Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsakega 15. v mesecu. Čekovni račun 16.756 Letna naročnina Din 24'— Polletna „ Din 12'— , Posamezna številka Din 2'— Neodvisno glasilo vseh poštnih nameščencev Dravske banovine Štev. 4. V Ljubljani, dne 15. aprila 1935. Leto I. Osnovana je „Udruženje p. t. odpravnikov, pomočnikov in vežbencev Kraljevine Jugoslavije"* Razmere pomožnega osebja pogodbenih poštarjev so zelo neurejene in slabe, da ne rečemo obupne. Skupno s pomožnim osebjem smo to ugotovili in zato začeli iskati ■potov in načina, kako bi se to popravilo. In uvideli smo, da je edini izhod, ako si osnujemo svoje lastno udruženje. Našo akcijo so prav toplo pozdravili vsi odpravniki, pomočniki in vežbenci. Naše želje so deloma že uresničene. Osnovalo se je udruženje, ki bo skrbelo za nas. Sporazumeli smo se, da se bo imenovalo': »Udruženje p. t. odpravnikov, pomoč-niikov in vežbeneev Kraljevine Jugoslavije.« Imamo že tudi odbor, ki je prevzel nalogo, da zbere člane in sestavi pravila, ter poskrbi vse. kar bi moglo koristiti za zboljšanje našega položaja. Tovariši in tovarišice! Na vas vse, in na vsakega posameznega se obračamo, da nam moralno in materialno pomorete. Prvo, kar je vaša dolžnost, ako hočete zase in za vse boljše bodočnosti, je, da pristopite k udruženju. Samo tako bo rezultat pozitiven. Udruženje bo napelo vse svoje sile, da se naš položaj izboljša. Obračamo se na pogodbene poštarje in poštarice in jih prosimo, naj to razlože svojim pomožnim močem, zlasti vežbencem, prav tako pa tudi p. t. pomočnikom in odpravnikom. Vsak, kdor želi pristopiti k udruženju, naj se obrne pismeno za pristopnico na tajnika g. Rudolfa Malenovskega, p. t. odpravnika, Jablanac pri Senju. Za vse druge informacije pa je na razpolago in jih bo rade volje dajala Selan Anica, pt. vežbenka v Višnji gori. Poročilo o redni skupščini Dravske sekcije Udruženja p. t. t. uslužbencev Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani £*ešftar In njegova družina nosita dobre m cenene HVAR obleke Tretja redna letna skupščina seje vršila v Ljubljani, dne 7. aprila 1935 v restavraciji pri ■'Levu . TT,poldne prod skupščino so se sestali delegati in elani uprave na pred-kouiferenci, na kateri so se predelale vse točke sporeda skupščine. Razen 6. točke, volitve uprave, pri kateri se je obravnavala kandidatna lista, katero naj bi predložila uprava sekcije skupščini, so bile vse točke sporazumno odobrene in sprejete. Razprava o kandidatni listi, ki je bila zelo, potrebna že zato, da se razčistijo posamezni pojmi in razna stališča našega članstva, ni prinesi i ni kakega zaključka, ker se zahteve tlelega-tinj niso mogle spraviti v sklad s programom, katerega iu,prava sekcije dosledno iz- i vaja že dve leti, in s samostojnim stališčem i predlaganih članov v upravo, po katerem ; naj je vsaikemm člamu uprave dovoljeno, da ! ne oziraje se na levo ali desno, izraža svoje I nazore in pomisleke, četudi s tem povzroča med članstvom razdor in prepire, katerim pa se uprava dosledno izogiba. Disciplina v vrstah članstva in disciplina v upravi sekcije sta za složno delo in za rešitev vseh naših perečih vprašanj neobhodno potrebni. Nobena uprava ne more podpirati razdiralnega dela, zato tudi ni bilo mogoče ustreči željam tovarišic in spremeniti kamlidatno listo v smislu njihovega predloga. Tovariš predsednik jim je priporočal, naj se zave- dajo skupnosti, naj se zavedajo, da bo mogoče doseči uspehe le, če se bomo medsebojno podpirali. Ne odobrava, da se krivice, ki se gode celokupnemu osebju, nameroma vale samo na ženski spol, kakor so poudarjale tovarišice glede zapostavljanja pri dopustih, podelitvi vodilnih mest itd. Razprava o kandidatni listi se je zavlekla preko 13. mre. Ogled stavbe Poštni dom od 13. do 14. ure je zato izostal. Ob 14. se je začela polniti obsežna dvorana restavracije pri »Levu«. Predsednik tov. Kumer je otvoril skup- ščino ob 15., se pred prehodom na spored spominjal 9. oktobra 1934, ko nam je zločinska roka iztrgala našega vladarja, viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Na-j vzoči so počastili njegov spomin s trikratnim i vzklikom »Slava«, mlademu kralju Petru II. I pa so navzoči izrazili vdanost s trikratnim i »Živio«. j ^ Nato je pozdravil predsednik sekcije tov. Kumer navzoče zastopnike, v. d. direktorja j dr. Janka Tavzesa, upravnika g. Janežiča Vinka, upravnika g. Cofa Ivana, zastopnika Gospodarske zadruge poštnih nameščencev gg. Ferjančiča in Kocmurja. Prav prisrčno je pozdravil zastopnika centralne uprave, predsednika Savske sekcije, tov. Tropana Mirka. Predsednik je prečita! dopis uprave Udruženja, s katerim ista sporoča, da se v. d. predsednika tov. Vladeta Krstič skupščine ne more udeležiti. Po prečitanju pozdravnih brzojavk se je prešlo na spored skupščine, volitev tajnikov, overovateljev zapisnika in volitev elanov za verifikacijski odsek. Med tem, ko je verifikacijski odsek opravljal svoje delo, je v imenu poštne uprave pozdravil skupščino in celokupno članstvo v. d. direktorja dr. Janko Tavzes. Izrazil je željo, naj se tudi v bodoče volijo v upravo ljudje, ki bodo vodili organizacijo naprej tako kakor do sedaj. Poudarjal je dejstvo, da je vladala najlepša harmonija ves čas, kar stoji on na čelu direkcije in da med upravo pošte in med upravo sekcije ves čas ni prišlo do nesoglasij. Po preteku četrt ure je verifikacijski odsek podal poročik>, po katerem so bili potrjeni vsi navzoči delegati. Poročilo verifikacijskega odseka je bilo soglasno sprejeto. Druga točka sporeda so bila