Leto XXII.. št. 277 Ljubljana, sreda 26. novembra 1941-XX Cena cent. 70 Upravništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za Inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano Aigkška oklopna brigada uničena Vs! izpadi iz Tobruka zavrnjeni, pri Solumu pa zadržani Junaška divizija „Savona" se srdito bori — Velike sovražne izgube v ljudeh, motoriziranih sredstvih in vojnem gradivu: 12 nadaljnjih tankov uničenih, 31 letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Su je objavil 25. novembra naslednje vojno poročilo štev. 541: Na marmariškem bojišču so se sile o«i tudi včeraj trdo borile ves dan. Na področju Bir—El—Gobija so divizija »Arie-te« in nemške oklopne divizije po ob'.«»-litvt »: uničen:h je bilo 12 tankov in sestreljena tri letala. Na bojišču pri Solumu so italijansko-nemške čete trdno ?a'!ržale napade, ki jih je sovražnik neprestano obnavljal in se pri tem posluževal novih divizij, ki so prišle od vzhoda. Opozoriti je treba na odlično zadržanje divizije »Savona«, ki se srdito bori in drži v rokah vse glavne postojanke. Zaveznigki letalstvi sta se izkazali v borbi z močnim bombardiranjem in obstreljevanjem s strojnicami. Tudi tobruška trdnjava in pristanišče sta bili iz zraka ponovno bombardirani. V letalskih bitkah je naše letalstvo strmoglavilo v plamomh cscm sovražnih letal. Nadaljnjih 12 letal pa je sestrelilo nemško letalstvo, rd je šest sovražnih lotal zažgalo tudi na tleh. V celoti so bile ta hudi dan prizadejano sovražniku veliko izgube v ljudeh, motori-7 ranih sredstvih in gradivu. Tudi naše izgubo so občutne. Na jugu Cirenaike se m3la posadka v razi D.julo trdoglavo upira sovražnemu pritisku. Našo letalstvo je srdito napadlo ko?ono sovražnih oklopnih avtomobilov, ki so napredovali proti oazi: mnogo avtomobilov sovražne kolone je bilo zadetih in zažganih. Angleška letala so izvršila polete na Tripolis, Eergazi in nekaj manjših krajev I.ibije, ne da bi povzročila žrtce, pač pa neznatno škodo. V zraku nad Tripolfsom je naše lovsko letalo sestrelilo en »Blen-heim«. Na Siciliji je protiletalsko topništvo včeraj popoldne sestrelilo letalo tipa »Hurri-cane«, katerega pilot je bil zajet. V vzhodni Afriki je sovražnik prišel v stik s prednjimi položaji trdnjave v Gondarju ter je izvršil letalske in topniške akcije na naše obrambe, ki so rstro reagirale. Na severnem bojišču toga pw!vV-ja so naši oddelki pred postojanko Cher-cher (Ualag) napadli sovražne sile in jih razpršili. Iniciativa v Libiji na italljanskc-nemški strani Berlin, 25. nov. d. Glede razvoja vojaškega položaja v severni Afriki so izjavljali snoči v pooblaščenih nemških vojaških krogih, da sta v vojnih operacijah v severni Afriki iniciativo že prevzeli Nemčija in Italija. V teh krogih zlasti opozarjajo na nasprotujoče si vesti, ki se širijo o poteku vojaških operacij iz britanskih krogov, da se v njih vedno bolj izraža spoznanje, da nemških in italijanskih čet v severni Afriki nikakor ni presenetila britanska ofenziva. % I tali j ansko-nemško orožno bratstvo Berlin, 25. nov. s. Tudi današnji nemški listi z zanimanjem zasledujejo razvoj vojne na afriškem bojišču in objavljajo nove komentarje o silovitih bitkah, ki divjajo sedaj v Marmariki. Listi tudi to pot siave tesno bratstvo orožja med Italijo in Nemčijo, ki se tudi v Afriki pokriva s slave. »Volkischer Beobachter« poudarja, da ie včerajšnje italijansko poročilo mogoče smatrati kot dopolnitev in pojasnilo zadnjega nemškega uradnega poročila, v !>o-likor gre za severnoafriško bojišče. Obe poročili poudarjata soglasno tesno dunov-no spojitev vojakov osi v skupni volji do zmage. Borba v Marmariki, ki traja že reden dni. bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini italijansko-nemškega prijateljstva. Vsako novo uradno sporočilo nam oa vedno bolj čutiti vrednost vojakov diviz.J, ki se pod poveljstvom generala Bastina n generala Rommela skupno bore tako v obrambi, kakor v protinapadih. Turška sodba o bojih v Marmariki Carigrad. 25. nov. s. List »Bejoglu« piše o vojaškem razvoju na marmariškem bojišču ter omenja, da je Anglija zapodila večino svojih sil in ameriška mehanizirana sredstva, ki jih je prejela v zadnje-a času. List poudarja, da glavni namen Angležev ni bil* dosežen, kajti angleške sile, ki so prešle v napad, da bi obkolile divizije osi, so bile ustavljene z energično akcijo italijanske divizije Ariete. List smatra Churchillovo izjavo o gotovosti zma^e v dveh urah za neprevidno, saj je medtem že poteklo nekaj dni, ne da bi Angleži dosegli odločilen uspeh. Glede na angleško bombardiranje Sicilije in južne Italije, ki naj bi zrušilo moralo tamkajšnjega prebivalstva, ugotavl'a turški list, da tudi ra namen ni bil dosežen, kajti italijanski na- j rod trdno stoji za svojimi hrabrimi vojaki. Švedski list o branilcih Gondarja Stockholm, 25. nov. s. Rimski dopisnik lista »Dagens Nyheter« objavlja članek, v katerem opozarja na junaško obrambo Gon-darja. Gondar je simbol, kakor piše, kreposti in poguma italijanskega vojaka. Celo sovražnik je presenečen spričo tolikšnega duha žrtvovanja in samozataje. Zgodovina bo zabeležila obrambo Gondaija kot enega najbolj epičnih dogodkov. Zadržanje italijanskih branilcev v vzhodni Afriki je vsemu svetu zgled nadčloveških naporov, ki jih lahko narod vzdrži, ko ga preveva visok patriotični duh. Gondar pa pomeni obenem italijanski triumf nad Angleži v političnem smislu, kajti z italijanskimi vojaki :n Mus-solinijevimi črnimi srajcami se bore tam tudi Abesinci. na zap&ilu Berlin, 25. nov. d. S pristojnega nemškegi vojaškega mašita javljajo, da je ena sama nemška izvidnika letalska eskadra za operacije na veliko daljavo uspešno zaključila svojo tisočero akcijo nad sovražnikovim ozemljem. Ta letalska eskadra je izvršila 789 poletov nad angleškim otočjem. Popadke te eskadre so v posameznih nevarnih poletih fotografirale 118.000 kvadrat, kilometrov sovražnikovega ozemlja in za pot milijonov ton sovražnikovega trgovinskega brodovja. Eskadra je izsledila najbolj skrita zatočišča britanske vojne mornarice teir se je vrača.\a z dragocenimi fotografskimi posnetki. V oboroženih izvidniških poletih n ad b rodov jem oktog britanskega otočja 'e eskadra v bližini Faroerskih otokov in oli vzhodni škotski obalLi potopila 17 britansk;h trgovskih ladij s skupaj 51.000 tonami, medtem ko je nadaljnjih 21 trgovskih ladij poškodovala z bombnimi zadetki. Ise-mieux, ustanovitelj francoske židovsko framasonske organizacije »Svetovna židovska zveza«, in ki se nanašajo na namere o ustvaritvi židovskega prvenstva v svetu. Knjigo je spisal Potrovsky, ki pripominia, da je bil 1. 1863 tudi v Ameriki ustanovljen neki tajni red, nazvan »B Nai B Rnn« (sinovi zveze), čigar namen je bil, da bi zbral Žide vsega sveta in tako povezal njih sile v borbi za dosego svetovnega gospostva. Zanimivo je, pripominja nemški list, da so Cremieuxova prerokovanja bila uresničena prav v Severni Ameriki, kjer je omenjeni tajni red skrbel za židovske intrige in kjer je sedaj večji del svetovnega zlata v rokah židovskih bankirjev Zedinjenih držav. Tudi Roosevelt je samo sužorij tega skritega židovskega reda, kar samo potrjujejo našo prejšnjo sodbo, da je predsednik Zedinjenih držav služabnik mednarodnega židovstva Ameriška ženska armada za pomoč kmetijstvu Stockholm, 25. nov. d. Nemški preko-morski agenciji poročajo iz Washingtona, da je ga. Rooseveltova v ponedeljek podala za časopisje izjavo, v kateri je napovedala organizacijo ženske armade, ki naj bi za ča6 žetve pomagala v poljedelstvu. Ga. Rooseveltova je pripomnila,, da bo nad to armado sama prevzela komando ter da bodo vanjo razen žensk sprejeti tudi mladoletniki, ki še niso godni za vojaško službo. Amerika uk"nja izvoz petroleja v špan jo Stockholm, 25 nov. d. Zedinjene drSave pričenjajo tudi proti Španiji zavzemati zmerom bolj neprijazno stališče. Kakor javljajo nemški poročevalski agenciji 'z New Yorka, je ameriški urad za vojno gospodarstvo pravkar objavil uredbo, s katero se anulirajo vsi transporti goriva v Španijo ter v španska posestva vključno Tanger, Alžir, španski