u
PRILOGA
^ DOMOVINI
Leto VI.
V Ljubljani, dne 20. marca 193©.
VS&. štev.
Katastrofalne poplave v južni in zapadni Franciji
Kraj Reynles (departma Tarn-et-Qaronne) uničen od poplav. Ostala sta le cerkev ln županstvo.
V vsej južni in zaipadini Franciji so se vrstili početkom t. m. strašni nalivi. Vse reike so narasle deloma zaradi dolgotrajnega de-ževija, deloma pa zaradi naglega tajanja sine-ga v Pirenejih. Naraščanje rek je*bilo tako nagfto, da so bili onemogočeni vsi varnostni ulkrepi. Vse reke so prestopile bregove iin poplavile več tisoč kvadratnih kilometrov. Najhujše so Me poplave v področju reke Tam, ki je porušila večino obrambnih nasipov in poplavila ne samo prostrana polja, marveč tudi minogo mest in vasi.
Po vesteh iz južne in zapadne Francije je zavzela katastrofa poplav tak obseg, kakršnega v Franciji doslej še ne pomnijo. Število človeških žrtev se je zvišalo na 600, a še vedno prihajajo poročila o novih človeških žrtvah. Samo v vasi Moissac je utonilo nad 200 Mudi. V MotntaUbanu so potegnili iz vode doslej 100 trupel, še vedno pa pogrešajo okrog 200 ljudi. V Mointaufbainsikem okrožju
je utonilo skuipno 400 ljudi in porušita 1500 hiš. Saimo v Moissaou je porušenih 500 hiš. Od naselbine Reyinies so ostale samo razvaline.
Poplave so se razširile tudi na Bordeaux. Reka Garonne je na mnogih krajih prestopila bregove in poplavila okolico. Na stotine hiš je pod vodo. Poginilo je mnogo živine iin voda je odnašala razmo tramovije. ki priča, da je opustošenjih na stotine naselbin. Ves promet je ustavljen.
V poplavljene pokrajine je vlada poslala pomožne oddelke vojaštva, ki imajo nalogo, da pomagajo nesrečnemu prebivalstvu pri reševanju imetja in da skrbe za prehrano b&guincev. Organizirani so bili posebni pomožni vlaki, s katerimi dovažajo živež in prevažajo begunce, ki jim je poplava uničila vse imetij.3. Urejena so posebna šotorna taborišča za begunce, kjer jim vojaštvo kuha hrano. Izkazalo pa se je že, da je podpo-
ra v zinesku 100 milijonov, ki jo je določila vlada za prvo pomoč poplavUjeincean, nmoga premajhna.
Škodo, ki jo je povzročila poplava že doslej, cenijo nad 1 milijardo frankov. Uničena niso samo cele vasi, marveč je porušenih tudi ne števil no mostov, razdrte so skoraj vse ceste in železnice v poplavljenih pokrajinah in uničeni visi posevki. Polja so zasuta z naplavinami, tako da jih letos siploh ne bo mogoče obdelati. V nekaterih krajih, kijer je prišla poplava prelko noči, je poginila vsa živina. Vse zaloge živil so uničene.
Med prizadetem prebivalstvom vlada panika in obup. Vlada si na vse načine prizadeva, da omili bedo in najde sredstva za obnovo opmstošenih poforajin.
Tudi na 2. strani objavljamo več slik o teh ogromnih poplavah.
Iz poplavljene Južne Francije — Del mesta Beziersa pod vodo
Senegalski črnci rešujejo ljudi
Vojaki odnašajo onemogle ženske . Iz poplavljenih domov.
Stanje v francoskem poplavljenem ozemlju
faedno bo mogoče misliti na obnovo porušenih seliišč, je treba pospraviti razvaline, pred vsem pa pod njimi zasute ljudi Slika nam prikazuje grozoto razdejanja in delavce, ki odnašajo med ruševinami odkrito
•truplo ponesrečenca.