poročila uprave sekcije, predsednika, tajnika in blagajnika. Poročilo predsednika, tajnika in poročilo odsekov in klubov je prečital predsednik sekcije, blagajniško poročilo pa tovarišica Mikuževa. Vsa poročila so bila sprejeta brez debate. Temu je sledilo poročilo nadzornega odbora in predlog razrešnice, katerega je prečital predsednik nadzornega odbora, tov. Konte Ivan. Bivši upravi je bila podeljena razrešnica soglasno. Predsednik pododbora Ljubljana tov. Smogavec, predsednik pododbora Maribor tov. Kumer Matko in pred sednik pododbora Celje tov. Gams so pročitali poročilo pododborov. Vsa poročila so bila podana v tem smislu, da je treba organizacijsko delo poživiti, z odobravanjem pa so naglašala stremljenja centralne uprave za zboljšanje našega stanja. Pod točko 5 se je obravnaval proračun uprave sekcije za poslovno leto 1935/36. Po predlogu bi znašali skupni dohodki Din oO.OOO. izdatki pa Din 28.OSO.—. Prečitaua jo bila obširna obrazložitev k predlogu budžeta, iz katere je razvidno, da uprava sekcije prispeva centralni upravi v Beograd mesečno po ca 1.50 Din za člana. Zastopnik mariborskega pododbora je predlagal povišanje prispevka za pododbor Maribor, ker si ta namerava ustanoviti svoj pevski zbor. Tudi zastopnik pododbora Celje je, želel, da se prispevek primerno zviša. Predlogi za zvišanje prispevkov so se odobrili. Podrobno je bila v poročilu obrazložena potreba in uporaba prostovoljnega prispevka, katerega je do sedaj plačevala polovica članstva. Sklenilo se je, da se bo članstvo tekom me-I seča junija t. 1. pismeno ali potem lista ob-! vesti 1 o, da se bo s 1. julijem 1935 pričel plačevati poleg članarine še prispevek Din 3, ; in sicer bo to veljalo za vsakega člana, ki ne ! bo pismeno obvestil uprave sekcije, da tega J doplačila ne plača. Nato je sledila volitev uprave. Po preteku desetminutnega odmora v svrho razgovora o kandidatni listi nove uprave je pozval predsednik navzoče, naj kandidatne liste predlože.. Skupščini je bila predložena samo ena kandidatna lista. Pred glasovanjem je izjavila tov. Faganeli i v imenu delega-tinj, da so one glede na lep potek skupščine sklenile, da nameravane druge kandidatne liste ne bodo predložile, pač pa da so bodo vzdržale glasovanja. Predložena lista je bila sprejeta soglasno — članice so se glasovanja vzdržale. Izvoljena je bila sledeča uprava: Babic Anton, Boh Anton, Brus Uavoslav, j Cuderman Leopold, Grintal Franc, Jelovšek Ida, Keržan Dora, Keržin Helena, Kumer Jože, Mikuž Vladislava in Pavlič Nikola. Namestniki: Trstenjak Antonija, Masle Gregor, Lovše Andrej, Knez Stanko, Sotelšek Albina, Samotorčan Ivan in Kolar Marica. Nadzorstvo: Gustinčar Metka, Jurman Fr., Konoš Ivan, Konte Ivan. Namestniki: Gela Viktor, Mežan Cilka in Koritzky Rajko. Šesta točka dnevnega reda je bila po daljši debati sprejeta. Tovarišice so želele, da bi se ustreglo njihovi želji, in da bi se kot nelegatinjodposlala na kongres tov. Horvatova. Sprejeta je bila naslednja lista: Tovariš Bernot se je zavzemal za to, naj bi se nameravano okrevališče zgradilo na Pohorju, ker so tam za to vsi pogoji. Olj 18.30 je predsednik zakljm.eil skupščino ter pozval vse inavzoče, naj gredo Boh Anton, Horvat Ela, Gams Ivo, Keržan | skupno k ogledu zgradbe Poštnega doma. Dora, Kumer Matko, Smogavec Stanko. Na- |-------------------------------------------- mestniki: Grintal Franc, Jelovšek Ida, Kroflič Ainton, Mikuž Vladislava, Bernot Franjo in Kus Bogomir. K točki 7 je bila prečitana resolucija za upravo Udruženja. Pred točko predlogi in vprašanja se je javil k besedi tov. Tropan, zastopnik Udruženja in predsednik Savske sekcije. V svojem obširnem poročilu, v katerem je podrobno' obravnaval skoraj vsa naša pereča vprašanja, nam je povedal marsikaj zanimivega. Orisal je v prvi vrsti vse težave ce-tralne uprave, katere je morala premagati v letošnjem letu. Kljub vsem tem težkočam je uprava vendar vzdržala in izrabila vsako priliko za dosego želj in zahtev svojega članstva. Uprava je bila pri g. ministrskem predsedniku, pri g. prometnem ministru in slednjič tudi pri ministru financ ter vsem tem obrazložila naše želje in potrebe. Uprava Udruženja se je udejstvovala tudi na soci a Imeni polju. V letošnjem letu se bo pričelo' z gradnjo okrevališča v Kaštel Luk.šičiUi. Dana so tudi upravi potrebna pooblastila za nakup okrevališča v Vrnjački 'banji. S prvim aprilom se je začel vpis v PosmrtnO"podporni fond. Uprava Udruženja kaže ob vsaki priliki mnogo dobre volje in j Poziv članstvu Dravske sekcije Stopamo v novo poslovno dobo. Želja vsa-, ke uprave je in mora biti, da za svoje član-j stvo doseže čim več uspehov, da čuva in ščiti I njegove pravice oziroma varuje interese j vsega članstva in stroke. Kakor doslej bo-i mo tudi v letošnjem letu čuvali ugled Drav-| ske sekcije in ne bomo dopustili, da se nam ! povrnejo časi nekdanjih medsebojnih spo-j rov. Zato prosimo celokupno članstvo, da j nas pri tem podpira, tla v vodstvo sekcije ; zaupa. Članstvo naj ima razumevanje za j potrebne ukrepe, katere je ali bo uprava podvzela, da se ohrani red in mir v naših J vrstah. Varovati se hočemo vsakega razdva-; jan ja naših vrst; samo složni in če se bomo j zavedali, da imamo vsi enake pravice in j dolžnosti, bomo deležni uspehov, Kadar se j bo članstvo zavedalo, koliko opreznosti je ! treba, koliko previdnosti, če hočejo biti na-I še vrste strnjene, bo šele moglo presodili in | odobravati naše ukrepe, ki se zde pogled kol neumestni. Zaupanje članstva v vodstvo sekcije je prvi pogoj uspešnega dela in napredka. Zato