Maroko in Tunis. predsednik japonske vlade kot načelnik te unije kratek govor, v katerem je izjavil, da je danes Japonska v najtežjem položaju, v kakršnem se je kdaj znašla v svoji zgodovini. Naglasil je, da se mora Japonska tega vedno zavedati ter se pripraviti na obrambo. Tokio, 25. nov. (Domei) Na današnji tiskovni konferenci je pooblaščeni vladni zastopnik Niši Kiši izjavil, da ne ve nič novega povedati o japonsko-ameriških razgovorih ter da ne more podrobno komentirati razpleta pogajanj. Na vprašanja, zakaj je bila v Ameriko poslana še četrta japonska potniška ladja, je vladni zastopnik odvrnil, da je v Ameriki ostalo še mnogo Japoncev, ki nimajo tamkaj kaj početi, odkar je bilo njihovo imetje dano pod zaporo. Pripomnil je da bo japonska ladja pristala tudi v Balboi. kjer bo sprejela tiste japonske državljane, ki so ostali zaradi ukrepov panamske vlade brez sredstev za življenje Pripomnil je še, da Panama še vedno ni dala zanesljivega odgovora na japonski protest zaradi odredbe, ki prepoveduje Japoncem sodelovanje v gospodarskem življenju Paname. Sovjetska onorišča za ameriško mornarico Tokio, 25. nov. (Domei). Carigrajski dopisnik lista »Niči Niči« poroča, da se je iz tamkajšnjih ameriških virov zvedelo, da bo novi sovjetski poslanik v Washingtonu, Maksim Litvinov, po svojem prihodu v Wa-shington podpisal nekakšno pogodbo, s katero naj bi Sovjetska zveza prepustila več svojih mornariških in letalskih oporišč ameriški vojni mornarici. Umik ameriških topničark z Jangceja Tokio, 25. nov. (Domei) List »Niči Niči« objavlja iz pooblaščenih ameriških krogov v Šanghaju vest, da nameravajo Zedinjene države umakniti svoje topničarke z reke Jangce. Ta ukrep naj bi bil v zvezi z že objavljenim sklepom o odpoklicu ameriških mornariških strelcev iz Šanghaja in Tiencina. V Indokrni aretirani čangkajškovi agenti Tokio, 25. nov. (Domei) Iz Saigona javljajo, da so eksekutivna oblastva japonskega ekspedicijskega zbora aretirala na področju Francoske Indokine, posebno v okolici Saigona, 90 agentov čungkinške vlade, ki so se udejstvovali v protijapon-skih akcijah. V bodoče se bo dovoljeval izvoz petroleja v navedene pokrajine samo proti posebnim licencam, ki se bodo izdajale od primera do primera. Ladje, ki so s transporti nafte ali drugega goriva že na poti proti Španiji odnosno severni Afriki, goriva ne bodo smele izkrcati na španskem področju. Washingtonski predlog Argentini Tokio, 25. nov. (Domei) List »Niči Niči« poroča iz Buenos Airesa, da so Zedinjene države ponudile argentinski vladi odkup-vseh argentinskih proizvodov v naslednjih treh letih, če se Argentina v tem razdobju ne bo spuščala v nikake transakcije z državami osi, vključno z Japonsko. »Niči Niči« poroča, da argentinska vlada sedaj proučuje ta ameriški predlog. Bclparski ofic?r*i na vzhodnem bojišču Sofija, 25. nov. s. Danes odpotuje na vzhodno bojišče nekaj Višjih bolgarskih oficirjev pod vodstvom šefa bolgarskega generalnega štaba generala Lukaša. Bolgarske oficirie je povabilo nemško vrhovno poveljništvo, da si podrobno ogledajo nemško-rusko bojišče. Bolgarsko-švicarski gospodarski sporazum Bern, 25. nov. s. Med Švico in Bolgarijo je bil sklen-en kompezacijski dogovor, ki bo namesto dosedanjega plačilnega dogovora iz 1. 1936 stopil v veljavo 1. decembra t. 1. čiščenje v rumunski kinematografski proizvodnji Budimpešta, 25. nov. s. Čiščenje Židov se nadaljuje tudi na področju kinematografske proizvodnje. Navzlic zakonu, ki je pred kratkim prepovedal Židom sleherno delovan-'e na tem področju, so se Židje vi*-hotapljali v kinematografsko Industrijo zaradi naklonjenosti Arijcev ter na skrivaj razvijali svoje delo. Policija je pc daljši preiskavi aretirala 7 bogatih Židov, ki so na področju kinematografske proizvodnje realizirali skrivaj velike dobički. Ukreni za pomladansko setev v Rumuniji Bukarešta, 25 nov. s. Vlada je blokirala ves ječmen v državi in prepovedala njegovo porabo. Ječmen se mora po odreobi vlade prihraniti za pomladansko setev na poljih, ki zaradi slabega vremena niso bJ-la posejana. Peki v rumunski prestolnici bodo morali imeti odslej v zalogi toliko moke, kolikor jo potrebujejo za peko enega tedna. Ta ukrep je bil izdan zaradi tega, ker te je pripetilo, da je v Bukarešti zmanjkato kruha. Skrčenje železniškega prometa v Franciji Pariz, 25. nov. d. Državni tajnik prometnega ministrstva Berthelot je predstavni kom tiska izjavil, da francosko prometno ministrstvo zaradi pomanjkanja premoga namerava skrčiti osebni železniški promet za nadaljnjih 10 %. Tu: ri 3 prehrani p.krajane Dejstvo. da ie naša Ljubljanska pokra j.na v [-ogledu prehrane pasivna, je bilo doslej teko splošno znano, da je vsakdo računal z njim kot s stalnim činiteljem in dj n nikomur prišlo niti v sanjah na miseK da bi poskuša! izpodbijati ta dejanski sti.n Kar naenkrat pa se je dvignila nespametna agitacija, ki temelji na partizanski zablodi in ki na vsa usta proglaša, da je naša po krajina visoko aktivna glede prehrane in da je sedanje stiske kriva italijanska oblast. Ti nepoučeni in zlonamerni glasovi so po stavili objektivno resnico na glavo ter brez vsega sramu trdijo, da Italija na debelo »z vaza živila iz naše pokrajine. Te kratkovidne ljudi, ki skušajo splošno znano dejstvo izkriviti, je treba opozoriti na številke o blagovnem prometu, ki poda jajo čisto drugo sliko, kakor jo skuša naši javnosti predstaviti partizanska brezglavost. V prometni službi so naši ljudje, ki vedo m vidijo vse. kar se godi v tem pogledu tn ti naši ljudje vedo, da Italija iz Ljubljanske pokrajine izvaža le les, da pa so oc' prvega dne italijanske zasedbe do konca oktobra t I. prišle iz Italije k nam naslednje količine živil: pšeriične moke . . . 10,644.800 kg ržene moke . . . 162.200 •f testenin .... . 1,748.000 moke za testenine . . 304.200 riža . . . . . • . 1,666.100 •• sladkorja .... . 1,140.000 n masti ..... 69.911 slanine ..... 77.345 »» olja . 132.382 99 surovega masla . . . 106.550 »1 sira ...... 10.108 99 mila ...... . 240.000 1> ovsa ...... . 270.000 99 Te številke, ki jih nespametno partizan sko hujskanie ne more spraviti s sveta in jih tudi ne more zmanjšati ali prikriti, so nadvse zgovoren demanti. Kdor ima le ko ličkaj vpogleda v naše prehrambene prilike, bo že po površnem tačunu sam prišel do istih številk, ako ni zapeljan in ako ima še toliko samostojnosti mišljenja, da ie podlega brez kritike prišepetavanju tistih, ki hočejo za vsako ceno rušiti red in kaliti mir v naši pokrajini. Skrb vlade za ;*ašo pokrajino je očividna in otipljiva in tej skrbi dolguje pošten človek polno pri znanje. Vpisovanje v novo vse-učiliško organizacijo Vpisovanje v novo vseučiliško organtet-cijo v Ljubljani se je pričelo. Prijave se sprejemajo v prostorih organizacije v vse-učiliški knjižnici v Turjaški ulici ob delavnikih od 10. do 12. Preiskava o potopitvi turške ladje „Ropak" Carigrad, 25. nov. s. Vojno sodišče, ki je imelo nalog, da izvede preiskavo zaradi potopitve turške ladje »Ropak« v bližini otoka Cipra, je ugotovilo, da bo treba o tej zadevi soditi visoke oficirje, državne uradnike in osebe na visokih mestih, ter je ugotovilo, da ni pristojno v tej zadavi, Po informacijah lista »Vakan« je vlada baje sklenila ustanoviti vrhovno sodišče, ki bi smelo zaslišati tudi poslance in osebe na visokih mestih ter bi imelo pravico zahtevati, da se poslancem odvzame njihova parlamentarna imuniteta. Zdi se, da se odgovornosti v tej zadevi večajo ln da bo čim dalje več oseb pritegnjenih v proces. Turško olivno olje za Irak Ankara, 25. nov. d. Iraška trgovinska delegacija je v Carigradu podpisala pogodbo o dobavi velikih količin olivnega ol-'a Iraku. V tukajšnjih krogih pripominjajo, da bo to olje bržkone potrebno za britanske okupacijske armije, ki v Iraku na široko Izvršujejo rekvizlcije. Omejtve uvoznih olajšav na Ada Kaleju Bukarešta, 25. nov. s. S posebnim vladnim odlokom so bili ukinjeni vsi privilegiji, ki so bili priznani turškim prebivalcem otoka Ada Kale na Dunavu. Doslej so ti prebivalci uživali olajšave, zlasti v blagovnem prometu. Blago, ki je