Francoski vojaki prinašajo živež in obleko za poplavljence
Povodenj na Francoskem — Slika poplavljene pokrajine pri
Vlllematlerju
Železniška proga po povodnji
Sila poplave je poškodovala dvotirno železnico pri Montau-banu. Tračnice so mestoma s-krivljene in oelo pretrgane.
Naš vladar je poslal prezidentu bratske republike za osemdesetletnica najnovejšo umetnino Ivana Meštrovida: bronasto oprsje Mojzesa, visoko 130 om.
80 letnica ge Franje Jugovičeve
T« dni je praznovala v krogu svojih ljubljenih nečakov ln pranečakov svoj 80. rojstol dan vrlo spoštovana ta priljubljena bivša
Učitelj Joža Culek spada med tiste iz stare garde narodnih učiteljev, ki so se upali tedaj javno udejstvovati za naše narodne Interese ln oratl ledino naše narodne prosvete. Njegova domovinska ljubezen }e bila tudi dokazana i velikimi žrtvami, s preganjanjem in tveganjem obstanka. Dolgih 25 let }e učiteljeva! v Št. Juriju ob J. ž. Najdemo ga med ustanovniki tamk. Sokola ln Posojilnice, v obč. odboru Itd. Vedno pa mu je bilo najljubše delo gojitev slovenske pesmi. Povsod, kjer je učiteljeval, je znal zbirati okoli sebe prijatelje pesmi in jih zbrati v močne pevske zbore velike umetniške višine.
Joža Culek pa se je po krajšem službovanju na Bregu pri Ptuju povrnil kot upokojenec v svoj rojstni kraj Središče. Tu se nikakor ne udaja pokoju, temveč se z mlade«, niško vnemo udejstvuje v kulturnem življenju našega trga kot sokolskl prosvetar to pevovodja sokolskega pevskega zbora,
še ena žrtev pri katastrofi »Dakse«
Poleg Bnigelberta Seidla je pri katastrofi parnika »Dakse« izgubil življenje še en Slo-vene« ki sicer mladi France Janžekovič. France se Je rodil 30. novembra 1911 v Gorici, torej teto leto, ko je bil zgrajen parnik
Fran Kolbe f
Pokojnik Je bil posebno tipična osebnost v Btilski družbi. Tu je šel kot poštni starešina f pokoj 1. 1923. V Litiji je užival mirno ta tadovoljno svoj pokoj. Pred mesecem dni pa Je nevarno zbolel, odpeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer Je preminul za srčno kapjo.
Kolbe se }e rodil 1. 1857. v LJubljani. Po-
ln 'dober gospodar Je vestno vršil to nalogo, dokler se otroci niso postavili na lastne noge. Najstarejši »ln je prevzel domačijo, drugi Je davčni inšpektor v Ljutomeru, tretji veletrgovec v Ormožu in najmllajiši tovarnar V Adimontu, hčerki pa sta tudi obe poročeni fn živi ena v Pesnici pri Mariboru, druga pa v Httttenfbergu na Koroškem.
Jubilant ima še dva brata, od katerih je starejši star 84 let in 4 sestre, od katerih je najstarejša stara 90 let. Mati Božidara Raj-6a Je umrla v hiši Jubilanta v starosti 89. let.
»vetll se Je poštni službi. Služboval Je T St. Petru na Krasu ln na Rakeku, kasneje pa j« prevzel pogodbeno pošto na Vačah; tu se Je poročil z gdč. Antonijo Perucljevo, hčerko vaškega učitelja, prvega raziskovalca, ki Je Easledil znamenite keltske Izkopine na Vatah. Dobro se je učvrstil Kolbe v tem odročnem zasavskem trgu in je igral v društvenem življenju važno vlogo. Bil je posestnik, gostilničar, trgovec, vse življenje napreden mož. Veliki požar 1. 1901 mu je uničil domačijo. Pogoreli pa niso njegovi mladostni ideali. Iz Vač se je preselil v Št. Vid nad Ljubljano, od 1915 do vstopa v pokoj pa je služboval v Litiji.