vas ob začetku našega dela, ko pripravljamo načrte za poslovno leto 19315136, prosimo. •na prvi ntliVl [MllltVI ULHJre VUlJtr lil , 1 T ^ J'. nihče ne more trditi, da še ni dosegla ni- ! podpirajte nas moralnoj Zavest članstva, kakih uspehov. Končal je poročilo s pozdravom na celokupno članstvo’ in z željo, da 1 predvsem v pododboru Ljubljana, moramo dvignili. Zato je potrebno, da smo s član- naj vztraja in potrpi še nekoliko časa, ker uspehi dosedanjega dela se mora jo v najkrajšem času pokazati. Pri 6. točki je bil prečitan predlog tov. Konteja Ivana glede počitniške kolonije otrok poštnih uslužbencev v Kamni gorici pri Radovljici. Predlog je bil sprejet. Bodoči upravi se je inaročilo, naj stori vse, da se 1m> mogla ta namera uresničiti. Predvsem nam je potrebno nadzorstvo otrok, v kate- | rega bo imelo članstvo zaupanje. stvom stalno v stikih. Posečajte naše sestanke. žrtvujte se malo za organizacijo in prepričani bodite, da se za vas, za vaše dobro žrtvujejo tudi člani oprave. Z željo, da bi bilo letošnje poslovno leto plodonosno in srečno, vas pozdravlja Uprava Dravske sekcije. Sestane*? pododbora Maribor Sestanek pododbora Maribor Dravske sek- Tovariš ^ Kumer Matko predlaga, naj j cjje Udruženja p. t. t. uslužbencev, ki je C vr C’ I I 1 / • O . I 11 1 i I «1 1 rc« n n.n » «1 j _ bi se v slučaju, če bi bila vsa prizadevanja za vozne olajšave do kongresa brezuspešna, naprosil prom. minister, da nam za poset kongresa oziroma za vožn jo na Oplenac izjemoma dovoli režijske vozne karte. Tovarišica Debelakova je razpravljala, kako bi bilo mogoče z zaposlitvijo vežbank rešiti občutno pomanjkanje osebja. Tovariš Gams je govoril o načrtu združitve vseh ptt. uslužbencev v enotno udruženje. Pojasnilo sta dajala predsednik Dravske in Savske sekcije. Tovariš Serbedžija Milan se je zahvalil za pozdrave in izrazil veselje nad tem, da se je skupščina tako skladno končala. Malenkostno nesoglasje, ki se je pojavilo, je po njegovem dober znak za Udruženje. Poudarjal je, da je skupščina kraj, kjer je treba govoriti in ne molčati. Tam naj vsak pove, kar ga teži. H koncu svojega govora je pozival članstvo, naj že sedaj razmišlja, v katerem kraju Slovenije bi najraje imelo okrevališče, da bo predlog za kongres 1936 že pripravljen. Tovarišica Horvatova je pojasnjevala vzrok nesporazuma. Poudarjala je, da jc mnenja, da sme vsak čina izražati svoje želje in nazore. Želi, da ne bi prišel čas, ko se bodo morale klicati k delu tovarišice. Tovariš Urbančič je naznanil zborovalcem, da Poštni dom že stoji in da bo vselitev kmalu mogoča. Apeliral je na one. ki jim je morda mogoče obveznice Poštnega doma pogrešiti, naj iste podarijo zadrugi, kakor tudi ev. obveznice investicijskega posojila in obveznice privilegirane agrarne banke. dne 10. marca t. 1., je otvoril ob 16. uri predsednik pododbora, tovariš Matko Kumer, ki se ie ob prvih besedah spominjal smrti Viteškega kralja Aleksandra I. ter dalje izrekel vdanost celokupnega članstva kralju Petru II. Po pozdravnih besedah navzočim zastopnikom direkcije pošte in telegrafa, gospodu upravniku Irgoliču, zastopniku Dravske sekcije. predsedniku Kumru Jožetu, in predsedniku pododbora, dalje tovarišu Gamsu in zastopnikoma pododbora T.inbljma tov. Aliču in tovarišici Jelovškovi, se ie začel spored. Uprava pododbora je podala izčrpo poročilo o poslovanju v letu 34/35. Po poročilu blagajnika in poročilu nadzornega odbora je bila soglasno podana razrešnica upravi pododbora. Predsednik sekcije, ki se jc ravno vrnil iz Beograda, je podal obširno poročilo o delu centralne uprave in sekcije. Poročal je med drugim tudi o odobrenih sklepih II. seje širše uprave, ki je končnoveliavno odobrila projekt za zidanje okrevališča v Kaštel Lukšiću. v katerem je predvidenih 18 sob po 2 postelji, o odobrenem nakupu okrevališča v Vrninčki banji in dalje o odobreni ustanovitvi »Posmrtno-podpornega društva p. t. t. uslužbencev«. Ker bo letošnii kongres v Arandjelovcu. je priporočal članstvu, naj že sedaj misli na to in naj brani denar že zato, ker je zadnji dan kongresa določen za obisk Oplenca. Po končanih volitvah nove uprave pododbora je bila sprejeta obsežna resolucija za skupščino sekcije. Ob zaključku sestanka so celokupno članstvo pozdravili zastopniki direkcije pošte in telegrafa, pododbora Celje in Ljubljana. Tovariši pododbora Maribor so ponovno dokazali svojo stanovsko zavest, saj jiii je bilo od 177 članov pododbora zastopanih osebno preko 60, s pooblastili pa preko 140. Pri slučajnostih je bila izražena želja, da bi se vsaj enkrat mesečno sestali in tako vzdrževali medsebojne tovariške stike. Po končani skupščini so oddaljeni poverjeniki, žal, morali odpotovati, ostali smo se pa do odhoda brzovlaka proti Ljubljani v dobrem razpoloženju pomenili še to in ono. Ela Horvatova — Ljubljana: Iz kluba p. f. t. uslužbenk S širše seje sekcije Jugoslovanske ženske zveze za Dravsko banovino od 9. II. t. 1. bi zanimalo tovarišice, da je JŽZ (centrala) začela izdajati svoje glasilo, ki jo seveda tudi naše. To je mesečnik Glasnik«, ki bo obveščal včlanjena društva o vseh važnih do- , god kih in akcijah saveza in njegovih sek-; cij in ho ustvarjal trdno vez med savezom, I sekcijami in njihovimi društvi. Naročnina : znaša za celo leto Din 220. List je klub naročil in je na razpolago vsem tovarišicam 1 v društvenem prostoru. Prva in druga številka sta že izšli. Iz uvodnih besed predsednice MŽZ ladv Aber-din beremo, da se vrši naslednji kongres internacionalne ženske zveze leta 1936 v : Beogradu. Najboljše žene iz 43 