Listek. Pisina mladega urednikovica. Zakai Vam mladi urednikovič tako dolgo ni pisal? Ker ni hotel! Ali mislite, da je mladi urednikovič oseba, s katero se da kar tako poljubno pometati? Ne, tisočkrat ne! Mene, mladega urednikoviča, je tiskovno društvo globoko užalilo. Ko je naš prejšnji urednik bil poklican na okrožno sodišče, da proučuje za dalj časa okrožno-sodiščne ječe, takrat bi bilo edino pravično, da mene, mladega urednikoviča, posadijo na uredniško mesto. Toda prezrli so moje izvanredne časnikarske zmožnosti in me pustili obsedeti na mojem dosedanjem mestu. Bil sem osramočen in užaljen! In vsled tega sem odslej deloval za list z največjo hladnokrvnostjo. To se je listu tudi poznalo kakor Kajnu, da je ubil Abela. Prosim, od istega časa sem ni imel državni pravdnik niti enkrat priložnosti, da bi ga zaplenil. List ie začel propadati...! Klaverno-žalostno je hodil moj sedanji urednik in gospod po uredniski sobi ter prebiral vedno redkeje dohajajoče dopise, upravnik je otožno gledal hirajoče število naročnikov, tiskovno druStvo pa se je prijemalo za glavo in odborniki so si šepetali: »Kaj bo, kaj bo?« In sedaj se je vzbudilo usmiljenje v mojem srcu. Ah, mladi urednikovič ima dobro sree! V njegovi rodbini se dobro srce podeduje, kakor v nekaterih jetika. Zopet je zastavil svoje pero za list. Napel je strune in živahni glasovi so se razlegali iz našega uredništva. Ubiral jih je mladi urednikovič. In naš list se je začel zopet dvigati . . . Veselje je zavladalo vsled tega v uredništvu in upravnistvu in tiskovnem društvu. Naredil jim je to veselje mladi urednikovič. Z novim Ietom pa namerava mladi urednikovič tudi našim naročnikom narediti veselje. V decembru bo mladi urednikovič celi mesec sedel na ceni našega lista, da jo potisne doli, da jo zniža. Za to delo ne zahtevam nobenega plačila, ampak samo za maihno uslugo prosim cenjene naročnike. Mladi urednikovič bi rad mnogim ljudem naredil veselje, ker je tako dobrega srca, zato nagovarjajte, vnemajte, navdušujte svoje prijatelje in somišljenike, da si naroče naš list. S ponosom bo zrl potem mladi urednikovič v slovenski svet, ko bo tolikim naročnikom znižal naročnino in v svojem srcu bo nosil blagrujočo zavest, da ni zaman sedel cel mesec na ceni našega lista Po novem letu pa bo Vam mladi urednikovič tudi večkrat kaj pisal, kakor dosedaj, ker bo imel več časa. Z novim letom odpade namreč skoro gotovo časniški kolek, katerega vidite sedaj na prvi strani našega lista v četrtem kotu. Ko odpade časniški kolek, odpade tudi mlademu urednikoviču eno jako mudno delo. Casniški kolek se pritisne namreč na davkarskem uradu in zato moramo vsak teden voziti »Slovenskega Gospodarja« na davkarski urad, da ga kolekujejo. In mladi urednikovič, ki uživa v našem tiskovnem društvu veliko zaupanje, mora vsakokrat zraven. Pred našo tiskarno se ustavi voz. Lahkonogo tiskarsko osobje pribeži iz tiskarne ter začne basati na voz naš list. In ko }e ves >Slovenski Gospodar< na vozu, tedaj se vsede na voz vrh »Slov. Gospodarja« mladi urednikovič. Tiskarsko osobje prime za oje in pritisne ob strani, in juh6! ml se peljamo na davkarski urad, da nas kolekujejo. Visoko vrh voza sedi mladi urednikovič, pod njim pa leži še vedno raolče »8lov. Gospodar«. Ponosno in zavestno se ogleduje mladi urednikovič po ulicah, koder se vozi, bojazljivo pa se ozirajo vanj mimoprihajajoči nemSki mestjani ter se radovedno izpraSujejo, koga je neki danes zopet izdelal »Slov. Gospodar.« Mladi urednikovič se zaveda takrat velike moči svoiega pod njim ležečega lista. Po novem letu se ne bom več vozil z listom po mestu na davkarski urad in tačas potem gorabil, da Vam piSem. Nabirajte novih naroč*r nikov, da bo lahko velika množica brala pisma Vašega mladega urednikovi6a. Lenuh. »Danes ne vstanem, sem pretruden.« — »Zakaj, saj si vso no6 spal!» — »Da, spal sem, a sanjalo se mi je, da sem dva sežnja drv nacepil.« Zasolila mu je. «Kaj se mi bolj poda, cilinder ali slamnik, sestrica?* — «Za tvojo glavo je najboljši slamnik.» Š a 1 j i v t a t. Sluga nekega 6astnika v Tilsitu je pred vratmi snažil hla6e in sukno svojega gospoda. Približa se mu tujec, zapiše na listek nekaj besed, dene ga v kuverto in prosi slugo, naj listek nese gospodu v sobo. Častnik bere: «Ce se posre6i, dobro; ako ne, tudi dobro!» Takoj pošlje slugo, naj vpraša tujca, 6esa želi. Toda tujec je med tem zginil. Sluga se vrne v sobo v solzah: «Gospod, posre6ilo se mu je. Odnesel je hla6e in suknjo.* Jožka, ki je bil prvikrat v Soli, vprašajo mati iz šole prišedšega: <No Jožek! kako je bilo v šoli; ali ti je kaj v8e6?» — «Ni6 kaj», odgovori Jožek, «dvakrat smo molili, pa nobenkrat jedli.» VpraSanje. No6ni 6uvaj (pojo6): «Var'te ogenj, var'te Iu6 — Bog nam daj svojo pomo6». — Kolar (pri oknu kli6o6): «Ako naj vsak vse svoje varuje, po 6emu nam je pa no6ni 6uvaj?»