Družabnega in društvenega življenja se je udeleževal tudi. pri nas. Bil je predsednik »Lipe«, odbornik Sokola, najdlje in najbolj delaven pa je bil kot predsednik bivše SDS.
mnogoletna upraviteljica dekliške šole, gospa Frani a Jugovičeva. Tiho, a neumorno Je bilo njeno delovanje v šoli ta Izven nje. V učiteljski službi je vztrajala skoro 40 let. 8 svojo ljubeznijo ln prlzanesljlvostjo »I Je pridobivala srca svojih učenk in vseh, ki so Jo poznali.
Šest križev središkega Jože
Markantna osebnost Je Joža Culek. poznan in cenjen povsod širom naše ožje domovine. Učiteljeval je decenije po raznih krajih slov. Štajerja. 2e kot mlad učitelj se je pred 40. leti postavil v prvo vrsto narodnih borcev.
po odslužitvi vojaške službe poročil sestro Božidara Rajča, takratnega buditelaa Slovencev ln velikega govornika na taborih, žalibog pa je pridina žemka preramo umrla-ki mu zapustila Štiri sinove ln dve hčerki v •taros+i od 5 do 16 let, za katerih odgojo Je moral naprej on sam skrbeti. Kot pridni oče
»Daksa. Ko je dorastel šoli, se je učil v Strojnih tovarnah ln livarnah v Ljubljani za železostrugarja. Lani se je s svojimi starši preselil v Vranjice pri Splitu. Da si ustvari čim lepšo bodočnost ln da bi lahko pomagal staršem na stara leta, se je odločil k temu, da je vstopil v Službo na parmiku »Daksa« kot strodni pomočnik. Z velikim ve-»eljam »e je 9. januarja ukrcal. Dne 26. Januarja, na god svoje matere, je tudi France daleč »redi morija s 36 mornarji našel strašno smrt v hladnem objemu valov.
Slika Franceta Janžekoviča, ki jo priotoču-Jemo, je bila posneta dva dni pred njegovim odhodom Iz Splita. Njegovi starši so bili ve2 let ushižlbeui v Bonačevi tovarni na Količe-vem bi so dobro znani v domžalski okolici.
Kralj Aleksander prezidentu Masaryku
Jubilej' ormoškega dedeka
Kdo ne pozna ormoškega dedeka i njegovim vedno se smehljajočim ln ljubeznivim obrazom? Jože Kuiharič je bil rojen 9. marca 1850 ln je znan pod imenom dedek ne le V Ormožu, ampak po celem okraju. Kot sin kmečkih staršev se je bavil s posestvom in
Komunistični pretepi v Parizu
Policija in nj® pomožna četa agentov v civilu v borbi proti komunistom.
Sfifca levo*
Tisočglava množica na velikem dvoriSču kraljevske palače na Hradčanih posluša nagovor prezldenta T. O. Masaryka.
Sl ika desno r Predsednik Masaryk pri vojaški paradi
V ospredju so trije vojaki s predsednikovo standarto. — Pred T. O. Masary-kom def Hirajo vse čete praške garnlzij®
Na poti do električnega stola
Kolovodje nedavne vstaje v auburnski kaznilnici so prepeljali v zloglasni Sing Sing, kjer jih bodo usmrtili na električnem stolu.
Rudniška nesreča v Macinelleu
Svojci rudarjev strahoma pričakujejo vesti o rudarjih iz rova. kjer je prišlo do silne eksplozije jamskih plinov. Dvanajst rudarjev je bilo pri tem ubitih, mnogo pa težko ranjenih.
Slepi kipar, odvetnik in poslanec
Pariški odvetnik in narodni poslanec Georges Scapini je tudi odličen kipar, dasi je popolnoma slep. Naša slika ga prikazuj®, kako pri delu otipava svoj model. Ta čut je pri njem tako razvit, da mu popolnoma nadomešča vid, kar dokazujejo njegova umetniška kiparska dela.