držav vsega I sveta pridejo v našo državo. Imele bomopri-j liko, da se pri njih učimo in da dobimo no-j vili pobad za delo. ; Iz članka Rad JŽZ« izvemo, da je centrala po skupščini v Banji Koviljači oddala vse sklenjene resolucije na pristojna mesta. Nadalje, da je bila predsednica Petkovič sprejeta v avdijenci pri blagopoko j nem kralju Zedinite!ju, ki je kazal naklonjenost in veliko zanimanje za delo saveza ter za nje-j govo sodelovanje z internacionalno žensko zvezo. Pozneje se je zglasila delegacija tudi pri Nj. Vel. kraljici, da ji izreče v imenu vsega saveza svoje globoko sočustvovanje in ' vdanost. Tudi kraljica se je celo v najtežjih dneh zanimala za naše delo in je obljubila prisrčno pomoč vsaki naši akciji. V Beogradu. je dosegel savez, da bo v radiu vsako sredo »urn za žene«. Predavale bodo zastopnice včlanjenih organizacij o snoveh, ki zanimajo ženstvo. Članek »Rad savezne sekcije dravske banovine« je izšel v srbohrvat-skem jeziku na izrečno željo ge predsednice z motivacijo, da je naša sekcija najagil-nejša in da bi ga morale razumeti vse članice — sebi v pobudo in posnemanje. Zelo instruktiven je članek ge Al. štebi: »Osnova in razvoj JŽZ«, iz katerega vidimo, kako moderne (v dobrem smislu) so 'bile žene, združene v srbskem narodnem ženskem savezu,, ki je bil ustanovljen leta 1909 pod predsedstvom Savke Subotičke. Pravila v marsičem niso zaostajala za sedanjimi, naprednimi zahtevami pokretašic. Srbski narodni ženski savez se je zavzemal z.a žensko volilno pravico, za nezakonske matere in otroke, za izmenjavo državljanskega zakona v pogledu dedovanja ženske dece itd. Najtopleje priporočam, da tovarišice čitajo to naše glasilo. Romanje na Oplenac, ki sc ga udeleži več saveznih sekcij, b° na pomlad, čim bo lepše vreme. Zastopana naj bi bila vsa društva z večjim številom delegatinj. Pri tej priliki se poklonimo tudi Nj. Vel. kraljici materi Mariji. Za ženski pokret je poročala zastopnica ga Vode glede podvzema korakov za ukinitev uredbe o drag. dokladah. Spomenica je bila poslana bivšim poslancem. Ko se je pričakovala ugodna rešitev, je bil parlament razpuščen in vsa akcija je nekako zaostala. J/Z ima zadevo v evidenci in bo. čim bo možno kaj storiti, započel širokopotezno ak- cijo. Na širši seji 9. III. t. 1. pa je poročala ga štebi, da je bila s savezno tajnico v av-dijenci pri finančnem ministru radi ukinitve uredbe. Gospod minister je izjavil, da se bo uredba o drag. dokladah revidirala, ker je sam uvidel krivičnost te uredbe, ki je zadela samo najnižje sloje. Banovinska sekcija se je poklonila banu g. dr. Pucu in županu mestne občine, dr. Ravniharju, ki je med drugim dejal: »Visoko cenim delo v ženskih društvih, saj se tam opravi mnogo tega, kar spada v delokrog občine in države. Čas je že, da je žena prenehala z vlogo nekdanjih narodnih dam in usmerila svoje delo k hvalevrednemu in mnogostranskemu resnemu udejstvovanju.« Gospa predsednica Govekar jeva je izrazila željo, da bi bilo pozvano k sodelovanju v vseh zadevah, ki se tičejo ženstva in mladine, tudi naše ženstvo, čeprav ono žal še nima svojih zastopnic v občinskem svetu. Na to prošnjo je g. župan odgovoril: »To se pa samo ob sebi razume!« l ako govore možje širokega pogleda o ženi in njenem delu. Na širši seji z dne 9. III. t. 1. je urednica »Ženskega sveta« ga Martelančeva obširno poročala o izidu našega ženskega lista »Naša žena«, ki bo prinašal modele, okrašene z domačimi čipkami. O zadevi bom poročala prihodnjič, ko dobim v vpogled ves material in ves referat, pa tudi o akciji za žensko volilno pravico izpregovorim. Opozarjani tovarišice na izdajo tega lista, ki je zelo lep in ki je izšel 1. aprila. Poglavje o zavednosti Po dolgotrajni borbi, v kateri se je težko izvojevala osamosvojitev in pravica do samostojne organizacije nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, se je izkazalo, da borba ni rodila vsega tistega, kar bi morala. Pa zakaj? Članstvo, ki je tedaj zasledovalo potek dela za osamosvojitev s popolnim zanimanjem, je po osamosvojitvi postalo nekam ravnodušno in apatično. Od vsakokratnega poslevo-dečega odbora pričakuje s stoičnim mirom posebnih dejanj, kakor da je odbor vsega-mogoč. Takšno naziranje je napačno in škodljivo. Saj je vsak kot član društva tako rekoč dolžan podajati odboru predloge in nasvete, po katerih bi odbor svojo nalogo lažje izpolnjeval in tako pomagal celokupni organizaciji, kakor tudi posamezniku do boljšega moralnega in materialnega položaja. Splošno je znano, da se člani obračajo na odbor samo takrat, kadar so po kakšni pomoti ali kakor že prikrajšani na prejemkih, ali kadar gre za kakšno premestitev. Drugače pa vse molči. Tovariši, to ni prav! Vsak odbornik ima svoje dnevno delo kakor vsak drug član, razen tega pa izgubi na sejah in sestankih veliko ur, ki jih drug doma lepo prespi. Brezbrižno članstvo tudi od odbora ne more zahtevati posebnih dejanj. Dolžnost vseh nas je, da po svojih močeh z nasveti in predlogi oziroma z živim zanimanjem za našo stvar podpiramo organizacijo. Med članstvo se je vrinil tudi poseben način kritike, ki izbruhne navadno le takrat, kadar se približuje občpi zbor oziroma na dan občnega zbora, ki se pa v nekaj dneh raz-bline v nič. Vsakemu je dovoljena kritika, ali vedno samo stvarna, ker ona je tudi sredstvo, ki daje odboru podvigov in mu kaže, kaj le dobro in kaj je slabo. Kakor se zdi, je zavladalo v društvu neko nerazpoloženje, ki izvira morda iz osebnih nasprotij ali pa prihaja od nekih oseb, ki jim gre pred vsem samo za osebe, ne pa za organizacijo. Ako