prihajalo na otok, je bilo prosto vseh dajatev, zaradi česar so prebivalci otoka na široko kupčevali, prodajajoč blago turistom. Novi ukaz dovoljuje uvažanje brez carine samo določene količine sladkorja, alkoholnih pijač in kave. v kolikor služijo za porabo domačega prebivalstva Letalski promet med Londonom in Kairom uk njen Lizbona, 25. nov. s. Po poročilih s portugalskega letal5šča Cabo Ruigo je že tri dni ukinjen promet na letalski progi London—Lizbona—Kairo. Omejitev mesa v Švici Berlin, 25. nov. d. V Švici je biil uveden tretji brezmesni dan. Razen torka in petka, k' sta že doslej veljala za brezmesna dneva, so oblastva tudi še za ponedeljek prepovedala prodajo in konzum mesa. Ameriške čete v Nizozemski Gtrjani New York, 25. nov. d. Tukajšnji listi poročajo, da bo oddelek ameriških čet prevzel zaščito rudnikov bavksita v Nizozemski Gujami. Katastrofalen požar New York, 25. nov. d. V mestu Sevvar-du na Aljaski je v glavni prometni ul)H izbruhnil velikanski požar, ki je vpepe'Jl celo vrsto poslopij. Kakor poročajo snoč-njl newyorški listi iz Seattlea, se ceni škc-da na približno milijon dolarjev. Gasilcem še nI uspelo omejiti velikanskega požara. č~le za posredovanje med Perujem in Ekvadorjem Bnenos A»res, 25. nov. d. Snoči je b4-lo s pristojnega mesta v argentinski prestolnice objavljeno, da se je reoublika Cile Izrekla pripravljeno za sodelovanje v pc-sredovalni akciji, s katero se bo dokončno poravnal spor med republikama Perujem in Ekvadorjem. K predpisom o prodaji oblačilnih predmetov, strojev ln kovinskih izdelkov Prejšnji teden smo na tem mestu opozorili, da nadalje velja naredba Visokega komisarja o prodaji oblačilnih predmetov in drugih porabnih predmetov št. 123 z dne 9. oktobra, po kateri se smejo oblačilni predmeti, tkanine .obutev, usnjeni in kožni izdelki, mila in snažilna sredstva ter stroji in kovinski predmeti prodajati potrošnikom samo. če pokažeio osebno izkaznico ali začasno prepuščen izkaz o istovetnosti, in sicer pri vseh prodajah preko 20 lir Glede na stavljena vprašanja, kateri stroji in kovinski predmeti so mišljenj v ČL 4 te naredbe pojasnjuje Visoki komisariat, da so tu mišljeni: šivalni stroji, pisalni stroji, radijski aparati, fotografski aparati, poljedelski stroji itd. Izvzeti so le stroji velikih dimenzij n. pr. lo-komobile, tovarniški stroji itd. Pod kovinskimi izdelki pa so mišljeni izdelki, ki so v celoti ali deloma iz kovine. Nabava uniform za vratarje in tekače Vnavodilih za racionirano prodajo oblačilnih predmetov je določeno, da sme Zbornica za trgovino in industrijo izdajati na prošnjo delodajalcev nakupne bone za delovne obleke, delovne halje, predpasnike in čevlje (odnosno ustrezno količino blaga) za delavce, ki so pri njih zaposleni. Dodatno pojasnjuje Visoki komisariat še naslednje: Uniforme za osebje javnih in privatnih zavodov (za vratarje, nameščence, tekače itd.) se morajo dobavljati z osebnimi izkaznicami. Ce gre za delovno obleko se sme nabava dovoliti v mejah ČL 16 splošnih navodil (Službeni list z dne 8. novembra) in ob upoštevanju dejstva, da je razpolaganje s tekstilnimi proizvodi sedaj omejeno. Italijanska udeležba v hrvatskem gospodarstvu sV reviji »Rivista Bamcaria« je objavil A. ®iordano zanimive podatke o gospodarskih interesih Italije v Vzhodni Evropi n Srednjem Orientu. Pisec navaja obširno italijansko udeležbo v hrvatskem gospodarstvi, zlasti pri denarnih zavodih, zavarovalnicah, paroplovnih družbah in drugih promet a.h podjetjih. Milanska Banca Gomrnerciale je že pred 10 leti kupila večino dellnic Hrvatske banke v Zagrebu. Dolgo časa pa že p^ silujeta na področju Hrvatske znani zavarovalnici Assicurazicni Generali in Riunic-ne Adriatica di Sicurta. Prva kontrolira zagrebško zavarovalnico »Sava« z glavnico 10 milijonov kun in je tudi udeležena pri zavarovalnici Rossia Foneier. Velike italijanske paroplovne družbe Tržaški Lloyd, Ita-Ina, Tkrrenia in Adriatica imajo svoja zastopstva v Zagrebu, Dubrovniku in Gružu. Prometne interese na področju Hrvatske zastopa družba Societa Adriatica Innocente MangiHH s svojimi podružnicami na Hrvatskem. Svoje podružnice imajo na Hrvatskem tudi nekatere velike industrijske tvrdke. kakor Fiat in Pireflli. Italijanske trgovinske tvrdke se ude:stvu-jejo predvsem v trgovini z živili. Na tem področju delujejo tvrdke Maurizio Corti (Sirajevo). CapuTZo (Dubrovnik) in tvrdki G roso ter Poser v Zagrebu. Milanska tvrd ka Guaschin e Faccimani ima podružnico v S^vonskem Brodu. ki je vrhu tega udeležena pri ja-godinski tvornici mesnih izdelkov Klefiš. V lesni industriji delujejo tri italijanske tvrdke, in siceT »Ugar« (Sarajevo). kjer ima večino delnic tvrdka S. A. Farestale Triestina. nadalje tvrdka Buta-zruni & V en tur ni z žagami in tvomico pohištva pri Sarajevu in tvrdka Pansini. po>-sestrimsko podjetje enakoimenske družbe v Mo'fetti. S področja tekst;lne industrije na va!a pisec interese tvrdke Societa Filatora e Tessitura di Cotcni di Trizio ki pripa l« tržaški tvrdki Glanzmann; ta italijanska tvrdka je udeležena pri tvonreah jutimh izdelkov v Sarajevu in Karlovcu. V hrvatski železarski industriji italijanska podjetja niso udeležena vendar obsto;i za področje zanimanje na strani Italije. Italijanska petrodejska družba AGIP je udeležena pri Medjimurski petrolejski d. d., ki izkorišča novo odkrita ležišča nafte med Savo in Dravo in je dosegla že dnevno produkcijo 100 ton. V Zagrebu je bili ustanovljen konzorcij za razvoj tekstilne industrije, v katerem so odločilno zastopana italijanska podjetja. Italijanske tvornice orodnih strojev (Ansaldo, Franco Tosd, Marelli) ao pred leti ustanovile za prodajo italijanskih strojev v jugovzhodni Evropi podružnično podjetje S. A. Danubital v Beogradu. Sedaj je aktualna ustanovitev podružnic te družbe v posameznih državah vzhodne Evrope. Gospodarske vesti = Predelava lesnih odpadkov v alkohol. Iz Rima poročajo, da je italijanska korpo-racija odobrila gradnjo šestih novih tvor-nic za izkoriščanje lesnih odpadkov, zlasti za pridobivanje alkohola lz teh odpadkov. = Ustanovitev centralnega mlekarskega podjetja za Hrvatsko s sodelovanjem nemškega kapitala. Za boljšo oskrbo Zagreba ln Hrvatske z mlekom je bila nedavno ustanovljena Zajednlca za mlekarstvo, v kateri so se včlanila poleg mlekarskih zadrug tudi druga mlekarska podjetja. Pretekli teden pa so organ-zacije, včlanjene v te^ za-jednici, ustanovile delniško družbo pod imenom M o p a k d. d. za proizvodnjo in promet z mlekom in mlečnimi proizvodi, s sedežem v Zagrebu. Pri ustanovitvi te delniške družbe sodelujejo vsa mlekarska podjetja Hrvatske in predstavniki nen.ške narodne skupine, vrhu tega bo 30 % delnic vpisala neka finančna skup-na iz Nemčije, ki je zastopana preko družbe Molkere: Im-port Gesellschaft NDH. Na ustanovni skupščini je bil izvoljen za predsednika Ivan Derežič, podpredsednik Zveze mlekarskih zadrug in poverjenik Zajednice za mlekarstvo, za prvega podpredse Inika je bil izvoljen dr. Fritz Ursin z Dunaja in za drugega podpredsednika Josef Schmid iz Osi-jeka. V upravnem odboru pa so industrijec Viktor Hrešič, Fritz Wiebel (Dunaj) in Valent Tkalčec. Nadzorstvo tvorijo po en predstavnik hrvatske skupine, en predstavnik nemške narodne skupine in en predstavnik inozemske nemške skupine. = Urad za cene in mezde na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o ustanovitvi in delovanju državnega urada za cene in mezde. Ta urad se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu z nalego, da določa cene in višino mezd in plač, da določi način kalkulacije, kadar se cena ne more fiksno določiti, da določi kontrolo nad cenami in mezdami in da obstoječe cene po potrebi zniža. Z novo naredbo je predpisano splošno blokiranje vseh cen in mezd in se cene in mezde, ki so veljale na dan uve-ljavljenja te zakonske odredbe, ne smejo povišati ali drugače spremeniti brez odobritve novega urada. Obstoječe gospodarske zajednice in centrale ter strokovne zajednice delavcev in nameščencev so glede cen in mezd podrejene temu uradu. Pri velikih županstvih bo postavljeno potrebno število trgovinskih