih glučajih tndi izvanredne geje lahko gkličejo, toraj vsako imenovanje v geji zvrii. 3. kjer so pa glovenski člaai v okr. sol. avetn T maDJšini in ge predstoječe ne gklene, zabtevati morajo ti vpogled v oprembe vsake prošnje, to pa predTgem, če se ima imeiovanje gamo aakn&dm odobriti, ter morajo dvigniti gvoj veto, če se hoče ali je hotelo na glovensko šolo iz glovenakega jezika neaprobirano moč imenovati. Ce bi ge pa kje na tak veto ae oziralo, ali bi se taki ali gploh kateri atorjeni gklepi od strani predaednikov okr. iol. gvetov ali nadzornikov prezirali, ne nasvetnjemo slovenskim članom pasivne rezistence, obgtrnkcije v sejah ali eelo eksodnse, ker 8 tem se gloveiski soli le gkoduje, marveč kličemo: na dan 8 takim gradivom, v časopigje ž njim in skrbelo se bo, da se na prinernein mestu primerno poropoče ter tako prepreči, da bob v nebo ne zraste, in dogeže, kar nam po zakonn gre. Narodnost in rodoljnbje gta nam ta poziv narekovala, Slovenci v sobjkih zagtopih, vi storite pa gvojo dolžnogt! Pripomba urednistva: Slovengkoštajersko čaaopisje laj ta poziv ponatisie, da vgi glojevi složno nagtopijo, tozadevne gklepe v njem prijavljajo.