bi tisti, ki vidijo v organizaciji samo svojo osebo, iz nje izstopili, bi ji storili veliko uslugo, ker takšen član je le ovira za napredek organizacije. Vsak posa- meznik, pa če je predsednik ali odbornik, je samo član društva, začasno pa mu je poverjena neka društvena funkcija. Zato naj bo vsem vedno pred očmi, da je samo v medsebojni vzajemnosti in strpljivosti mogoče delovanje odbora. Vsak naj se zaveda, da ni vsegamo- Kakor je naravno, da želi vsako načelstvo podati o svojem delu in poslovanju med poslovnim letom ^na občnem zboru čim ugodnejšo sliko, tako je tudi potrebno, da je poročilo objektivno, ki naj naslika brez bojazn pravo stanje med letom zaupane mu ustanove. Leto 1934 je bilo 13. poslovno leto zadruge, eno najtežjih in glede na promet eno najslabših let. Obratna glavnica zadruge se je vsled velikih izplačil naloženega denarja znatno skrčila in temu primerno smo morali tudi znižati promet v zadrugi. Konec leta je obratna glavnica znašala okrog 1,100.000.— Din. Od teh je ca 466.000 Din zamrznjenih, 100.000 Din pa imamo vloženih v parceli, na kateri imamo skladišče za drva, tako da moremo razpolagati le z ca 534.000.— Din. Da se s tem kapitalom pri 841 članih ne morejo delati čudeži, je jasno. Upamo, da bo zato tudi razumljivo, če smo morali med letom odklanjati prošnje za večja posojila, če smo, posebno v poletnih mesecih, ko smo dobavljali večje količine kuriva, izplačevali le polovico, ali še manj od zaprošenih zneskov ter če smo le v nujnih slučajih izdajali nakazila za nabavo pri raznih tvrdkah. Načelstvo je sicer skušalo povečati obratni kapital z novimi izposojili, vendar razen uspeha, ki smo ga dosegli pri poštni hranilnici, ne moremo zabeležiti ničesar pozitivnega. Akcija, ki jo je načelstvo že omenilo v svojem lanskem poročilu, je uspela; od poštne hranilnice smo dobili dodatno posojilo 100.000 Din. Za ugodno rešitev se moramo v prvi vrsti zahvaliti gospodu direktorju tukajšnje podružnice. Opozorilo poštnim nameščencem I Vsakovrstne rabljene predmete, katere več ne potrebujete, najbolje prodaste ali kupite pri »Promet« v Ljubljani (nasproti KriževniSke cerkve) Ugodno naprodaj: rabljeni šivalni stroji, kolesa, otroški vozički, glasbila, pohištvo in še nešteto vsakovrstnih predmetov, ki odgovarjajo novim in so zato več ko polovico cenejši. Načelstvo je pripravilo več načrtov, po katerih naj bi se poizkusila povečati denarna sredstva zadruge. Samo z nabiranjem vlagateljev bo težko šlo. Ta stvar se nam do sedaj ni obnesla. Položaj poštnih nameščencev ni zavidljiv, imamo veliko dela, težko službo in majhno plačo. Kako naj potem uslužbenec štedi, ko mu povsod primanjkuje. Toda, če smo propagirali in še propagiramo štednjo, ne mislimo pri tem na kupičenje denarja, ampak na razumno gospodarstvo. Če svetujemo članom in jih navajamo na to, da bi si med letom nabirali mesečno po 50.— do 100.— Din zato, da bodo jeseni lahko kupili potrebno kurivo in še kaj drugih nujnih potrebščin ali živil, ni to štednja, ampak le pametno gospodarstvo, ker si člani pripravijo v naprej denar, da se jim ne bo treba potem v jeseni zadolžiti. Poleg tega bodo dobili blago ceneje, ker bodo deležni pri takojšnjem plačilu v gotovini popusta in so se jim med letom nabirale obresti od vloženega denarja. Denar, ki ga je zadruga vložila v kurivo bo ostal tako prost in ga bo zadruga lahko naprej oddala drugim članom. Danes znaša dolg članstva za kurivo okrog 300.000.— Din, za kateri denar mora zadruga plačati približno 14.000.— Din obresti. Te obresti bi si lahko prihranili, če bi začeli s štednjo, kakor goč in tudi ne brez napak. Zato pa z osebnimi mržnjami proč. Skupno, sporazumno delo je vse! Disciplinirana organizacija naj bo naše geslo, ako hočemo do napredka in konsolidacije za boljšo bodočnost nas vseh. V. D. smo jo in jo bomo še naprej propagirali. Iz navedenega pa sledi tudi, da očitki nekaterih tovarišev, ki jim je kurivo predrago, ne drže. Radi priznamo, da je ta ali oni na trgu ceneje kupil voz drv, kakor jih pa zadruga prodaja. Upoštevati pa moramo, da sme zadruga dobavljati samo prvovrstna suha drva, ki jih mora preko zime vskladiščiti, za kar mora imeti na razpolago skladišče in streho, da se mora denar, ki je vložen v drva tudi obrestovati, da je treba kriti režijo itd. Pa še nekaj! Na trgu lahko kupimo samo proti plačilu v gotovini, koliko pa je članov, ki bi v zadrugi, pa čeprav imajo denar, takoj plačali? Žal, da je še vedno precej članov, ki jim je zadruga dobra le tedaj, kadar nimajo denarja, če imajo pa denar, je ne poznajo ter kupujejo rajši, čeprav slabše blago, izven nje. Lansko leto v poletnih mesecih, ko so drva presušena, je zadruga za poskušnjo oddajala strankam na dom naravnost iz vagona. Preskrbela je poceni žagarja in res oddala na ta način par sto metrov drv po dnevni ceni. Toda ta cena bi lahko bila še nižja, če bi vsaj dve tretjini naročnikov drva takoj plačali. Zadruga je morala drva takoj ob prevzemu plačati, do-čim je morala na obroke čakati po pol leta ali še več. Zastonj obroki niso in ne morejo biti, ker se mora denar, ki leži v obrokih, obrestovati in zato je zahteva po nižjih cenah, kakor so dnevne, nemogoča vse dotlej, dokler se ne privadi članstvo na takojšnje plačilo. Načelstvo je pripravilo predlog, po katerem bi si članstvo, brez večjih žrtev, v letošnjem letu prihranilo okrog 50.000 Din, kar je za nas že precejšen denar. Poleg tega se bo članstvo, če se bo našemu vabilu v večjem številu odzvalo, oprostilo večji znesek, ki je sedaj vezan v kurivu. Ponovno poudarjamo, da