obveščevalcev. Ukinjen je dosedanji urad za kontrolo cen v Zagrebu z oblastnimi nadzorništvi. Za kršitev predpisov predvideva naredba stroge kazni, med drugim tudi kazen prisilnega dela, odvzemanje imovine, ki je predmet kršitve, prepoved poslovanja za določen čas ali za vedno in postavitev podjetja pod državno upravo. = Kontingenti ran je začimb v Nemčiji. Glavna zveza za nemško vrtno gospodarstvo je izdala predpise za kontingentiranje dobave začimb trgovcem. Za čas od 17. novembra do 8. februarja so določeni naslednji dobavni kontingenti: za majaron 10 %, za gorčico 5 %, za poper 3 za klinčke in cimet po 1 % celotne dobave v letu 1938. Paprika se sme dobavljati v neomejenih količinah. = Naraščanje obtoka bankovcev v Angliji. V prvem tednu novembra je obtok bankovcev v Angliji prvikrat prekoračil mejo 700 milijonov funtov in je dosegel 704 milijone funtov. V prejšnjih enajstih tednih je vsak teden prinesel novo povečanje obtoka. V finančnih krogih računajo s tem, da bo morala vlada še pred božičem odobriti povečanje maksimalnega kontingenta za obtok bankovcev, ki je sedaj določen na 730 milijonov funtov, tako da znaša rezerva Angleške banke za izdajo bankovcev le še 26 milijonov funtov. 2e ob izbruhu sedanje vojne je angleška vlada povečala kontingent bankovcev, ki jih sme izdati Angleška banka, na 580 milijonov funtov. Od tedaj je bil ta kontingent trikrat povišan, in sicer vsakokrat za 50 milijonov funtov. Zadnjikrat je bil povišan v začetku septembra, in sicer od 680 na 730 milijonov. Na uradnih mestih ne prikrivajo, da je rastoče povpraševanje po bankovcih v znatni meri pripisati naraslemu obsegu plačil v gotovini, s čimer se posamezniki izogibajo davčni in tržni kontroli. Visoki davki, zlasti vojni davki, zavajajo podjetja, da določen obseg prometa ne knjižijo, temveč ga likvidirajo v gotovini. Seveda pa ni samo večja potreba po bankovcih povzročila naraščanje obtoka, temveč so bili za to odločilni tudi krediti vladi. Ker je bilo v zadnjih tednih vpisovanje posojil slabše nego prej, je morala angleška vlada najeti pri Angleški banki začasni kredit 20 milijonov funtov. = Velik uspeh švicarskega notranjega posojila.-Iz Curiha poročajo o končnem rezultatu vpisovanja švicarskega notranjega posojila. Kakor znano, je bilo razpisano 3V4% notranje posojilo v višini 250 milijonov frankov in 2%% posojilo na blagajniške bone v višini 100 milijonov frankov. Dejansko pa je bilo vpisanih na prvo posojilo 325 milijonov in na drugo posojilo 280 mJlijonov frankov, tako da je bilo več vpisanih v celoti 225 milijonov frankov. Švicarski zvezni svet bo znesek teh dveh posojil zaradi večjega vpisa sorazmerno povišal in sicer na 320 in 270 milijonov frankov (skupaj 590 milijonov frankov). Od gornjega izkupička bodo porabili 150 milijonov za povračilo 4°/« zveznega posojila iz leta 1934, medtem ko bo 440 milijonov ostalo za kritje obrambnih izdatkov. španski delavci v Nemčiji Madrid, 25 nov. s. Snoči je odpotovalo iz Madrida v Nemčijo 400 španskih delavcev iz pokrajine Huelva. Na postaji so jih pozdravili člani špansko-nemške komisije za izmenjavo delavcev. Naraščanje draginje v Severni Ameriki Vedno večja nevarnost inflacije — Preiskava v upravi fonda za obrambne stroške Jesensko življenje na Dolenjskem In Kočevskem Spomin na dolgoletnega topliškega gosta — Kočevarji se poslavljajo in poravnavajo svoje obveznosti — Oblačilne nakaznice so prišle Dolenjske Toplice, 25. novembra. Vest, ki 'o je prineslo »Jutro« o srnrtr ribniškega veljaka in rodoljuba g. Andreji Podboja, smo vzeli tudi v Toplicah z obžalovanjem na znanje. Pokojnik je o-il mnogoleten kopali."ki gost. ki je rad prihajal v Dolenjske TcpHce, da se iznebi nadležnega r»:vmatiz,ma. Bil je prijeten v kopališki družbi, ki jo je zabaval s prirojeno ribniško šegavcrtjo. Rad je zahaja] v prijazno topil i-"k o okolico in vabil goste na izlere. V zadnj:h letih ga je spremljala tudi gospa soproga, rstotako zabavna družabnica. Ker je bil 2. Podboj med najstarejšim j obiskovalci Dolenjskih Toplic, je bili tudi član zdraviliške komisije. Topličanom in !:oni-liškim gostom bo ostal še dolgo v blagem spominu. Po topli "k i okolici še vedno napeljujejo elektriko. Ko so bile pred par leti Dolenjske Toplice in ckolica deležne blagodat' napeljave električne razsvetljave, sa je dala večina posestnikov' na ne;] jati v ht5e in deloma tudi v gospodarska poslopja Mektri*-tok Bili pa so tudi gospodarji, ki do novodobne razsvetljave in uporabe elektrike niso imeli zaupanja, ali pa tudi iz iru-g h vzrokov niso hoteli ali niso mogli napeljati elektrike v svoje hiše. Večina teh ve danes kesa, ker v sedanjih razmerah ne morejo dobiti primerne razsvetljave. Zdaj spregledujejo korist, ki jo nudi električna Luč, zaito jo napeljujejo, čeprav stane danes napeljava mnogo več kakor prod leti, ker se je material zelo podražil in je tudi no kakovosti slabši od prejšnjega. Podjetje hiti z dolom, vendar ne more vsem interesentom takoj ustreči. Mnogi kmečki gospodarji so si omislil: tudi mlatilnice na električni pogon in motorje za žaganje drv. Veliko se tudi že lika z električnimi likalniki. Tako elektrika pospešuje delo in ga modernizira. Vodnikove knjige bodo' kmalu izšle. Prijavljajo se še vedno novi naročniki. Ker 'e sera j ni časi za naročite v knjig Vodnikove družbe, pozivamo vse, ki se jih še žele naročiti, naj to nemudno store pri poverjeniku g. Ivanu Osani, Prehranjevalni urad deli te dni po vason oblačilne nakaznice, na katere so nekateri že komaj čakali. Kmetje se navadno preskrbe z zimskim perilom in toplejšo obleko šele kasno na jesen, ko prične pritiskati mraz, in ta ;e letos nastopil izredno zgodaj. Veliko potreb je tudi glede obutve, saj za suho vreme je vse dobro, ko pa se prične deževje in Vlaga, mora biti obutev dobra, da ne propušoa vode. Z izkaznicami bo mogoče kriti najnujnejše potrebe, več pa preprosti človek ne zahteva. Poljskih pridellkov, največ svinjske krme imajo dolenjski kmetovalci še mnogo ni polju, ker neugodno vreme ovira pospravo. Zato primanjkuje prašičje krme. S koruzo lete® le malo krmi jo> prašiče, da je ne hi primanjkovalo za človeško prehrano. Tudi krompirja ne morejo kaj več pokladati prašičem, ker pridelek ni bil niti tako obilan niti tako dober, kakor se je pričakovalo. Ker je treba primerno' krmiii tudi mladiče ki naj bi bili za prihodnje leto, o nekateri že pred tedni zaprosili dovod5 en ja za iak«»'l starejših svinj. Sosedje Kočevarji se pripravljajo na od hod. Mnogi, ki so imeli med našimi ljudmi več znancev in prijateljev, se poslavljajo, drugi zopet p'aču;ejo svoje dolgove, ki n jih napravili bodisi ponovno ali Irug^če, saj je vladalo med sosedi vedno dobro raz rr.erie. So pa tudi tak, ki se sedaj spomnijo svojih že precej starh dolgov. K"kor so bližnji Kočevarji radi ustav!jalli v topliškm restavracijah kadar k o'i so imeli cw>raviti v Topl:cah. ali so potovali tod mimo Novo mesto največ "b tržnih :n semanjih dneh. tako so tudi zdaj skoraj -sak dan v Dolenjskih Toplicah, kier kupuje io raznih potrebščin za notovanie. Obrtnonadaljevallna vrla. ki je bila v prs-teklem letu ustanovi;ena v veliko korist obrtnega in trgovskega naraščaja, se ie v mesecu novembru zopet pnčela. Pouk ie vsak teden dvakrat popoldne. Lani je bil pouk v večernih urah. kar ie gospodarjem sicer bol j ugajalo, vendar pa za mladino 'o n- preveč primerno, posebno še. ker so nekateri vajenci, ki so obvezni pohajati cb^-no šolo precej oddaljeni. Zaradi nove odredbe glede šolske obveznosti ima prvi razred osnovne šole blizu 100 učencev in učenk. Ker je uspešen pouk pri tako velikem številu otrok nemogoč niti ni dovoli j prostora v sncer prostornem razredu, je šolsko upraviteljstvo zaprosilo za vzporednico in za novo učno moč. Kr2 bo le z učilnico, ker ima šestrazredna šola le tri učilnice. Treba bo učne ure tako razporediti, da bodo vsi otroci deležni pouka po predpisanem števillu ur. Šolo v Dolenjskih Toplicah bo pa treba v bližnji bodočnosti vsekakor razširiti. Ajdo mlatijo ... Novo mesto, 25. novembra. Čeprav letos ni bilo tako imenovarega