POMLADNA  
OPAZOVANJA  
V NARAVI
V bližini doma
MODRI PLOŠČEC (Libellula depressa)
Široko sploščeni zadek modrega ploščca je med 
kačjimi pastirji nezamenljiv in mu je prislužil tako 
latinsko vrstno kot slovensko rodovno ime. Tudi 
veliki, temno rjavi madeži na bazi kril so v pomoč 
pri zanesljivi določitvi vrste. Zadek obeh spolov je 
po preobrazbi sprva rumenkastorjavo obarvan, a 
takšne barvne tone ohranijo vse življenje le samičke 
(na sliki). Zadek samčkov namreč že po nekaj dneh 
prekrije značilen sinje modri voskasti poprh. Mod-
ri ploščec je v Sloveniji zelo pogost in ni ogrožen. 
Med začetkom maja in koncem julija ga lahko opa-
zujemo ob dobro osončenih mlakah, ribnikih ali ka-
nalih, tudi sveže izkopano vrtno mlako, gramozno 
jamo ali celo nekoliko globljo lužo hitro obišče. Je 
zelo dober letalec, vendar ob vodi pogosto počiva 
na izpostavljeni »preži«, kamor se rad vrača.
besedilo in foto: Matjaž Bedjanič
CIKOVT (Turdus philomelos)
Cikovt je pogost prebivalec slovenskih gozdov, živi 
pa tudi v parkih in v mozaični kulturni krajini, boga-
ti z drevesi. Ljudsko ime devetovižnik si je prislužil 
zaradi svoje značilne pesmi. T a je sestavljena iz raz-
ličnih krajših napevov, ki jih izmenjaje ponavlja, vsa-
kega dva do štirikrat. Večinoma poje z vrha dreve-
sa, njegova pesem pa je glasna in se razlega daleč 
naokoli. Ravno tako ga bomo lahko opazovali tudi 
med iskanjem hrane na tleh. Po obarvanosti in ob-
liki telesa mu je zelo podoben carar (T. viscivorus), 
vendar ju je mogoče preprosto razlikovati po veli-
kosti, carar je večji od kosa (T. merula), cikovt pa 
manjši. Zelo rad se prehranjuje s polži, in če bomo 
naleteli na kupček strtih polžjih hišic, bomo vedeli, 
da smo v cikovtovi »jedilnici«. 
besedilo: Jernej Figelj, foto: Bojan Bratož
Na terenu
ZELENA KRASTAČA (Bufo viridis)
Ali odmeva r-r-r-r-r-r-r-r-r v toplih spomladanskih 
nočeh v vaši bližini? To je oglašanje zelene krasta-
če. Razširjena je po vsej državi, vendar redka. Njeno 
oglašanje z glasnim in značilnim dolgim naraščajo-
čim napevom neuko uho lahko zamenja z oglaša-
njem bramorja (Gryllotalpa gryllotalpa) ali pa celo s 
podhujko (Caprimulgus europaeus). Svatovski na-
pev samčkov se iz mrestišč v toplih spomladanskih 
nočeh razlega po skoraj vsakem dežju tja do konca 
junija. V Sloveniji vrsto pričakujemo tudi na višjih 
nadmorskih višinah, v alpskih dolinah in na Krasu 
ter v južni Sloveniji, vendar do sedaj od tam še ni 
zbranih podatkov. Če ste med potepanjem po nara-
vi opazili to skrivnostno žival ali jo celo fotografirali, 
nam to prosim sporočite na www.bioportal.si. Vsak 
podatek o njih je pomemben prispevek k poznava-
nju razširjenosti vrste v Sloveniji.
besedilo: Katja Poboljšaj, foto: Aleksandra Lešnik
Svet ptic 01, april 2017 36

Za terenske sladokusce
KRATKOPRSTI ŠKRJANČEK  
(Calandrella brachydactyla) 
Kratkoprsti škrjanček je naša najmanjša in najsvet-
lejša vrsta škrjanca. Je selivka, ki se v Sredozemlje 
vrne v marcu. V Sloveniji velja za redko ptico, za 
katero imamo vsega skupaj zbranih nekaj čez deset 
podatkov. Verjetnost opazovanja vrste, ki se pri nas 
pojavlja predvsem spomladi, je majhna, pa vendar 
bi svetoval pozornost proti koncu aprila, ko imamo 
zbranih največ opazovanj. Najlaže jih boste opazili 
na suhih površinah z malo ali nič rastlinja, kot so 
kolovozi med polji ali pa nasutja, smetišča ali prodi-
šča. Z malo sreče boste njegovo pesem zasledili kje 
v Vipavski dolini, kjer nas posamezna opazovanja 
navdajajo tudi z možnostjo gnezdenja.
besedilo in foto: Dejan Bordjan
SIVI MUHAR (Muscicapa striata)
Konec aprila k nam priletijo sivi muharji, ki so zimo 
preživeli v topli Afriki. Ptico imamo priložnost vi-
deti, ko sedi na koncih vej, na žici, na robu strehe, 
skratka povsod. Včasih ga vidimo tudi na tleh ali v 
zraku, ko lovi žuželke. Po lovu se rad vrne na isto 
mesto in takrat se tudi oglaša z značilnim čk, čk, 
čk ... Tudi prepoznati ga ni težko, saj je v celoti sive 
barve, le peresa na grlu in prsih so temno črtasta. 
Je najbolj »univerzalen« ptič, kar se tiče gnezdenja, 
saj ima lahko gnezdo na drevesu, v grmu, na ska-
lah ali hišah, v čevljih, cvetličnih lončkih, v različnih 
škatlah, umetnih gnezdilnicah, ptičjih krmilnicah ali 
celo v gnezdih drugih vrst ptic.
besedilo in foto: Dare Šere
ŽANJEVEC (Polygala chamaebuxus)
Žanjevec je edini vednozeleni polgrmiček med si-
cer zelnatimi sorodniki v rodu grebenuš. Usnjati listi 
so premenjalni, opojno dišeči cvetovi pa so lahko 
v več barvnih kombinacijah, barva jadra je bela ali 
vijoličasta, krilo in ladjica pa sta rumeni, rdeči ali 
oranžno rjavkasti. Na zelo prisojnih legah zacveti 
zgodaj spomladi, večinoma pa cveti od aprila do 
junija. Domuje na suhih, pustih, karbonatnih tleh, 
rad se druži s spomladansko reso in šmarno travo, 
ne le na rastiščih, marsikje tudi v cvetnonedeljskih 
butaricah. V Sloveniji je žanjevec pogost, le na Pri-
morskem in v Prekmurju ga ni. Ramšela, zajčki in 
petelinčki, zajček, ješprenjček – to je le nekaj ljud-
skih imen zanj. Poznaš kakšno tudi ti?
besedilo: Metka Škornik, foto: Marjan Šenica
Svet ptic 01, april 2017 37