moramo stremeti za tem, da dosežemo svojo samostojnost v gospodarstvu in da postanemo neodvisni od slučajev. Način naše štednje je zbiranje majhne rezerve za slučaj potrebe. Da so naše plače premajhe, to ne vemo samo mi, ampak tudi vsi, ki jih naše plače kakorkoli interesiralo. Dejansko imamo vsi dolgove, če ne v denarju pri zadrugi ali kakem drugem zavodu, pa v družini. Dolgujemo sebi, ženi in otrokom, na obleki, perilu, čevljih, dolgujemo otrokom in sebi potrebno izobrazbo; hoditi bi morali v gledališče, na predavanja in druge prireditve. Vse to bi moral imeti moderen, kulturen človek današnje dobe. Vendar je boljše, da vse to dolgujemo onim, ki nas čakajo na prireditve, da dolgujemo trgovcem, ki bi radi prodali obleko in druge potrebne in manj potrebne stvari, kakor pa, da smo dejansko v denarju dolžni kjerkoli. Prihranek pomeni samostojnost in svobodo. Vse drugače pride v zadrugo vlagatelj po svoj denar, kakor pa član s prošnjo za posojilo. Kdor ima le kaj denarja, nastopa drugače, kakor pa tisti, ki nima nič in ki mora biti vedno v strahu, kaj mu prinese jutrišnji dan. Število članstva je nazadovalo lani za 18 članov. V celem je izstopilo 25 članov, od tega sta odpadli dobri 2/s vsled smrti oziroma izstopa iz poštne službe. Zadruga, ki si je prejšnja leta pridobivala med podeželskimi tovariši vedno več članstva, je morala svoj delokrog zaradi že omenjenega pomanjkanja kapitala zožiti in zato je dotok novih članov neznaten. Cim se denarne razmere obrnejo na boljše, se bo tudi to sigurno spremenilo. Poročilo načelstva Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani na zadnjem občnem zboru (V prejšnji številki zaradi pretesnega prostora Izostalo) Rezervni zaklad se je lansko leto vkljub pripisu lanskega dobička nekoliko znižal, to pa zaradi odpisa na račun Z. Sl. Z., ki je na svojem lanskem občnem zboru sprejela sklep o ustanovitvi sanacijskega fonda, v katerega so prispevale vse zadruge iz svojih rezervnih fondov. Primerno znižanemu prometu smo tudi znižali režijske stroške. Ti so letos za okrog 30.000 Din manjši, kakor lansko leto. Kaže pa, da bomo letos morali še bolj skrčiti vse izdatke, vzdržati ravnovesje v računskem zaključku in obvarovati rezerve. Glede ostalega poslovanja načelstvo letos ne bo podajalo še posebnega, podrobnega poročila, ker se je načelstvo pri svojem poslovanju v lanskem letu držalo istih načel kakor prejšnja leta. Skušalo je zadovoljiti članstvo, kolikor je bilo mogoče, v ozkih mejah, ki jih nam določa denarna stiska. Ugotovimo lahko, da se je stanje zadruge prilagodilo današnjim razmeram in da bo sedaj zadruga začela zopet napredovati, če bo vodstvo dobro in članstvo zavedno ter solidarno. Ponavljamo, kar smo že velikokrat rekli: zadruga je skupna last vsega članstva, ni nikak tuj zavod, ampak naša ustanova, v kateri smo vsi gospodarji. In zato moramo tudi vedno nanjo paziti kakor na svojo last. V načelstvu zadruge so vaši tovariši, ki jo vodijo med letom po vaših željah in vaši volji. Zato pa glejte na izbero uprave. Tovariši! Čeprav je letošnje poročilo kratko in ne našteva podrobnega dela načelstva, vendar bodite prepričaj, da je bilo veliko dela izvršenega in da se bodo uspehi še pokazali. Po tem poročilu načelstva je zbor sprejel naslednji predlog uprave: Vsak posojilojemalec bo plačeval v hranilni sklad poleg rednega obroka še Din 10. Ti obroki se smatrajo kot vezana hranilna vloga, izplačljiva šele po preteku pol leta od dneva, ko je bilo posojilo izplačano. Z odobravanjem je bil sprejet tudi nasvet, da se priporoči uslužbencem, naj par let pred svojo upokojitvijo pri zadrugi vlagajo manjše zneske, ki jim bodo potrebni in dobrodošli, ko bodo po upokojitvi morali mesece in mesece čakati na izplačilo pokojnine. Apelira naj se tudi na naše člane, vlagatelje pri drugih denarnih zavodih, naj z zaupanjem prenesejo svoje prihranke v našo zadrugo, ki je njihova ustanova in ki je tudi v času najhujše nelikvidnosti pri drugih zavodih svojim članom vlagateljem vedno točno izplačevala prihranke. >Cfc‘i‘uii«: Naši sestanki »Dravska pošta« nas je v svoji zadnji številki presenetila s člankom enakega naslova. Zanj smo v prvi vrsti hvaležni piscu, t. j. tov. Horvatovi, prav tako pa tudi ured-iništvu, ki je z objavo dokazalo svojo objektivno presodbo člankov in si tako pridobilo naše polno zaupanje! Kolikor sem imela priliko opazovati vtise, ki jih je napravil članek, se je večina članstva, tako moškega ko k or ženskega, izražala o njem pohvalno, kar ponovno dokazuje, da korakajo ti naši moški tovariši z duhom časa z nami, z umevanjem in dovoljno inteligenco. Spominjam se ob tej priliki naših prvih sestankov pred 10 in več leti. Le malokatera tovarišica si je takrat upala javno kaj povedati — vojne in povojne neprilike niso dopuščale, da bi se v tem praven izobražale. Vsekako smo priskočile povsod tovarišem v pomoč in mnogokrat smo morale tedaj slišati: pridite z besedo tudi vi na dan! Medtem so časi, polni pestrih dogodkov korakali mimo nas, razmere so nas prisilile, da smo morale opustiti tudi me našo skromno plat sodelovanja in prijeti za vesla, če smo hotele z valom naših dni naprej! — »Toda kuj porečejo tovariši, ki edini šobili doslej vajeni krmila?