ajdovega vetra, ki ajdo suši, in je že dvakrat zapadel sneg, je južno vreme zadnjih dni ajdo v kozolcih posušilo, da so jo nekateri že pričeli mlatiti. Bliža r« december in z njim prava zima, zato je treba hiteti, da jo pospravimo, preden nastopi zima. Ajda bo mnogo pripomogla k prehrani Dolenjcev, saj si skoraj ni moči misliti kmečke družine, kjer bi ne bili ajdovi žganci priljubljena jed. Je pa tudi ajdova potica z ocvirki prav izboraa poslastica, k' pride 'le za bolj siovesne prillike na vrsto. So kmetske gospodinje, ki so prave .noj-strice pri napravi in peki ajdove potice, kakršna se tudi na mizi »boljšea družino imenitno postavi. Z omlatenjem ajde bt vse žito pospravljeno, le sušenje in ruženje koruze ostane se prihranjeno za zimske večere. Ostanejo še notranja dela in dela p-; živini, poprava orodja in podobno, kar kmer opravlja navadno pozimi v toplo zakurjeni sebi. Sedmi seznam kočevskih izseljencev Pobotni urad za dolgove in terjatve je v Službenem listu 22. t. m. objavil VII. seznam naslednjih 369 oseb, ki so za^-^sile za preselitev v Nemčijo (v oklepajih '3lo starosti in kraj rojstva): Občina Kočevska Reka Gornji Vecenbah : Schweiger Ivan (21); Zekoll Marjeta (77, Breže); Eppich Matija (55), Marija, roj. Mar^nzei (57), Magdalena (18), Josip (10); Honig-mann Magdalena (63); VVittine Alojzij (45), Josipina roj. Bartelme (44), Alojzij (19), Helena (17), Ema (15); Mataja Ivan (35), Josipina, roj. Oswald (32), Frida (7); VVeber Marija 68. Spodnji Vecenbah : Schweiger Ivan (41), Pavlina, roj. Bartelme (41), Ivan (20), Hilda (18), Pavla (17), Marija (15), Ema (14), Irma (10); Bartelme Jera (71, Koč. Reka); Loser Ivana (50 Kočevje), Henrik (19), Ivan (26); Ostermann Jurij (64, Inlauf), Marija, roj. Loser (61), Jurij (21), Pavla (27); Ostermann Rudolf (54, Novi lazi), Lena, roj. Hutter (49); Lo^er Josip (55), Marija, roj. Woldin (45), Marija (16), Ana (13), Henrik (10), Ivan (25); Zdrawitsch Matija (65, Fara), Kristina (16), Marija (33); Loy Ivan (41 let, Ravne), Marija, roj. Ostermann (35), Ivan (16), Josip (15), Franc (13), Marija (10;, Herbert (6), Alfred (4), Erna (2); Pantei Jakob (33, Reka), Julijana, roj. Oswald (37), Marija (7), Matilda (5), Terezija (3), Adolf (11 mes.); Spiletitsch Ne*a (72, črni potok); Zimpretsch por. Ostermann Ana (39), Herman (10), Hedvika (8V Va.1-ter (7); Zidar por. Ostermann Neža (3o, Kaptol); Kinast Marija (68, Breže); Hutter Josip (59), Rozalija, roj. Ostermann (6i), Ivan (64); Pelitsch Rok (61, CrikVinica), Magdalena, roj. Widmer (57). Mlake : Trocha Ivan (56), Mariia, roj. Michitsch (48), Roza (20), Hilda (17), Ana (15), Olga (9), FrideriK (22); Michitscu Marija (77, Srednja vas); Schaffer xvan (73, Grčarice); Schaffer por. Tscherne Josipina (45), Erna (14); Krisch Ivan (59), Marija, roj. Sturm (52); Krisch Jurij '57), Marija, roj. Trocha (54), Erna (19), Ivan (33); Plesche Peter (52, Handlerji), Marija roj. Tscherne (48), Peter (14); Scnager Ivan (35), Josipina, roj. Honigmann (28), Herbert (2); Janesch por. VVidmer Frančiška (39, Stari kot), Josip (17), Marija (15), Franc (13), Erna (7); Gruber Franc (38, Gotenica), Berta, roj. Hutter (37), Erna (6), Berta (3), Hedvik (2); Trocha, por. Hutter Magdalena (64); OswaW Avgust (38, Breže), Pavla, roj. Zekole (33), Erna (11), Avgust (10), Marija (8), Rozalija (6), Ivan (4); Eppich, por. Zekoll Rozalija (61); KowatsCh Josip (80, Kočevje), Marija (51); Schagei Alojz (30, Muha vas); Schneider Franc (42), Julija, roj. Hogler (42); Ana (12); Koschak josip (66), Lena, roj. Loser (59); Skock Anton (27, Sp. Mozelj); Naglitsch, por. Pnmosch Josipina (44, Kočevje), Ivan (17), Ana (15), Henrik (9); Jonke, por. Siirge E'iza beta (42), Marija (20), Ivan (19), Frida (16); Zekoll Rudolf (32, Travnik). Kočarji: Schneider, por. Zdravvitsch Marija (66); Krisch Josip (68, Kočevje), Helena, roj. Sbaschnig (66); Kraker, por. Hutter Albina (37, Amerika), Valter (37); Kraker Andrej (65, Rdeči kamen), Neža, roj. Kraker (61); Stamfel Lenart (28, Kočevje), Marija, roj. Jurman (53); Jurman Peter (57); Stampfel Ivan (49, Kočovje), Josipina, rojena Tschinkel (48); Lo^ehta Franc (54, Kočevje), Josipina, roj. Sbaschnig (55), Erna (17); Kenda Ivan (73 let, Mlaka); Lampeter Matija (53), Joeipina, roj. Sturm (46), Marija (19), Regina (16), Kristina (15), Herbert (12), Viljem (8), Josip (4), Ana (21); Hudolin Josip (72, Ravne), Marija, roj Sbaschnig (66); Witt-reich Pavla (29, Borovec); Michitsch, par. Wtttreieh Marija (33), Robert (4), Her-mina (2 mes.); VVittrelch Magdalena i71, Kočevje); Naglitsch Josip (66, Mlaka), Marija, roj. Lampeter (64); Matilda co0); Erschen Josip (28. Ribjek), Marija, rojena Morwein (21); Mor\ve»n Josip (50, Novi lazi), Marija, roj. Schlindra (43), Pavla (19), Josipina (15), Alojzij (12), Josip (17); Zekoll, por. Rack Marija (39 Kočevje), Albreht (16), Fric (8), Traudi (o>, Emil (4), Frida (1); Michitsch Matija '76, Kočevje). Handlerji: Michitsch, por. Witt-reich Magdalena (52). Hilda (18), Alned (13), Robert (9); Anderk ,hl Josip (j8 et) Heiena, roj. Sterbenz (55), Jos"p (261; Honigmann, por. Schneider Magd^na (51). Mariia (18); Tscherne Ivan (75, Grčarice), Magdalena, roj. Putre (71); Lo-schin Juri: (50, Kočevje), Marija, rojena Schneider "(48), Marija (18), Josip (18); VVittine Josip (59), Magdalena, roj. Ver-derber (56), Josip (18), Leon (17), Hilda (14); Andeikohl Ivan (61). Marija, rojena Stefandl (62); Verderber Ivan (42); Verde.--ber Jurij (40), Karolina roj. Knospler (37) Herta (6), Ida (5), Ervin (5). Marta (3); Verderber Magdalena (72 Mlaka); Plesche Josip (72). Ivana, rojena Michelitsch (52); Hutter Marija (21); Zimrp«»nnann Magdalena (46. Breže), Marija (17». Ana (16). Alojzij (14); \Viderwohl Marija (51) Viktor (10); Zekoll, por. BrimoSch Marija (74); Hutter Ivan (52), Magdalena, rojena Michitsch (44), Franc (20). Marija (17). Pavla (6), Helena (4); Jeschelnig Franc (38, Kočevje), Marija roj. Widerwohl (29). Viljem (6); Primosch, por. KnoSpier Marija (58); Poje Ivan (30, Vecenbah). Magdalena. roj. VVittine (27), Alfred (3), Frida (2). Marija (1). R o g a t i hrib: Bukajametz Ivan (75), Marija, roj. Wolf (68); Herbst Rudolf f40). Josipina. roj. Stampfel (34), Marija (7), Rudolf (3); Schemitz Rudolf (46), Helena roj Griinkeich (42), Magdalena (20), Rudolf (12); Schmuch Josip (40); Stalzer por. Wolf Marija (59); Zekoll por. Ratschki Ivana (21), Elfrida (2), Hilds. (9 mes); Jenke Alojzij (42), Zofija roj. Samide (38), Zofija (10) Alojzij (6), Herbert (5 mes.); VVolf Alojzij (48), Franč'-ška roj. Janesch (44), Frida (20), Alojzij (17), Friderik (14), Emilija (8), Adoii (3); VVittine Josip (43 Vecenbah), Mar^a roi. Stampfel (38), Marija (17), Albert (16), Herman (14), Viljem (12), J »sip (9), Peter (5); Wolf por. Schemitz Jera (66); Jonke Rudolf (341, Julijana roj. Breichitsch (31), Rudolf (6>. Irma (2); Ratschki Kari (33, Dunaj), Josipina roj. Zekoll (31), Kari (9), Marija (7); Ratschki Edvard (30, Kočevje), Pavla toj. Wolf (36), Flora (4), Pavla (3); VVolf Henrik (52), Marija roj. Micklitsch (49), Franc (20), Friderik (18), Emilija (18), Ferdinand (15); VVolf Franc (30), Ana roj. Stampfel (20), Franc (7 mes.); Hutter Jurij (60, Skril, Matilda, roj. Sigmund (42). Marija (16); Schemitz por. W«If Flora (63), Josipina (24); Ratschki Matija (61, Fara), Josipina roj. Hutter (5tiki dola. ki j:b bodo tudi drugi narod? uvr"ča'i v svoj ždlezni "pored.« — Vi*i? re?iV.-r prof. O. Šest pripoveduje ;z svojih obiln h ;zku?enosti v slovenski Drami razne »rnaihne zan:mivositi« o Hamletu, ki ilh Ko vs"k ljubitelj *e pri nas najbo'i priljubljene Shakespearove igre z užitkom prebral. — Emil! Frelih vodi citate! ia tja za operni z^stor, v gledališko akulisje in mu r-ikazu?® postanek ooerne ored-stave od prvih začetkov do trenutka, ko se pred prf>m'c-~k:m občinstvom dvi«ne zastor. — F.dvrd Gre g o r i n pa orevzem a vodsilvo I po dramsk^TT, zakulisju kar smo ustvarili, in čemu smo var? a1 i. če ni ost a'o od vsega našega dcf'a n'k:«r ne d>.:ha n" s'uha? O Bog, če je vse to brez pomeni! Ni. ker življenje ni brez rrmpvi.