« — Ta strah ni bil rov sem neupravičen, če pomislimo, da smo astavljeni iz raznih vrst... Ne moreš torej zameriti, če te ta ali oni v svoji ozkosrčnosti ne razume in ne ve, da je tudi žena po božji podobi človek in ki si istotako rada lasti zemeljske dobrine kakor njen tovariš! Oni torej, ki so si na žalost omenjeni članek tolmačili v svoje slabo, naj tega ne oči-ajo piscu in ne tisku, marveč svojemu lastnemu neumevanju in pomanjkanju čuta do svojega bližnjega! Ni to boj proti tovarišem, ako tovarišice žele in zahtevajo enake službene olajšave zase, kakor jih imajo tovariši. Ni pravično, če se mora uradnica VI. skupine z 28 službenimi leti umakniti s kontrolorskega mesta, ki ga je opravljala več let vestno in natančno, tovarišu VII. skupine in z 18 službenimi leti samo zato, ker je ženska. Bolehna, slabotna tovarišica z 28 službenimi leti in v VI. skupini, mora delati težko manipulativno službo zato, ker je zdrav krepak Dne 9. marca t. I. se je vršil IV. redni občni zbor te zadruge. Po poročilu načelstva je zadruga v preteklem poslovnem letu vkljub zmanjšanju obratnega kapitala, ki je nastalo zaradi večjega dviga kakor so bila vplačila hranilnih vlog, uspešno poslovala in skušala ustreči vsem prošnjam in upravičenim željam članstva. Ob koncu leta 1934 je štela 255 članov z istim številom vplačanih deležev po 50 Din. Včlanjena je pri Zadružni zvezi v Ljubljani, ki je izvršila zadnjo revizijo dne 24. V. 1934. Revizijsko po- Služheno mesto pri pošti Maribor 1 zamenja uradnik s tovarišem za Ljubljano. Naslov v upravi lista. tovariš z 18 leti službe in v VIL skupini izjavil, da dela kontrolorsko službo že 10 let in zato noče delati več prometne službe. Sprt s predstojnikom oddelka, v katerem je prvotno delal, si je želel drugega mesta in ker se mu starejši tovariš ne bi hotel umakniti, se mu je morala tovarišica. Šablonsko se vrže trditev, da se nam me dela krivica, češ navedite samo en primer. Evo ga! Ta primer se je zgodil na neki večji pošti in ni edini. Starejša in bolehna uradnica se je morala umakniti mlademu, zdravemu uradniku, ki utemeljuje to pravico s tem, da že 10 let dela kontrolorsko službo. Torej tako dolgo je kot mlad uradnik z nič večjimi možnostmi od starejših uradnic opravljal lažjo službo na račun drugih. Tak slučaj kriči dovolj jasno o nesocialnem čutu merodajnih in egoizmu tova-rišeV.' Zato se ne čudimo bojnemu razpoloženju takih tovarišev napram upravičenim zahtevam tovarišic. ročilo se je prečitalo na občnem zboru. Zadruga se je udejstvovala pred vsem v Mariboru, kep ni mogla zaradi nezadJostnih obratnih sredstev dovolj razširiti svojega delokroga na podeželje- Njeno delovanje se je raztezalo največ na denarne posle: zbiranje hranilnih vlog in dajanje kreditov po ugodnih obrestih. Bila je vse leto likvidna ter je poleg manjših kratkoročnih posojil izplačala okrog 255.000 Din dolgoročnih posojil. Upravne stroške je zmanjšala do skrajnosti in izdala v tem poslovnem letu z davki in pristojbinami vred skupno 11.236.06. Poslovno leto 1934 je zaključila z dobičkom 6.825.89 Din ter je njeno premoženje s tem naraslo kljub oddaji 10% rezervnega sklada za sanacijski fond Zadr. zveze na 30.000 Din. Naša „Dobrota" Od 1. januarja do 31. decembra 1934 je umrlo 31 članov »DOBROTE«, od teh 21 iz skupine »B«. i itn D. <0 M Priimek, ime in bivališče umrlega člana Starost Pristopil dne Gmrl dne 1934 Izplačane po< iz skupine A B Jpore Skupaj Din Din 1. Gruden Terezija, Ljubljana . . 62 1. 7. 1925 2. 1. 5.000 6.000 11.000 2. Pezdiček Ivan, Murska Sobota . 37 1. 7. 1928 2. 1. 5.000 6.000 11.000 3. Tori Marija, Trbovlje . . . . 41 10. 5. 1933 3. 1. s* 2.000 — 2,000, 4. Benkovič Marija, Dobrovnik 35 10. 12. 1926 8. 1. 5.000 6.000 11.000 5 Udir Marija, Javornik . . . . 59 1. 7. 1925 25. 1. 5.000 — 5.000 6 Kozeli Alojzij, Žalec. . . . . 70 1. 7. 1925 25. 1. 5.000 6.000 11.000 7 Kramar Katarina, Škofja Loka . 54 16. 3. 1922 13. 2. 5.000 6.000 11.000 8 Hojnik Franc, Maribor . . . . 47 6. 2. 1926 20. 2. 5.000 6.000 11.000 9 Počkar Ana, Ljubljana . . . 71 1. 7. 1925 3. 3. 5.000 . — 5.000 10. Poseb Ivan, Maribor 74 8. 6. 1923 23. 3. 5.000 1— 5.000 11. Macuh Ivan, Maribor . . . . 57 1 7. 1925 25. 3. 5.000 — " 5.000 12 Rihteršič Ana, Ljubljana . . 57 8. 3. 1922 3. 4, 5.000 6.000 11.000 13. Gril Frančiška, Ljubljana . . 61 1. 7. 1925 4. 4. 5.000 6.000 11.000 14. Jeršek Roza, Ljubljana . . . 67 3. 4. 1925 11. 4. 5.000 1— 5.000 15. Fabjančič Josii), Ljubljana . 74 6. 4. 1925 ' 2. 7. 5.000 6.000 11.000 16 Kokol Marija, Ljubljana . . 68 9. 3. 1922 11. 7. 5.000 6.000 11.000 17. Modic Emilija, Krško . . . . 57 1. 1. 1926 18. 7. 5.000 6.000 11.000 18. Lampe Ivan, Dol. IvOgatec . 49 29. 12. 1927 20. 7. 5.000 — 5.000 19. Jagodič Blaž, Celje . . • 42 20. 2. 1926 21. 7. 5.000 3.000 8.000 20 . Čuček Anton, Ljubljana . . 58 10. 3. 1922 10. 8. 5.000 6.000 11.000 21 . Hočevar Nejko, Ljubljana . 38 19. 3. 1925 18. 8. 5.000 6.000 11.000 22 . Jamšek Peregrin, Kamnik 39 9. 3. 1922 22. 8. 5.000 6.000 11.000 23 . Modrijan Franc, Ljubljana . . 72 28 2. 1925 23. 9. 5.000 * 5.000 24 . Vengust Jernej, Celje . . . 56 22. 6. 1927 30. 9. 5.000 6.000 11.000 25 . Zitterer Josip, Celje .... 45 1. 7. 1925 4. 10. 5.000 3.000 8.000 26. Gorše Anton, Maribor . . . 68 6. 8. 1923 6. 11. 5.000 6.000 1L000 27 . Zrimšek Frančiška, Ljubljana 58 12. 4. 1928 4. 12. 5.000 . ■ 5.000 2F . Ferlinc Anton, Maribor . . 57 30. 5, 1923 9-12.1 5.000 6.000 11.000 29. Kaper Žalika, Celje .... 11 10. 2: 1926 13. 12. 2.400 —i— 2.400 30. Brezigar Metod, Ljubljana . 31 27. 6. 1930 14. 12. 4.000 6.000 10.000 31 . Filipič Franc, Celje .... 66 1. 7. 1925 17. 12. 5.000 6.000 lil.ooo Skupaj . 148.400 120.000 268.400 Iz Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Mariboru Aktiva in pasiva zadruge dan 31. decembra 1934: so znašala na Aktiva Din Blagajna 41.961.19 Posojila 390.488.50 Dolžniki 38.414.01 Poštna hranilnica, Ljubljana 404.11 Inventar 4.780,— Vrednostni 'papirji 2.965.— Deleži pri zavodili v 1.905.— 480.917.81 Pasiva Din Hranilne vloge 316.954.45 Obresti posojil p red plač. 76.25 Upniki 119.666.20 Deleži članov 13.150.— Rezervni sklad 24.245.02 Čisti dobiček za 1. 1934 6.825.89 480.917.81 Iz načelstva sta zaradi poteka funkcijske dobe izpadla gg. Brečko Ognjeslav in Jaklič Ivan, na njuni mesti pa sta bila izvoljena gg. Pitan Maks in Šerbec Franjo, v nadzorstvo pa so bili ponovno izvoljeni gg. Bizjak Maks, Kotnik Peter, Kumar Karl, Kumvvald Srečko in Plausteiner Ivan. Načelstvo so ju na seji 11. III. 1935 konstituiralo takole: predsednik g. Ortan Ivan, tajnik g. Firbas Janko, blagajnik g. Zabla- čan Valentin; člani načelstva: gg. Kunst Vaclav, Petan Maks, Šerbec Franjo in Šrimpf Rupert. Osebne vesti Premeščeni so: Glažar Josipina, p. t. kontrolor VH. skupine od pošte Velike Lašče k pošti Mokronog; Jovanovič Milka, p. t. kontrolor VII. sikupine od pošte Ljubljana 1 k pošti Zaječar: Negovetič Amalija, p. t. uradnik Vlil. skupine od pošte Brežice k pošti Kostanjevica na Krki; Šafarič Avrclija, p. t. manipulantka IX. skupine od pošte Konjice k pošti Brezno; Babnik Branimir, dnevriičar od pošte Guštanj k pošti Slovenjgradec; Fischinger Zorana, dnevničar od pošte Ljubljana 1 k pošti Radovljica in Verbanjščak Roman, p. t. zvaničnik II. skupine od pošte Maribor 2 k pošti Pragersko. Postavljeni so: za dnevničarja-zvaničnika Pahor Anton pri pošti Ptuj in Sterbenz Alvin pri pošti Celje; za dnevničarje-služitelje: Košmerlj Franjo pri pošti Ptuj, Skubic Janko pri pošti Medvode, Vodopiju Josip pri pošti Črnomelj in Žnidaršič Ivan pri Pošti Slovenjgradec. Upokojeni so: Kobe Jakob, p. t. inšpektor V. skupine in upravnik pošte Ljubljana t, Čuš Franc, višji p. t. kontrolor VI. skupine pri pošti Maribor 2, Dular Josip, višji p. t. kontrolor VI. skupine pri pošti Ljubljana 1, Loeske Bogomir. p. t. kontrolor VII. skupine pri pošti Tr- bovlje 1, Šturm Vekoslav, p. t. kontrolor VIL skupine pri pošti Maribor 1, Praznik Mariju, pomožna p. t. uradnica IX. skupine pri pošti Ptuj in p. t. zvaničniki I. skupine; Kovačič Štefan pri pošti Ptuj, Križmanič Ivan pri pošti Celje, Li-povnik Vincenc pri pošti Slovenjgradec, Ludo-voj Ludvik pri pošti Zagorje ob Savi, Meznarič Ivan pri pošti Celje, Pirc Ivan pri Mestni t. t. sekciji v Ljubljani in Venko Martin pri pošti Maribor 1. Napredoval je Sfiligoj Bogoljub, pomožni p. t. uradnik IX. skupine za p. t. kontrolorja Vit. skupine pri pošti Ljubljana 1. Postavljeni sta: Mlakar Olga, za pogodbeno poštarico pri pošti Brezovica pri Ljubljani in Roglič Štefanija za pogodbeno poštarico pri pošti Sv. Urban pri Ptuju. Iz upravništva. List se vzdržuje samo iz naročnine. Zato prosimo, naj plača vsaJi, kdor le količkaj more, naročnino vsaj za pol leta. Alarom in Tsilarom Alarom: »Povej mi, ljubi Tsilarom, zakaj nosiš moralo vedno samo na jeziku?« Tsilarom: »Kje pa bi jo moral?« Alarom: »V srcu!« Tsilarom: »Ne morem, Alarom, imam že prehudo srčno liila), samo jezik jo lahko še prenaša!« Alarom: »Torej pazi na jezik, srce je že vajeno svoje hibe.« J. Knific tovarna za žimo Stražišče pri Kranju Ustanovljeno 1. 1829. Telefon interurb št. 2. Priporoča svojo bogato zalogo spredene žime za žimnice od preproste do najfinejše vrste po nainižjih cenah. Vzorce razr ošdjam na zahtevo franko in brezplačno. Letos bomo kupovali blago za moške in ženske obleke in perilo tam, kjer dobimo v vel,ki izbiri dobro, trpežno blago po zmernih cenah, to je pri R. Miklauc „Pri Škofu** Ljubljana Lingarjeva ulica — Pred Škofijo 3 Damske torbice, pasove, aktovke domačega izdelka dobite vedno v najnovejših in najboljših oblikah le pri Franc Erjavec trgovina usnja Ljubljana, Stari trs 18 IVAN KRALD ključavničarstvo UUBUANA Gregorčičeva ul. 5 — Rimska c. 4 Priporoča se Ves svet je pod Vašo streho s Philips radio aparatODl! katerega Vam dobavlja na mesečne obroke Typo %1 fl po Din 115-— Typo 940 R po Din 165' Typo 836 fl po Din 265'— H. Suttner, Ljubljana Aleksandrova cesta 6 __ PHILIPS UP RADIO Ako želite biti z dobrim blagom postreženi, preskrbite si blago za ženske in moške, kakor vse druge potrebščine pri 1I-I modna manufakturna trgovino Ljub jana Stritarjeva ulica Lingarjeva ulica Poštarji pri nakupu 10% popusta! Slavo Kolar elektro zaloga Ljubljana se priporoča Kupujte samo pri tvrdkah, ki dajejo oglase v naš list! vlanuffakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC Liubiiana, Stritarjeva ul. 5 priporoča svojo veliko izbiro manufakturnega blaga za dame in gospode. Poštni uslužbenci proti gotovini znaten popust. Došla je pomladna novost v veliki izbiri damskih, moških 3n otroških čevljev po jako zmernih cenah v trgovini A. ŽIBERT Ljubljana Prešernova ulica Vaša želja za pomlad Kostum, plašč, komplet elegantni kroji in najnovejši vzorci od Din 250'— dalje Površnik, trer.čkct. obleka modne fazone in najnovejše barve od Din 290*— dalje F. Lukič Ljubljana Stritarjeva ulica Tivar, Sv. Petra 26 Ljubijana Pri nakupu moških in otroških oblek, damskih pomladnih plaščev in druge konfekcije, si oglejte najprej ogromno zalogo in veliko izbero po konkurenčno nizkih cenah, pri Tivar, Sv. Petra 26 Ljubljana Za konzorcii »Dravske pošte« v Ljubljani izda a Frane Jurman v Ljubljani. Ček. račun 16.756. UreW® fEPichx] piše pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd. pa upravi lista »Dravska posta« v L}J“4 ' ~ T,skar,,a ,>bl 1 Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, MasaryKova cesta 14.