« — V naistareišo zgodovine or->r.e rrprta M Bravničar v članku »Prv'b sto let onp^ie tvorbe«; tu pripoveduje o n;~ začetkih v Italiji. ki je bila prva in do'«o čacia neprekoeljiva mati operne tvorbe in vzgled vsem poznejšim posn»-w-,,com no "imem zar-at!nem svetu. — Fran L i p a h je prispeval kramljan je »Na počitnice«, Tu pripoveduj« v svojem zna- premalo izdelan, da bi se mogel enakovredno vzporediti igralskim globinam t.emeljne zamisli lika samega ip globinam stvaritelj-ski stopnjevane kreativnosti, Madame But-terfly. Igralski verno podajajoča in pevski ugodno izdelana Suzuki je bila Kogejeva, prav tako tudi Janko, ki je bil v vlogi Sharplessa zelo dober zlasti v pevskem pogledu. Vlogo Gora je tokrat oblikoval Sla-doljev, ki je nudil igralski in pevski prav posrečen lik, podobno tudi Dolničar v vlogi princa Jama.orija in *Gi egjrin v vlogi komisarja. Posebno igralski je izstopil Lupša (Bonec), ki pevski v malenkostni vlogi ni mogel pokazati kaj večjega, n ti svojih glasovno razsežnih zmogljivosti. Ootale vloge so skrbno izvedli španova (Kate P.nker-ton),* dalje škabar (uradnik reg.strature) in škrjančeva (čo-čo-sanina mati). Kakor je razvidno, je razen naslovne vioge ostala zasedba v glavnem ista, kakršno smo poslušali in gledali poslednja leta v Pucc.ni.evi »Madame Butterfly«. Zbor je bil v I. dejanju ritmično šibek, kasneje pa se je znašel in je po tehnični ter interpretacijski izvedbi pokazal vestno pripravljenost. Orkestru je kot običajno dir g ral Niko štritof, ki je zajel vsebino v vseh potrebnih nian-sah ter je tako iz Paccinijeve glasbe izkristaliziral vso tisto mehko, zasanjano in sladko razgibanost, ki označuje tudi muzi-kalni del »Madame Butterfly«. Tehnično in vsebinsko sicer skrbno izdelani orkester pa je bil na poedin.h mestih nasp.oti pevcem solistom in zboristom po inienziteti ter po impulzivnosti toliko premočan, Ja je oviral potrebno vsestransko soglasje. V celoti je bila prva letošnja vprizoritev »Madame Butterfly« na dostojni izvajalni viš.ni in bo stalnim častilcem Puccinijeve glasbe in ostalim opernim obiskovalcem zanimiva predvsem zavoljo Heybalove kot Madame Butterfly ter zavoljo nove režije (režiser Debevec) in scenerije (Furiga). Vse ostalo jim je že dobro znano in bodo mogli ponovno podoživljatj zelo dostopne estetske vrednote spet kot poprej. cd.— silovito vplivale na njegovo, v jedru še vendar neizprijeno in dovzetno dušo; pokazale so mu življenje v novi presenetljivi luči. Srečanje z njimi je postalo zanj odločilnega pomena: celo v bedi in ponižanju potepuškega življenja je mogla ogreti človeškega duha topla luč dobrih knjigi In v časih, ko film ni še izrinil knjig in njihovega vpliva na mladino, so slabe Knjige odločile usodo marsikaterega mladega človeka. Srečanje s knjigami je prav kakor srečanje z ljudmi polno pj e^enetijivih naključij. Kdor je dovzeten za vpliv tiskane besede — in dovzeten je vsak, v katerem lahko iskra misli in besede razpiha ogenj inteligence — razvija neredkokrat prav preko knjig, ki mu prihajajo na pot, tisce skrite, prirojene sile svojega značaja, ki bi brez teh žarkov zakrnele v rasti, kakor zakrn: zel, ki nima dobrin tal in zadostne svetuje. De.a tu j.h giav in src nam pomagajo, da najdemo same sebe in da se dotip.jemo k svoji pravi, notranji podobi, da dobimo pravi format svoje osebnosti. Sele na vrhuncu te doige poti skozi bolj ali manj močno obsevanje, ki nam ga dajejo dobre knjige, si pridob mo toliko znanja in izkušenosti, da si sami izbiramo knjige, ne več po naključju, marveč po načrtu človeka, ki ve, kaj potrebuje in od kod naj zajema njegova duhovna moč. Neredkokrat pa šele tedaj obža.ujemo, da se nismo prej srečali z nekaterimi knjigami, ki bi nas drugače izoblikovale. Vsak izmed nas bi lahko kaj povedal o teh, včasi nenavadnih, včasi slabih in dru-gekrati, izredno dobrih tovarišijah s knjigami — ali z ljudmi. Zakaj, nikar ne mislite, da so knjige manj ko ljudje, zgolj snopiči papirja. Tudi ljudje so večkrat samo skupek kosti in mesa in nič več. Knjige — in mislim tiste, ki so v polni meri vredne najspoštljivejšega imena -so več kakor papir in včasi celo več kakor ljudje: so najdragocenejši ekstrakt tega, kar je v človeku največje in najlepše, izbor njegovih misli in čustev, stvaritev njegovih nenavadnih domislekov, silnih duhovnih zaletov in potapljalskih uspehov v temnih globinah življenja. * Ko se sprehajam po stezah v gozdu, kjer sem včasi na klopeh prebira; svoje pisatelje, se mi večkrat primeri, da ne- nadno ugledam v duhu osebe iz njihovih del — osebe, ki sem jih bil spoznal in doživel v sebi prav na tem mestu. Ali pa se spomnim nekih, že pozabljenih misli in razpoloženj, ki so mi prihajala na tem prostoru pod vplivom kakšne lepe strani v zdavnaj odloženi knjigi. Srečanja s temi namišljenimi osebami, ki so tako združena s spominom na določeni prostor, se mi zde važnejša in zanimivejša od srečanj z resničnimi ljudmi, s slučajnimi sprehajalci. Zakaj ti ljudje iz krvi in mesa so mi lahko popolnoma tuji; njih neznani obrazi me utegnejo manj zanimati nego pogled na košato drevo, ki mi je v poletni vročini dalo senco. Namišljeni ljudje, ki so pod vplivom slovstvene umetnine nastali na tem mestu v moji sprejemajoči in oblikujoči domišljiji, so zanimivejši in važnejši zaradi tega, ker mi omogočajo razumevat: življenje in skozi človeka spoznavati sebe. naravo, vesoljstvo. Te prikazni niso iz papirja. marveč so v združ:tv m^ ^ ^'eMe-vo in čltateljevo domišlijo poprijele po dobo iz najrahlejšega dus. ne :a tkiva. Te osebe imajo v nas svojsko življenje in morda večjo vlogo pn našem notranjem obrazovanju. kakor si po navadi mislimo. Tudi kulturam pomagajo živeti take namišljene osebe. Spomnimo se samo vloge »Iiijade« in »Od.seje« v grški kulturi in v njeni mitološki nadstavbl; namišljeni Homerjevi junak: in bogovi so opravili v življenju tega naroda večje naioge, kakor množice neznanih, bežnih, smrtnih ljudi, ki so nekoč resnično žive i. In tako bi lahko najpomembnejš;m stvaritvam človeškega genija, tem Edipom, Enejem, Bea-tricam. don Quijotom. Hamletom i. t. i., ki niso nikdar živeli — vra] ne v tej obliki — prisodili tolik pomen in tolikšno važnost za človc"*vo k-ikor nekaterim velikim postavam č'oveške zgodovine državnikom. odkriteMem m:s'ecem. V teh umetniško ustvarjenih v nedngledno dobe živeči nostavah je človeštvo bolj spozna valo svoi duhovni obraz in smer svoje noti k-skor v m:1:'*' no.^d^n- cev. Tem nekolikim postavam iz pesnitev ie — prav kakor njih ustvariteiiern — do'rno hva'o za tisto svoio velč^o. ki jo tolikokrat skrunljo in rušijo resnični, to ta novprečni '•"p^inv moralno nizki ljudje, nastali po volji narave in družbe Rdeči križ poroča V Ljubljani, 18. nov. 1941. Pošto naj dvignejo na Tyrševi 11-1: Aplenc Boža, Knafljeva 9, Ham Karlo, Valvazorjeva 4, Lavrač Marija, Linhartova 20, Miklavc Breda, Linhartova 18» Ro-co Anton, Bleiweisova 35a, Poljanšek Ivanka, Gradišče 10, Novak Štefan, Seme-niška 4, Dejak Henrik, Tomislav. trg 19, Gregorc Metod, Kurilnica. Meglen Francka Detelova 3, Jenko Marica, Zabjak, gostilna, Mislej Tina, Dolenjska 23, Mer-genthaler, tovarna Indus, Melik AnUm, univ. prof., Plesničar Tatjana, Rožna dol. c. VIII, Rus Sonja, Cankarjevo nabr. 7, dr. Vrhovec Stane, zobozdravnik, Selan Franc, Potočnikova ul., dr. Senčar Drag* Senčar Mirko, poštni ur., Traven Janto* uradnik TOI. Zdešar Angela, Vič 31, Zupančič Alojz, tehn. sekcija. Kristan Ivana, Linhartova. Kolina Mirko, dr. Zenko Franc. Korotanska 18. Po vrnjeno pošto naj pridejo pošiljale! na: Ante Ljubičič, Pilarjevo. dalje Pirih Milko, Trpin Rihard, cand. iur., Novak Milka, gostilna Kajfež. Kolar Gabrijela, Rojic Vida, pri Florjančič, Ludvik 2n:da-rič. Vitek Gvido, Oflag VI-B, Spetič Marija, pošt. ur., Kranjc Andrej, Vuhred, Franc in Marija Gregorij. SI. Bistrica, o. Gorazd Dekleva, Visoki Dečani. V tajništvu naj se javijo: Skofljanc Anton iz VeL Doline: po spričevala nai pridejo Kuhar Frančiška. Furlan Marija, Primar Alojz; po dokumente naj pride: inž. Ahačič Marija, Gledališka 7. Naš? DRAMA Sreda, 26 Dom Red Sieda. Začetek oo 17.30. četi tek, 2/.: O, ta mladina. Red A. Začetek ob 17.30 Danes bodo itneii abonenti reda Sreda iz-\irno dramo: Jalnov «Dom». V tej štirih dejanski igri je orisal avtor ljudi, ki žive na kmečkem gruntu in so ga privedli do propada. Velika ljubezen matere nehote zakrivi sebičnost otrok, ki hočejo hoditi vsak zase svojo življenjsko pot in streme v mesto. Zapuščajoči dom, pripomorejo k njegovemu propadu. Šele grozeča nevarnost jim odpre oči, da se združijo v skupnem ielu za rešitev posestva. Dobro opazovani ^načaji in jedrnati jezik odlikujejo to delo. Igrali bodo: Mater — Valeria Vera, Mirka — Gregorin, Tineta — Presetnik, Angelo — M. Danilova, Tončko — S.mčičeva, Stanka — Tiran, Toneja — Brat na, Ivanko — Boltar-Ukmarjeva, Lojzeta — Drenovec, krčmarja — M. Skrbinšek, škerjanca — Nakrst, Jožo — Plut, Franceta — B.ezJgar, Janeza — Orel. Milico — Remčeva, Jer co — J. Boltarjeva. Režiser M. Skrbmšek, inscenator ing. Franz. »O, ta mladina« je naslov Gherardijeve komedije. Zabloda rniadih, sodobno m.sle-čih zakoncev je pr-kazana z najfinejšo ko-miko. Vloga tete-vzgojiteljce predstavlja osrednji lik dejanja ter vsebuje čudovito lepe življenjske izpoveli čistega značaja, i.asprotje med površno misleč.mi mlad.nii ljudmi in idealistko staiega kova daje vir prizorov, ki osvajajo gledalca z resničnostjo vanje položenih misli. Glavno vlogo igra iVablocKa, nadalje igrajo: Severjeva, Kralj, Lipah, Nakrst, Gabrijelčičeva. — Režiser prof. šest, inscenator ing. Franz. Letošnja uprizoritev Shakespearejeve t;a-geiiije >,Hauuet« predstavlja veliko zanimivost. V novi zasedbi vlog in v novi rež ji uija. Krefta je doseglo delo sp'.ošno priznanje. Poleg odlično podanih likov, na čelu jim Janov Hamlet, Levarjev Kralj, kralj-ca Mire Danilove, Ofelija Vide Juvanove, Cesarjev Polonij, Nakrstov Horatio, Vlali-mirja Skrbinška — igralec in očetov duh, Lipahov grobar in Gregorinov Fortinbras, je vredna največjega zanimanja sodobno pojmovana, v duhu Shakespearejevega odra izvedena smotrna inscenacija. Učinkovita scenska glasba, ki jo je komponiral dirigent žebre, podčrtava osnovno razpoloženje igre. OPERA Sreda, 26.: Aida. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 16.30. Četrtek, 27.: Rigoletto. Red četrtek. Začetek ob 17. Petek, 28.: Zaključena predstava za Dopolavoro Začetek ob 17.30 Velik uspeh Valerije Heybalove v naslovni partiji Verdijeve »Aide«, Radev-Koge-jeve kot Amneride, Francla — Radamesa, Primožiča — Amonasra, Betetta — Ram-fisa in Lupše kot egiptovskega kralja, je izpričala kritika, kakor tudi navdušenje občinstva. Z letošnjo uprizoritvijo tega dela je dobila naša Opera na svoj repertoar zopet mogočno stvaritev, pri kateri se odlikujejo tudi zbor, balet in orkester pod muzikalnim vodstvom A. Neffata in v režiji C. Debevca. Zborovodja R. Simoniti, koreograf ing. Golovin. Letošnjo uprizoritev Verdijeve opere »Rigoletto« je pripravil dirigent D. žebre, zrežiral pa jo je R. Primož č. Opera ima štiri dejanja, libreto je posnet po Viktor Hugo-jevem delu »Le roi s'amuse«. Napravil ga je F. M. Piave. Ta opera spada med najpopularnejša mojstrova dela. Bila je kompo-nirana v času največjega skladateljevega razmaha. Njegova glavna moč leži v sve-žosti in skoraj neizčrpnem bogastvu melodij ter intenziteti izrazne moči. V glavn h partijah: Ribičeva, Manoševslti in Primožič (naslovna partija). Radio Ljubljana SREDA, 26. NOVEMBRA 1941/XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: koncert sester Stritar, pri klavirju prof. Marijan Lipovšek. 12.35: Ambrosianov trto. 13: Poročila v italijanščini, napoved časa. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13 20: Sodobne nes-mi — izvaja orkester pod vodstvom mojstra Zeme. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista iarla Rupla in pianista L. M škerjanca. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi in melodije. 20.45: Gledališka sezona EIAR: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Willy Ferrera, v odmoru slovensko predavaje. 22.20: Plošče. 22.45: Poročili v lt*. lijanManL nem humori&tičnem stilu o igralčevem življenju med dvema sezonama in postavlja tole definicijo naših letovišč: »...letovišče (je) sleherni kraj, kjer poleti dežuje in kje,r nisi doma.« Serijo člankov iz kompetentnih peres pretrga seznam osebja Narodnega gledališča v Ljubljani, podatki o Združenju gledaliških igralcev, o letošnjem repertoarju Drame in Opere, pa Zapiski gledaliških predstav z razpredelnicami, ki jih lahko zaradi lastnega pregleda izpolnjuje imejitelj koledarčka, Nadaljujejo se članki, in sncer so najprej biografije slovenskih skladateljev odrskih deli, nato pa po dr J. Marxu posneti članek o kritiki — o vprašanju, ki bo ostal"* vedno nerešeno, ter seznam naših gledaliških kritikov. V sicer dobrem in potrebnem prcg'edu openrh skladateljev in njihovih važnejših del so nekatere nepravilnosti v pisavi imen, ki bodi vedno dosledna t>> jeziku in pravopisu narodov, kater'm pri -padajo. Zato je treba p'.'-iti Cajkovskij, D/ohlik" Anton "n. Musorgtfiij, ProkoFjev Scrgej Sorgeievič, Stnvnskij td. Na ■■>'. a ni 108 jc pravi;'no takole: Smetana Bedf ch, roj. 2. marca 1824 v Li\ a -i. . o nastopile, bi cmen.ii picUviorn od Elana, ki je imela prvo b.i e^o v nu. h krogle in kopja, na .aije l»jgiovo od Hermesa, ki ima za začetek zelo dober rezultat v metu k:ogle in je v prvenstvu moštev celo sigurno premagala Ma.iučkovo, nadalje še I£ozlna\o, ki je pestala popularna pri skoku v v-šjio, in s eer ne to.iko zaradi rezultata, temveč še bolj za. a Ji svojega vvestern-x'oll stila, ki ga uerileta, tako pri nas kakor tudi diugou, niso do seiiaj uporabljala. Od »starejš.Iv., bolj ali munj že poznanih atletinj, so se oci ikovaie predvsem Priboškova (Hermes), ki je, kjer se je pojavila, povsod pobirala prva mesta in je tudi prejela tri prvenstvene naslove. V zelo dobri luči so se pokazale še Rupnl-kova v metu diska in v teku preko zaprek, Pustiškova v skoku v daljino, Vazzazova v metu kopja ter metu krogle, Tosnetova v metu kopja, čeprav je že dcs:g"a boljše rezultate, in šušteršičeva v spriniu. V splošnem je najboljši rezultat oni Prl-bošltove v skoku v višino 1,43 m, nadalje rezultat iste v metu diska 31,01 m in še na 80 m 11,2 sek., ki je boljši od bivšega jugoslovenskega rekorda za 0.2 sekunde. Zelo zadovoljivi so tudi rezultati v metu krogle, posebno Mannčkove in Roglove, ki bosta do drugega leta od ss.ematič-nem treningu gotovo dosegie rezultate blizu 11 m. Vsekakor pa je dejsLvo, da so rezultati, čeprav so z vidika vrhunskih rezultatov bolj ali manj skiomni, za začetek zadovoljivi in je gotovo, ia bodo prihodnje leto močno popravljeni, kajti potrebna je našim atletinjam samo še tehnična izpopolnitev in nekoliko več rutine. Za letošnje leto pa kaže tablica petih najboljših atletinj v posameznih dise r-i aah naslednjo sliko: TEK NA 60 m: 1.) Pribošek Ančka (Hermes) 8,4, 2.) Kozina Majda (Elan) 8,6, 3.) in 4.) šušteršič Marica (Plani na T in Colja Vera (E), obe 8,7, 5.) Gartner Darina (E) 8,9. TEK NA 80 m 1.) Pribošek Ančka (H) 11,2, 2.) šušteršič Marica (P) 11,4, 3.) Kozina Majda (E) 11,5, 4.) Colja Vera (E) 11,6, 5.) Hvale Jožica (P) 11,9. TEK NA 100 m 1.) šušteršič Marica (P) 14,1, 2.) Colja Vera (E) 14,2, 3.) Pustišek Marta (H) 14,4, 4.) in 5.) Sedej Pavla (H) ln Kobav Sanda (H), obe 14,6. TEK 80 m PREKO ZAPREK 1.) Rupnik Lidija (H) 16,2, 2.) Palčič Magda (E) 17,1, 3.) Kroneger Sonja (E) 18.7. ŠTAFETA 4X60 m 1.) Hermes (Pustifikova — Rupnikova — Kobavova — Priboškova 84,8, 2.) Elan (Palčičeva — Gartnerjeva — Coljeva — Kožnova) 35,0, 3.) Planina (Lavrenčičeva — Musarjeva — škerljeva — šušteršičeva) 36.8. ŠTAFETA 4X100 m 1. Elan • (Palčičeva — Gartnerjeva — Coljeva — jiozinova) 58,4, 2.) Hermes pu- stiškova — Kobavova — Joštova — Rupnikova) 58,7. SKOK V DALJINO 1.) Pustifcck .Marta (H) 4,58, 2.) Pribošek 'Ančka (H) 4,55. 3.) Palčič .utgia (E) 4,35, 4.) Colja Vera (E) 4,32, 5. i*k?r'j Marica (P) 4,16. SKOK V VIŠINO 1.) Pribošek Ančka (H) 143, 2. . Krjne-ger Sonja (E) 135, 3.) Pust šek :._a.ta (H) 4.) in 5.) Sedej Pavla (H) in Kozina Majda (H) obe 130. .V r KIIOGLE 1.) aiarinček Eanu (E) S,£G. 2.) Rog! D.e.ii (Hi 9 J8. o.) Vaz-az Jenca (Hi t.to -5.) K ."»ii^ger oonja (L) 9,03. ">.i Sket A la S,C1. MET KOPJA 1.) Jlarfnček jua.ia (H) 23,05, 2.) Vazzaz Jelca (H) 26,88, 3.) Tome Vikka (P) IC',63, 4.) Sket Ada (H) 22,83, 5.) Gartner Darina (E) 21,55. MET DISKA 1.) Pribošek Ančka (H) 31,01, 2. Rupnik Lidija (H) 29,90, 3.) Marinček Dana (E) 2812, 4.) Colja Vera (E) 23,00, 5.) šušterš-č Marica (P) 26,79. Vr—Zo. V nekaj vrstrh PredseJnk italijanske nogometne zveze gcneraii Vaccaro se bavi z mief.ijo, da bi pokl cal v življenje mednarodne nogometne tekme, v katerih bi lahko nastopali .samo nar.:ščajniki iz te športne panoge do 20. leta stareoti- V f ta'i ji zasledujejo & tem ukrepom še drug nampn, in socer, da bi v oo-manjkanju starej ih igralcev, ki so zdaj večinoma v vojaški si'užbi. mimogrede sestavili novo pomlajeno državno reprezentanco. Ta načrt generala Vaccara je naše! tudi pri nom'-kih športnih krogih siplolno razumevanje, tako da je verjetno, da bo kmalu prišlo do krknega takega srečanja, -ajorei vsekakor med Italijani in Nemci. O hrvatskem nogometnem prvenstvu smo pretekli teden po malem »rsali skoraj \sak dan, txla vsega vendarle še nismo mogli zabeležiti. Naknadno smo zdaj prejeli še zadnjo vest o onem prvenstvenem kolu, ki jc bilo od;gn"no pred osmimi dnevi "n v katerem so morali zagrebški Železničarji na dofgo turnejo v Sarajevo. Stvar ni bila farno dolgočasna zaradi dolgega potovanja, temveč je izpadla tudi precej porazno na terenu samem. Sarajevčani, ki so že "«d nekdaj znani kot zelo trdo moštvo na svojih tleh. so Zagrebčane izprašili z nič man; ko 6:0 (3:0). Ta poraz je Železničarje *ta.l tretje mesto, na katero so se zdaj usedli Sar,kovc? za Gradjanskim in Concordijo. Izmed slednjih dveh ima prvi *o v dobro, da je v prekinjeni tekmi pretelde nedelje že vodil s 4:0 in mu tako najbrže ne bo-0, 7.3 daianje naslova ali za šifro L 3.— Bobne za karbid stare, kupujemo. A Goreč, poleg nebotičnika. 19351-7 Angleško sedlo lahko, kupim. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 50«. 19516-7 Kupim dobro ohranjeno športno suknjo ali površnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«. 19531-13 beseda I. — .60. taksa —.60. za daianje naslova ali 'a šifro l 3.—. Posojilo Lir 50—100.000.— na hišo v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prva vknjižba«. 19528-16 Peč za kopalnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Peč«. 19512-7 Beseda l — .60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 3.—. Brizgalne za protiletalsko zaščito z razpršilcem dobavila UERŠIČ & Co., Ljubliana, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54. 19282-6 Prodam za polovično ceno kompleten »Mayerjev leksikon«, kompletne klavirske note »Sang und Klang«, vse popolnoma novo. -— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19521-8 INSERIRAJ V „JUTRU"2 Radio Beseda 1 —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Radi opustitve prodaje radio-aparatov prodamo še nekai komadov naimodernejših nemških aparatov po nizki ceni. — 1LERŠIČ & Co., Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54. 19283-9 Avlo, moto Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Indian motorno kolo 700 ccm, z originalno prikolico, vse v najboljšem Stanju, ugodno prodam. — Fotograf Dornig, Kočevje. 19525-10 Poltovorni avto enotonski, v dobrem stanju naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19503-10 tiestda 1 — .60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 3.—. 30—50.000 m1 zemlje za sadjarstvo kupim na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu železnice«. 19'32-20 Parceli 10 minut od postaje v Zalogu ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19529-20 Glasbila Beseda 1 —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Živali Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Dogo samca, 2Vi leti, črne barve, čiste pasme, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 19527-27 Psa sem našel v soboto popoldne na Rudniku. Na vratu ima napis Beseda l -.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Filatelisti, pozor! Naiugodneiše kupite ie vnovčite znamke vseb kon tinentov do poslednuh oku pacnskib znamk v knjiga/ ni Janez Dolžan. Liubljana, Sthtarieva 6 19-35 Znamke srbske, serijo za izbeglice 1941. prodam. Vprašati v Valdi. Naslov v vseh po- i sred0. pianinšek, Grohar-slovalnicah Jutra. 19504-28 | j^a 19511-39 Obnovite naročnino! Umrla je naša draga HANZA GERBAC učiteljica v pokoju i uri Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 26. novembra 1941 ob 2. popoldne z 2al — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 29. novembra ob % 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 24. novembra 1941. ŽALUJOČE SESTRE IN BRAT ter ostalo sorodstvo tttsoua 1 .60. taksa — .60, za daianje aaslova ali za šifro l 3.— Eno- ali dvosobno stanovanie iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro 100«. 19513-21a Enosob. stanovanje ali prazno sobo s posebnim vhodom za december ali pozneje, iščem. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Sam«. 19508-21a Sobe išče Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ze šifro L 3.—. Dve profesorici iščeta blizu centra udobno sobo s souporabo kuhinie. Poleg najemnine bi event. tudi zastonj poučevali tuje jezike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve profesorici«. 19523-23a Sobo s posebnim vhodom, prazno ali opremljeno, po možnosti telefon, iščem za dve osebi. Plačam tudi za več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Svetla«. 19509-23a Klavir znamke Rosler, zelo fin, v najboljšem staniu, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19533-26 Pianino kupim, plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober pianino«. 19510-26 Obrt beseda l —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro l 3.—. Kože domačih zajcev in vseh drugih vrst divjačine pla-čujfc najboljše Krznarstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 5. 59-30 Odeje iz vate in puha, nove in stare, vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2-II. 19526-30 Dame! Trajno ondulacijo na ob-čutliive in barvane lase zajamčeno napravi po solidni ceni salon »Strgar«, Miklošičeva cesta, pri kolodvoru. Specialno barvanje las in trepalnic. Na zalogi lasne mrežice z gumo. 19524-30 > JŠERIRAJ IfJTRU"? OSEBJE TVRDKE A. ŠARABON & CO. sporoča, da je umrl njihov srčno dobri In nepozabni šeS, gospod ANDREJ ŠARABON veletrgovec in posestnik Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu. - • r-!-4'-A;- % "' it- ^ p ' ... / • ■ . ... •' . ■ . -V -.•'■ i?-**1- fc^^SsSN .. : v. ■ ■ »i i^rt S"-' 'iS": -«?'-. •; •£, •• djMg&H. - -v... - v •'.' l' f ... t; TVRDKA A. ŠARABON & CO. sporoča žalostno vest, da ]e umrl njen predobri in neumorni družabnik, gospod v Andrej Sarabon veletrgovec in posesinJc Neumornega in za tvrdko prezaslužnega družabnika bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 22. novembra 1941« fsgi-j, aofE; Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani f UPRAVNI SVET in RAVNATELJSTVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI naznanjata tužno vest, da je njegov pre-zaslužni in nepozabni dolgoletni predsednik, gospod Andrej Šarabon veletrgovec v soboto, dne 22. novembra I94I preminil. Naš zavod, k! ga je pokojnik vodil nesebično dolgo vrsto let s svojo neumorno 1 delavnostjo, utrpi z njegovo smrtjo nenadomestljivo izgubo. Vzornemu predsedniku ohranimo trajen časten spomine Ljubljana, dne 23. novembra 1941 Naznanjamo žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni predsednik, gospod Andrej Šarabon veletrgovec S pokojnim smo izgubili skrbnega in velezasltsžnega voditelja, ki si je pridobil nevenljive zasluge za dobrobit n®?ega podjetja in je bil nastavljencem pod* jetja vedno vzor in zvest prijatelj. V Ljubljani, dne 22. novembra 1941. Upravni svet, ravnateljstvo, uradništvo in nastavljenci DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI