Poštnina plačana v gotovini Štev. 19* V Lfublfani. dne 7. maja 1936. Posamezna štev. Din 1.-* Leto XIX. Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Rnatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knatlova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ti tozemsuo: četrtletno • 01», polletno II Dlo, celoletno 3» Dlu u la« temna ruto Amerlkei četrtletno II Dla, polletno 24 Din, celoletno 48 Maj Amerika letna t dolar — Rafnn poŠt« hranilnice, podrnžnlee > Liohl|anl. it 10.711. Vsi v vrste borcev proti jetiki Teden od 17. do 24. maja je posvečen i potrebam borbe proti jetiki. Jetika je še | zmerom najstrašnejša bolezen, ki uničuje naše ljudstvo. Za jetiko umre v Jugoslaviji letno 40.000 ljudi (v sa.mi dravski banovini 1.500). Z odprto jetiko ograža zdravje drugih, zlasti zdravje otrok, v dravski banovini letno 5.000 bolnikov. Jetiika sili bolnika k dolgotrajnemu brezdelju, zaradi jetike so bolniki in njihove rodbine izročeni propadanju. Jetika povzroča leto za letom ogromno izgubo na narodnem premoženju. Dolžnost zdravega naroda je, da se proti jetiki bori z vsema sredstvi, ki mu jih nudi sodobno zdravilstvo. Ta borba, ki je uspešna v skoro vseh zapadnh državah, bo tudi nam prinesla uspeli. Tej borb je namemer delo Protijetične zveze. Izredno številne ;n važne so naloge, ki jih mora izpolniti Pro-t':et'čna zveza, ako hočemo dohiteti druge narode. ProOetična zveza h've v vseh večjih krajah ustanoviti protijetične dispanzerje, ki naj omogočajo tud; najsiromašne;šim brezplačno pre skavo in kolikor je to mogoče, strokovno zdravljenje. Dipanzerii naj pazijo na šolsko mladmo. da se med njo omeji jetika Dispanzerji na širijo splošno zdravstveno prosveto med narodom. Dsnanzerii nai bodo središča dela prot; ietiki. Protijetična zveza ie v zadniih letih ustanovila dispanzer e že v najvažnejših središčih industrije m tujskega prometa. V desettisoče gre število ^'seh ki so b"? deležne dobrot dispanzerjev. disnanzeriev pa ie treba še povečati. nredavani po mestih, trg'h in vaseh. Ce ni poljskih pridelkov, odnosno nimajo ti prave cene, vlada v deželi pomanjkanje. Napredno kmetijstvo si z raznimi sredstvi prizadeva, da bi izboljšalo pridelovanje kmetijskih pridelkov tako po količini kakor posebno po kakovosti. V tem pogledu se je že mnogo storilo tudi pri nas, vendar nas še čaka cela kopica važnih nalog. Ljudsko premoženje pa ni le v človeških rokah, temveč odrejajo usodo pridelka narava in njeni vremenski pojavi. Mnoge naravne sile si je človek ukrotil ter napravil podložne, vendar vremena doslej ni mogel usmeriti po svojih željah in potrebah. Škodljivi naravni pojavi morejo v nekaj minutah uničiti ves trud in pokopati vsa upanja ter oropati kimeta vsakdanjega kruha, tako da nima sredstev niti za golo življenje. Posebno so usodne .vremenske nezgode tam, kjer prevladuje mali posestnik, ker ga vsaka škoda prime prav pri jedru njegovega obstoja. Izmed škodljivih uiim je za naše kmetijsko gospodarstvo najbolj občutna toča. Zato je po šolah, v delavnicah in tvornicah hoče Protijetična zveza sama in po krajevnih zvezah šiniti zdravstveni pouk in s tem preprečiti vsako nepotrebno novo okuženje. Protijetične organizacije moraijo krepko posegati v borbo za primernejša stanovanja, za zdrave delovne pogoje in zlasti za primerne mezde Protijetična zveza smatra za važno nalogo, da ustanavlja ali pomaga ustanavljati tudi druge zavode za zatiranje jetike, ki je paše najtežavnejše zdravstveno vprašanje. Toda tega vprašanja brez žrtev in sodelovanja vsega naroda ne bomo rešili. Za rešitev pa so potrebna sredstva, Slovenci moramo zbrati milijonski sklad za zdravljenje jetičnih in zatiranje jetike! Milijon Slovencev je milijon dinarjev s skromnim enodi-narskim prispevkom! Nihče, ki ima srce za ljudstvo, naj se ne izgovarja na gospodarsko stisko. Naše geslo je: ma.hen položi dar zdravju ljudstva na oltar. Množina majhnih darov mora dati veliko vsoto. Zato morajo prispevati vsi! Posebno pa so dolžni pomagati oni, ki so na vodilnih političnih, gospodarskih in upravnih mestih. Z usodo se ne sme nihče igrati, češ da se njega jetika ne tiče. Koliko vas .ie, ki ne bi imeli sorodnika ali prijatelja, ki trpi zaradi te bolezni? Prireditve, predavanja, zbirke, razstave in sploh vse, kar bo v tem tednu storjenega za učvrstitev razumevanja za potrebe protijetičnega skrbstva, je pod pokroviteljstvom g. bana. Kadar gre za pomoč sočloveku, naj v strnjeni vrsti stoji ves narod od najvišjega do najnižjega. že zelo staro prizadevanje, kako obvarovati kmetijske pridelke pred točo. Mnogo so se že prizadevali in si še prizadevajo strokovnjaki, kako bi rreprečili pojav toče, toda do danes se še ni noben način preganjanja te uiimc obnesel. Na drugi strani se je pa posebno v zadnjih petdesetih letih začel boj proti toči na neki drugi načini, ki ne stremi za tem, da bi točo preprečil, temveč da bi z zavarovanjem proti poškodbam po toči dobil lastnik pridelkov primerno odškodnino, za katero bi mogel drugje nakupiti pridelke, ki mu jih je toča uničila. K zavarovanju proti požaru, ki je v naši banovini izvedeno v splošno zadovoljno s t že — mirno lahko trdimo — v devetdesetih odstotkih, se je v teku čaoceni. Tudi naša dravska banska uprava je izdelala tedaj načrt takšne nreube. Da ne bi bilo kakšnih špekulacij z ljudskim denarjem, se naj bi bi a ustanovila Kmetijska zavarovalnica dravske banovine, katere poslovanje bi bilo neposredno podrejeno banski upravi. Zavarovalnina naj bi se pobirala na ta način, da bi se uvedla posebna doklada k zemljarini, tako da bi prišlo na en hektar obdelane zemlje po 7 Din zavarovalnine. Ta znesek bi prav gotovo ne pomenil takšne obremenitve, ki bi ogiražala ali ovirala donosnost gospodarstva, odnosno bi ne bila v skladu z gospodarsko koristjo, ki izvira iz zavarovanja Najvišji odstotek (okoli ene tretjine) zavzemajo v naši banovini prav majhna .posestva od enega do petih hektarov. Taki posestniki bi plačevali od 7 do 35 Din letne zavarovalnine proti toči za vse svoje pridelke. Načrt te uredbe je bil že 1933. leta v pretresu pred ba-novinskim svetom, ki ga je pa iz nerazumljivih razlogov odložil za drugo leto. Vsemogoče se je takrat govorilo, kdo in zakaj je preprečil uvedbo obveznega zavarovanja zoper točo v naši banovini. Culo se je nazadnje, da je predlog uredbe propadel zato, ker so naši strokovnjaki zagrešili hudo pomoto pri preračunavanju zavarovalnih premij zoj>er točo, in to celo za več kakor polovico prenizko. Od tedaj pa še vedno spi osnutek mirno spanje na banski upravi. Vendar pa povsem brez povoda. Tudi druge banovine so sestavile uredba za zavarovanje proti toči, toda s to razliko, da ni ostala briga za kmeta le na papirju, temveč se obvezno zavarovanje proti toči tam že več let izvaja. Poglejmo k bratom Hrvatom preko Sotle, kaj so oni dosegli. Pri savski banski upravi so ustanovili Zavod za zavarovanje proti toči. kamor se steka obvezno po občinah pobrana zavarovalnima po 5 Din od orala orne zemlje, odnosno 100 Din od orala vinograda. Od tako vplačanih premij se izplačujejo prizadetem odškodnfhe, če Poglejmo, kako pri Hrvatih uspeva zavarovanje proti toči jih zadene toča. Meglo bi se zgoditi, da« bi zavzela, kakšno leto- toča. takšen obse«, da bi: se marala znižati izplačila' na; višino, ki jo dopušča vplačana zavarovalnina. V' starih letih delovanja tega zavoda so doslej dobili oškodovanci izplačano vso škode, kar je jai-sen dokaz, da je ta nač.11 zavarovanja koristen za našega kaneta. Zavod se je v teku leti po doblienili izkušnjah izpopolnil in je letos-uvedel tudi zavarovanje industrijskih rastlin. Ustanovil si je za primer hudih let poseben sklad, v katerega plačajo oškodovanci neznaten del potegnjene zavarovalnine. Zda; pa hoče dobiti zavod še od banovine in države redne letne prispevke za ta sklad, ki je os- t novan kakor vse to zavarovanje na kmečki samopomoči, 'lako 'bodo tudi v nepovoljnih fetih kmetje brez skrbi gledali grozeče oblake nad. poljem. Kdor je sam izkusil zlo tistih kiratkill minut,, ko začne padati ledeno zrnje po nivah, bo znal ceniti delo v sosednji banovini. Podobno so z vsem uspehom uvedli obvezno zavarovanje proti toči tudi v du-navski banovini; žitnici naše države. Začuden se mora pri nas človek viprošati, j kaj počnejo- odločilni činileljj pri nas-,, da se ne oživi ta koristna naprava. Kaj res ' ni niko-gr.tr, ki bi stopil' vsaj na vaški zvonik in pogledal, kaj se godi, koder mu nese oko? V Nemčijo bomo izvažali, če bomo tudi tam kupovali Iz' vrst izvoznikov sadja smo prejeli ini objavljamo: Iž raznh razprav v našem dnevnem rni strokovnem časopisju je razvidno, da moramo tudi kupovati' v Nemčiji, če hočemo* čim več naših kmetijskih pridelkov razipeča-vati na nemškem tržišču, ki je za nas živ-tonskega pomena. V vrstah naših sadnih izvoznikov, se bavi-jo z namero, da bi predložili odločilnim oblastveni spomenico, v kateri bod si je z veseljem naprtila težko breme in se žrtvovala za nas od dne do dne. Rajši, nego da bi mi česa pogrešali, se je sama odrekla vseh udobnosti, d na.se gospodarstvo. o posebnim zakonsk m določilom nasj se zaščitijo vlagatelji, ca dobe v vsakem denarnem gavodu zastopstvo v upravi in nadzorstvu. Ta ukrep- je nujno potreben, da se vrne zaupanje v denarne zavode in da se okrepi var če vanje. V novem odboru, ki je biil izvoljen na koncu, so predsednik stavbenik Zupan, podpredsednik ve.e trgovec Kadivec, otiioor-niki ravnatelj Bizjak, trgovec Demšar, vele-trgovec lireiioric, odvetu.-k dr. Kimovec, zdravnik dr. Kraje, pekarnar Kavčič, zasebnik Majdlič in vele trgovec Verovšek. Tai.;ni-štvo Društva vlagateljev ima pisarno v Bohu iričevi ulici 5 v Ljubljani. * Ugodna vest za zagorske pre-mogarje. Te dni se je vrnilo v Zagorje iz Beograda tričlansko odposlanstvo, ki je posredovalo glede grozečih odpustitev. Odposlanstvo Je bilo sprejeto pri ministru dvora iin ministru za vojsko n mornarico. Zadnji se je svoje-časno sam mudil v Zagorju in Trbovljah in kraje dobro pozna. Odposlanstvo mu :e obrazložilo bedni položaj rudarjev in je minister obljubil, da se bo zavzel za upravičene zahteve. Izjavil je med drugim, da potrebuje država prav na meji zadovoljne državljane. Kmalu se je vršila zadevna ministrska seja. ki je imela ta uspeh, da je dobil minister za gozdove in rudnike nalog, naj se zagorskemu premogovniku zagotovi oddaja do 35.000 ton premoga mesečno, kar bi zadostovalo, da ne bi bil odpuščen noben delavec. * Zavarovancem »Feniksa«. Dunajska zavarovalna družba »Feniks« je zaradi raznih zlorab vodstva prišla v polom. Zavoljo tega Oe nastalo vznemirjenje tudi med zavarovanci jugoslovanske podružnice »Feniksa« v Ljubljani. Ker je pri nas mnogo Feniksovih zavarovancev, je vlada izdala za ljubljansko podružnico uredbo, s katero je za dobo treh mesecev ustavljeno izplačevanje posojil in odkupov. Vsa ostala zavarovalna izplačila pa se, kakor objavlja ravnateljstvo ljubljanske podružnice v listih, v redu izplačujejo. Vladna uredba ima tudi namen, da se da družbi možnost, da v teku treh mesecev ugotovi natančno dejansko stanje in da se med tem izvršita preosnova družbe v Jugoslaviji in popolnoma osamosvojitev od tujine. Ravnateljstvo »Feniksa« v Ljubljani poziva v Istih svoje zavarovance, naj se ne dado od.nikogar begati. amnak na' se z zaii,nan;e>m »To je pa zaradi tega, ker sem dekle pustil na gradu, da se lahko pripravi za večerjo ... « »Za večerjo? Sod m . . .« Bil je tako presenečen, da v prvem trenutku ni vedel, kaj naj reče. »Jaz pa sodim«, je odvrnil gospod Vulfran. »da vi ne znate ničesar drugega kakor soditi«. »Sodim, da bo pri vas večerjala . . .« »Da, čisto prav sodite«. se je nasmehnil gospod Vulfran. »Že dolgo sem si želel, da bi imel v svojii bližini nekoga, ki bi bil tako razumen, molčeč in zvest, da bi mu lahko zaupal. In prav to dekle menda poseduje te lepe lastnosti. Vem, da je pametna, molčati zna tudi. in o tem da mi je zvesta, imam že dovolj dokazov.« Te besede je povedal tovarnar mirno, a vendar z nekakšnim poudarkom, da je moral Talouel razumeti njihov zmisel. »In tako sem dekle vzel. Ker pa je ne maram izpostaviti raznim nevarnostim, ne zaradi nje — saj sem prepričan, da jim ne bi podlegla, — ampak zaradi drugih ljudi . . « Prenehal je, potem pa je končal s skri't:m poudarkom: »Naj bo torej že karkoli, dekle bo ostalo pri meni. Tu v mojem kabinetu bo delalo. Cez dan se bo vozila z menoj in bo jedla pri meni. Tudi stanovala bo v gradu.« Talouel se je med tem spet zavedel. Ker mu je bilo že prirojeno, da se svojemu gospodarju ni nikoli niti skušal upirati, je napravil ponižen obraz in rekel: »Sodim, da se vam bo znala oddolžiti za vso naklonjenost, ki ti jo izkazujete.« »Tudi jaz sodim tako . . .« -- »D O Obračajo nanj, da jim postreže z zaželenimi natančnimi pojasnali. Ravnateljstvo naposled izjavlja, da so vsa zavarovanja, za Katere se v reda plačujejo premije, v polni veljavi. * Poziv dedičem. I z seli.'en ski komisarlat v Zagrebu objavlja, da je v času-svetovne vcii-ne umiri v Clevelandu naš izšel.en.c Ivan Grebene, čigar nasledniki so tedaj bili brat Jožef v Clevelandu in mati Marija s sinoma Alojzom in Antonom in hčerko Marijtf, ki žive doma na Dolenjskem. Zaradi izplačila dediščine se naij izseljenskemu komisariatu v Zagrebu, Pallm-otičeva 59, javijo čimprej omenjeni dedči. Vsakogar, ki bi vedel za dihov naslov, prosimo, da naj javi to imenovanemu komisariatu. Prav tako je po obvestilu generalnega konzula v New Vorku umrl v Severni Ameriki neki Mezyec Jinnie, za katere ga se spet ne ve. odkod je in ki zapušča ve-1 ka imetja. Sorodniki pokojnega se pozivajo, da se javijo čimprej izseljenskemu komisariatu v Zagrebu, Palimot čeva 59, in se naj pri tem sklenejo na številko 4042-36. * Avtomobilska nezgoda ravnatelja dr. Bohinjca. Prejšnji četrtek proti ve.eru se Je vračala z avtom družina dr. Bohinjca ravnatelja OUZD, jz Kranja v Ljubljano. Na Laborah je avto dohitel nekega voznika z dvema vozovoma. Šofer je hotel vozova prehiteti, ker pa je tu cesta ozka in je voznik voz1! sredi ceste, je desno kolo avtomobila trčilo v zadnje kolo priklopnega voza. Sunek je zaradi polzke ceste zadostoval, da je avto zaneslo na travnik. Tu je avto trčil s srednjim krilom v hruško in se močno poškodoval. G. dr. Bohin ec in hčerkica sta dobila lažje poškodbe, med tem ko je gospa ostala nepoškodovana. Avto je močno razbit v srednjem deki ob šoferjevem sedežu in se je šofer , pač le po srečnem naključju odrezal brez poškodbe. Dr. Bohinjec s hčerkico se zdravi doma. * Pomladi ne smeš sesti na zemljo! Zdaj je čas izletov in sprehodov. iJrj tem se često dogaja, da utrujeni izletniki sedejo na tla, meneč da je tudi zemlja pomladi tako segreta kakor zrak. Posebno če so pregreti, i'm postane takšen počitek lahko zelo škodljiv, zakaj zemlja je zdaj v resnici še zmerom hladna in vlažna. Telesu odvzema razmerno dosti toplote, s čimer nastane razpoloženje za vdor bakterij in stane, ki ga imenujmo Ves ta čas pa je stala Perma na balkonu v gradu in uživala lepote okolice. Cez cve-'toče grede je videla na cesto in dalje v vas, proti tovarnam. Videla je tudi svoj ribnik s hišico, kjer je preživela nekaj prav prijetnih dni. In zdelo se ji je, da gleda nekje v daljavi, prav tam nad ribnikom, njena ra'.na mati, k:i ji pravi: »Vidim, da si zdaj srečna.« Videla je v bodočnost, njena dobra mati . . Ko je žvižganje siren v tovarni naznanilo, da je konec dnevnega dela, je še zmerom stala na balkonu in premišljala. In potem -e videla, kako so se po vseli cestah razlile množice pridnih delavcev, ki so hiteli domov, k svojimi družinam. Da, dotn-ov . . . Samo ona ni imela svojega doma. Kr uta usoda ji ga Je b la uničila, vzela ji je očeta in mater. Ali ga jii bo morda kdaj vrnila? Ali bo morda kda.i postala ta prelepa graščina njen drugi dom? Kdo ve? Kmalu je zvonec naznanil, da bo večerja. Perma se je leno preoblekla. Ni vedela, kie je jedilnica, toda to ji je -povedal sluga Boštjan, ki jo :e čez nekaj časa prišel isikat in jo odvedel v pritličje. Skoraj ob istim času je prišel tudi gospod Vulfran. Nihče ga ni vodil. Na svojem domu se je že tolko spoznal. da je sam našel povsod pot. Perina je videla dolgo preprogo, ki je šla skozi vse sobe. Po njej ie gospodar varno stopal. Najbrž so mu bile prav te preproge nekakšen kažipot. Sredii mize, kjer je hilo že vse pripravljeno za večerjo. Je stala lepa vaza lepo dišečih kukavic. Težak srebrn jediln; o r i bor se je lesketal ob snežno belih krožnikih, brušeni kozarci pa v> se kar iskrili v soju števil-1 nih luči. M O VIN A« št. 19. . , i prehlad, je gotovo. Zato pomladi ne sedajte 1 na zemljo! * Trij® delavci so utonili v Dravi. Nedavno se je zgodila pri Sv. Janžu na Dravskem potu' velika nesreča. Med Sv. Janžem In Vurbergom regulirajo že dalte časa Dravo. V to svrho prevažajo z levega na desni breg Čebelo kamenje, ki ga rabi.o pri regulaciji. Usodnega dne je voz.l-o šest delavcev težko naložen velik čoln kamenja z vurberškega na desni breg pri Sv. Janžu. V čolnu se bih delavci Ivan Pekola, Alojz Krasne in Martin Brodnjak, vsi trije -iz Loke, Friderik Pečnik in brata Franc in Alojz Gorlmšek, vsi trije iz Rošnje. Bili so že blizu obrežja, kjer so nameravali kamenje izložiti, pa je zagrabil čoln vrtinec in ga je -potegnil na dno. Trije delavci so se rešili, a Ivan Pekola, Aloiz Kranjc :n Friderik Pečnik so utonili. Franceta Gorinška je brat z velikim naporom rešil iz objemov' deroče reke. Ponesrečenci, ki so bili pridni delavci, zapuščajo žene in nepreskrbljene otroke! * Najdena pogrešanka. Nedavno je skrivnostno izginila 50-letna Elizabeta Gaibijeva, sestra posestnika Andreja Gaifeia v Dogo-šu pri Mariboru. Te dni -pa je Drava naplavila truplo neznanke, o čemer so bili obveščeni orožniki. Uvedena je bila preiskava in ugotovili so, da je utopljenka pogrešana Gaibijeva. Vzrok samomora ni znan. * Nad posteljo mu je gorelo. Te dni e zgorela viničarija posestnice Kuglerjeve v Poiljčanah, k.i irnu svoj vinograd v uro oddaljeni Pečici. V h,šli je stanoval 80-letn.i starček Počivavšek Jože, ki ga je gospodi na iz usmil enja vzeia pod streho. Starček si je usodnega večera močna.e zakuril kakor po navadi in legel v posteLo Komaj je dobro zadremal, se je vnela streha n po njem bi bilo, da ga niso rešili sosedje. Ogenj so povzročile iskre, ki so švigale iz preprostega dimnika na slamnato'streho in jo zažgale. * Še o požaru na Vrhpolju. V Kamniku so se razš rile govorice, da je bil požar na Vrhpolju, o katerem sm-o poročali, podtaknjen ./. maščevanja. Do teh sklepanj je ljudstvo prišlo zaradi tega. ker so bile por-ezane sko~o vse gasilne cevi gasilnega društva na Vrhpolju, kar so domači gasilci opazili ob požaru. Načelnik gasilske čete je izjavil, da so bile cevi neka.: dni prej pri pregleda še c^e. Nekaj] časa je Perma staia poleg mize, potem pa ji je gospodar rekel: »Sedi!« Kmalu nato so prinesli jedi. -Sluga, ki jo Je bil privede! v jedilnico, je postavil pred njo krožnk juhe. Ce bi bila Perina lahko jedla sama z gospodom Vulfranom, ji ne bi bilo prav nič nerodno. Toda navzočnost dveh služabnikov, ki sta jo radovedno opazovala, jo je zelo motila. Toda kmalu se je tudi tega navadila. Gospod Vulfran je imel precej večji krožnik juhe kakor ona. Samo mimo grede je-to opazila. Tudi on je mora! spoznati, da se dekle temu čudi, zato je sam od sebe rekel: »Že kar sem bolan, pojem po dva krožn -ka juhe. Ne samo zaradi tega, ker je dobra, ampak tudi zato. da ne potrebujem pri jedi ture pomoči. Sevfeda tebi zaradi tega ni treba storiti enako«. Perina pa se je samo nasmehnila. »Ko sem potovala po svetu, sem tako malokdaj jedla juho, da bi jo prav rada dvakrat«. Toda juha, ki so io prinesli drugič na mizo, ni bula ista kakor prej. Bila je rastlinska, in podobna tistii. ki si 'o je bila Perina kuhala v hišici, ob ribniku, samo dostii okusnega. Potem je prišlo na m.izo še nekaj jedli, tod* vse so bile pripravliene nrav skromno. Nazadnje je prinesel strežnik košarico izbranega sadja. »Ce te bo veselilo, greš lahko jutri v cvet-Ijičnjak, ki je za gradom. Videla boš kako zato je verjetno, da je požar v Vrhpoljiu res delo maščevalca. * Smrtna nesreča kolesarja. Te dni zvečer je 321etni pleskarski pomočnik Ivan Jan. _ iz Rogoznice taiKo nesrečno padel s kolesa, enači gasilci z motorno tdzgalno in imeli v ■najkrajšem času napeljano vodo iz pol kilometra oddaljenega potoka Bistrice. Le njim se je zahvaliti, da je bila zraven skednja stoječa hiša obvarovana nesreče. Dalje so prišli gasit tudi gaski iz Zamostca, V me, Ziima-ric, Sušja, JuiiVevca., Ribnice in od drugod. Pohvaliti je treba tudi domače žene in dekleta, ifci so spočetka pridlno prinašale s škafi vodo. Posestnik je bil zavarovan le za majhen znesek. * Obešenega so našli na podstrešju lastne hiše SOletnega posestnika Pečnika Petra v Gerečji vasi. Pred -samomorom dopoldne se je zglasil še pri neki sosed!: in jo zaprosil za vrv, češ, da jo potrebuje za neko delo. Ko je dobil vrv, je izvršil obupni korak. * Požar pri Racah. V okolici Rač so požari na umevnem redu. Tako je oge«j nedavno noč uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca Fingusta v Brez ulj pri Racali. Požar se je razširil tu d' na sosedne poslopije posestnika Štefana Lesnika. Zgorelo je vse do tal. * Junci so ga usmrtili. Usodna smr.na nesreča se .ie pripetila v Leskovcu v Halozah. 28-letui posestnikov sin Franc Mlakar ie šel s svojim bratom- gospodarjem na domačem posestvu, zvečer po travo, ki sta jo nakosi-la po travniku. Franc je vodil za vrv mlada volička, ki s;a bila vprežena v voz. Živali še nista bili dobro izučeni za vprego in zaradi tega silno plašni. Naenkrat sta zdrveli z vozom napreij ter pri tem sunli vozn'ka s tako silo, da je odletel v stran in z vso m; čjo udaril z g'avo ob cestni kamen. Počila mu je lobanja in je po kratkem smrtnem bo'u izdihnil. Nesrečn priljubljenega fanti je povzročila' med domačini splošno sočutje. * Možnar je dva razmesaril. Val.pč; vasi pri Semiču sta prpravila 21-letn: kolarski 1 pomočnik Lojze Benčič in 24-Ietni mizarski pomočnik Tome Lulkežič možnar in vanii na-sula smodnika. Benčič je prižgal vž gaihio vrvico, a še preden se je zavedel, je nastala tako silna eksplozija, da je v zemljo zabiti možnar razneslo in sta oba nesrečna fanta obležala vsa razmesarjena . Domačini so jima priskočili na pomoč, ju zasilno obvezali, nato pa ju daili prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Benčič je imel vso razmesarjeno glavo in je kmalu umrl. * Ogenj je nastal te dni v skednju g. Jer-nejčiča v Begunjah nad Cerknico. Na mestu požara so bili takoj gasilci, ki so omejili požar le na skedenj in kozolec. Škoda ni čisto poravnana z zavarovalnino. Begunje je nesrečen kraj požarov. * V duševni zmedenosti je pobegnil. Pred dnevi je doletela spoštovano družino posestnika Franca Mdiarja v Prigorici, občina Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem, huda nesreča. Že lani je opazila žena, da se je mož v svojim vedenju.č sto izpremenil. Začel je tožiti, da ie bolan in da bo zaradi bolezni propadlo posestvo. Očitno je bilo, da je mož živčno obolel. Iskali so zanj pomoči pri zdrav nikili, toda vse je bilo zaman. Dne 25. aprila se je Franc Mrhar odpravil na travnik v bližini doma. Ker ga ni bilo ob pravem času domov, ga je šla družina iskat. Pa ga na travniku niso našli. Iskali so ga potem v obširnih gozdovih Velike gore. Lovec Rudeže-vega veleposestva v Jelenovem žlebu g. Lav-rie je pogrešanega dobil usodnega dne popoldne v svojem revirju spečega. Ko ga je vprašal kaj išče v gozdu sploh ni dobil odgovora. Ker je g. Lavrič mislil, da ima opravka z lovskim tatom, je nastopil ostreje, nato pa je mož zaprosil, naj mu pokaže pot. Lovec mu je ustregel in Mrhar je šel. Od tedaj man ka za njim vsaka sled. Žena razpisuje nagrado v znesku 500 Din onemu, ki dobi pogrešanega živega ali mrtvega. Pogre-šamec je popolnoma miren, vendar zelo plašen. * Žalostna usoda vračaiočega se izseljenca. Izpostava obmeme policije v Feldkirchnu v Avstriji ie sporočila varnostnemu uradu na Dunaju, da sta dva kriminalna uradnika v vlaku zahtevala legitimiranje od nekega moža. ki pa je oddal na uradmka dva strela. Eden izmed uradnikov je bil hudo ranjen. Storilca so nato razorožili in no r>otnem listu lepo je tam. Tam je tudi dozorelo sadje, ki ga vidiš tu na mizi«. Skromno je vzela nekaj češenj, toda gospod Vulfran je želel, naj poskusi tudi kakšno breskev, marelico ali grozd. »V tvojih letih,« je rekel, »bi bil jaz poje-jedel vse sadje, kar bi ga dobil pod zobe, če bi mi ga bil kdo ponudil«. Te besede so opogumile Boštjana, da je stopil bliže in naložil Perini na krožnik nekaj izbranega sadja. Čeprav so Perini sadeži zelo dobro teknili, je vendar začutila nekaj kakor olajšanje, ko je bilo večerje konec. »Cim krajša je preizkušnja, tem bolje je«, si je mislila. »Jutri služabnika že ne bosta več tako radovedna in mj ne bosta več gledala pod prste«. »Do jutri zjutraj si zdaj prosta«, je dejal gospod Vulfran, ko je vstal od mize. »Ce hočeš, greš lahko še malo na vrt na izprehod, ali pa lalilko stopiš v knjižnico in si vzaimeš kakšno knjigo.« Bila je v zadregi, ker ni vedela, kako naj bi rekla, da bi rada še kaj storila zanj. Ko je obstal in ni vedela, kaj naj stori, je opazila, da ji Boštjan od zadaj nekaj kima im jo izpodbuja. Pri temi je odpiral in zapiral usta ter gledal na odprto dlan. Šele čez nekaj časa je Perina razumela, da j;i misli reči, na; gospodarju kaj bere. Naposled se je opogumila in rekla: »Ali me res ne potrebujete več? Ali morda ne bi želeli, da bi vam kaj brala?« Prav vesela je bila, ko je videla, da Boštjan kima. Prav je ugamila. »Po delu je treba imeti tudi nekaj ur za počitek«, je odvrnil gospod Vulfran. »Saj nisem prav nič utru:ena«, je dejala Per na. »No, če je tako,« je potem rekel tovarnar, »pa pojdi z menoj v kabinet!« Ta kabinet je bil velika soba, ki jo je širok hodnik ločil od obednice. Tudi do nje je držala ozka preproga, ki je služila slepemu gospodarju za kažipot. Perina je že pogosto premišljala, kaj mora pač početi gospod Vulfran, kadar je sam. Saj vendar ne more brati, ker je slep. Toda ko je prižgal v svojem kabinetu luč, je Perina presenečeno opazila, da v njem ni prav ničesar, kar bi pričalo, da je tovarnar oropan vidi. Sredi sobe je stala velika pisalna niza, polna papirjev in map. Pri oknu je bil velik udoben naslanjač in že nekoliko ogo-ljeno usnje je pričalo, da mora gospodar preživeti tu precej ur. »Kai bi mi pa rada brala?« jo je vprašal. V ovitkih je ležalo na mizi polno dinevn-kov. »Kakšen dnevnik, če vam je prav«, mu je rekla. »Kolkor manj časa potrati človek z dnevniki, toliko bolje je«, je odvrnil tovarnar. Na te besede ni vedela odgovora, saj jih je rekla le zato, da bi na vprašanje nekaj odgovorila. »Ali rada bereš potopise?« jo je potem vprašal. »Da. gospod!« »Tudii jaz. Človeka zabavajo in ga hkratu tudi uče. Pri njih pozabi težave, ga tarejo, tako se vanje vživi.« * In potem je še dejal, kakor bi bil pozar in Anton Hrastnik popivali v dveh gostilnah na Vranskem. V Zupanovi gostilni je Ivan Utomar vprašal Strajharja, ali so Ja-vorškovi fantje res obljubili Štefan vina za to, da bi jih Štrajharjevi tovariši pretepli. Ko so šli iz gostilne, je začel Jože Ukmar govoriti o onem Štefanu vina. Po teh besedah sta oba brata Ukmarja skočila za Jer-maom in Hrastnikom. Nastal je pretep. Jože Ukmar je dvakrat udaril Jermana in ga zbil na tla nato pa sta oba Ukmarja pretepla Lešnika. Ko je Jerman odhiitel na orožniško postajo po pomoč, je Jože Ukmar izvlekel nož in Lešnika sedemkrat zabodel. Sunek v vrat je bil smrten. Jurija Lešnika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je na veliko nedeljo izdtonil. Jože Ukmar je bi'! obsojen na dve leti robije, izgubo častnih pravic za dobo dveh let, v plačilo povprečni-ne v zneska 600 Din, 30 Din bolnišnice,. 1680 Din pogrebnine in stroškov kazenskega postopanja in izvršbe. * V zaporu se je obesil. Pred dnevi je gorela hiša posestnika Rebiča. Gospodarja pa usodnega dne ni bilo doma. Vse je kazalo, da je bil ogenj podtaknjen. Sum je padel na gospodarja samega, ki so ga takoj aretirali, ko se je vrnil domov. Prepeljan je bil v zapore sreskega sodišča v Kočevju, kjer pa se je Re-bič obesil. * Oče sedmih otrok žrtev morilca. Nedavno zjutraj so našli na Hajndlnu blizu Kukov-čeve hiše zabodenega Štefana Vintra. malega posestnika in očeta sedmih nepreskrbljenih otrok iz Senežic. Imel je tri smrtne rane. Sum je padel na Ferdinanda Kukovca, ki so ga orožniki dobili vsega okrvavljenega in našli pri njem krvav nož, s katerim je zaklal svojo žrtev. Morilec je v vsej okolioi znan nasilnež* ki za vsako malenkost potegne nož. Zagovarja se s silobranom, kar pa najbrže ne bo držalo. Med žrtvijo in morilcem se je moral odigraitli strahovit boj. ker je imel pokojni Vinter poleg smrtnih ran v prsih in v trebuhu razrezane tudi dlani in prste na rokah, kar je znamenie, da ie grabil svoiega nasprotnika za nož ter mu skušal orožje izviti. Proti živinskemu zločincu pa je bil ves njegov odpor zaman. * Tudi razbojnik Ivan Pajman je na varnem. Roparska pajdaša Franc Košajno in Ivan Pajman sta bila dolgo strah in trepet mariborskega okoliša. Košajnca se je posrečilo sredi Maribora aretirati in je bil drzni razbojnik nedavno obsojen na 12 let robije. Košajnčev roparski pajdaš Ivan Pajman pa se 'je spretno skrival. Svojemu bratu, ki pre-sedeva daljšo kazen v mariborski moški kaznilnici, je nalašč poslal nekaj pozdravov iz raznih krajev, da bi zabrisal za seboj pravo sled. Zdaj pa se je izkazalo, da je imel Ivan Pajman med tem za seboj burne roparske dogodke. Zlasti je vlamljal v okolici Innsihrucka na Tirolskem, kjer so ga obsodili na daljšo ječo. Kako nevaren tip je Ivan Pajman, je razvidno iz tega, da je letos aprila pobegnil iz zaporov v Schladmingu, potem ko je paznšku vzel samokres. V soboto 2. t. m. po so orožniki iz Lan dedka izsledili Iskanega Ivana Pajmana. ko se je peljal v smeri proti Sv. Antonu. Ko je Pajman zagledal orožnike, ie oddal dva strela proti orožniku Ivanu WilhelmTU in pobegnil. Nevarno ranjenega orožnika so morali prepeljati v bolnišnico, Paimana so potem vendar ujeli in ga zdaj čaka zaslužena kazen. * Uboj v KoŠnici pri Celju. V nedeljo je bil 31-letni poročeni železničar Pavel Kragolnik iz Košnice v nekem vinotoču. Ko se št. 19. i je vračal zvečer z nekim Škorjancem z An-skega vrha domov, sta se začela za šalo ruvatii. Kragolnik je vrgel Škorjanca v jarek. Nato sta se oba poslovila. Čez nekaj časa pa se je pojavil vinjeni Škorjanc pred Kragolnikovim stanovanjem v družbi z nekaterimi moškimi in j>e klical Kragolnika iz ■ Stran 9 ====== hiše. Ko je stopil Kragolnik na prosto, so ga Škorjanc in njegovi pajdaši napadli. Začeli so ga obdelovati z latami, mu zlomili tilnik in ga poškodoval po vsem telesu. Kragolnik se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Divjaške napadalce čaka zaslužena kazen za zločin. Franc Goričan: Peš po Franciji pred 40 let! Nadaljevanje. Ves čas potovanja je bifl l>alk>n z eno dobre volje, wsel hi šaljiv. Do tistega časa nisem še imel nikogar tano rad in m0etva. 54-letni Matija Horvat, po rodu iz Utovcev, pošta Goirnji Petrovci v Prekmuinju. V najlepši moški dobi 32 let je moral takoj ob začetku vojne kot četovodja 18. madžarskega honvedskega polka na rusko bojišče in je bil 2-4. oktobra 1914. pri Lublinu ranjen in ujet. Bil je v raznih krajih Rusije, kjer si je poiskal tudi življensko družico, katero pa so mu ruska oblastva prepovedala vzeti, s seboj v staro domovino. Med potjo ga je kaj bridko prizadela vest, da je v domovini že razglašen za mrtvega in da se je njegova prva žena poročila z drugim. Tnpljen.e, ki ga je prenašal v. Rusiji, je bilo, kakor pripoveduje, neznosno. Žrtev nevarnega dela. Te dni so pokopali 36-letnega delavca Herbaja Franca iz rre-danovcev, družinskega očeta, ki je postal žrtev svojega poklica, Hcrbau .e že "n-uaj časa preganjala nesreča. Lani on m luč v* jc pri polaganju snopov prišel preblizu stroju. Kolesje ga je zgrabilo za desn co in mu io odtrgalo. Dolgo se je zdravil v bolnišnici. Pred meseci pa se je spet vrinil domov in dobil službo na parni žagi. kjer ga je ponovno doletela nesreča. Pred tedni jc liotel preskočil nizko jermenje pri stroju. Pa se je z nogo zaletel v transinfisijo, ki ga je vrg.a proti kolesu. Še nekajkrat ga je zavrtelo kolo, dokler ni obležal v mlaki krvi. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je navidezno kmalu okreval. Zapustil je bolnišnico, a že po nekaj dnevih se je moral vrniti in je umrl. Smrtna nesreča pri prenašanju ognja. Ti \wjarjevi v Zamostju pri Uenterovcih so nedavno zvečer poslali Spletno domačo hčerko Bairo k sosedu po ogenj. Bilo je že v mraku. S seboj je vzela dekllica železen lonček, v katerega so jI sosedovi nasuli žarečega ogl.ia. Ker je bilo precej daleč do domačije, je v strahu, da ne bi ogenj pošel, začela Bara teči in je lonec pokrila s predpasnikom. Menda je mislila s tem ogenj obvarovati. Ko je pritekla do domačega praga, ji je brat udušil ogenj. Prepeljali so jo v murskosoboško bolnišnico, kjer je kmaiu izdihnila. Žrtev požara. V okolici Rogaševcev je silen požar uinličil gospodarsko poslopje in hišo posestnika Harba. Vse je do tal pogorelo. V zadnjem trenutku so skušali iz gorečih hlevov rešiti živino, kar pa je postalo usodno za 14-letnega posestnikovega sina, mater in 17-letno hčerko, fci so dobil smrtno nevarne opekline. Vse tri so takoj prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti, kjer je mladenič kmalu izdihnil. NAŠI NA TUJEM Iz kolonij naših ameriških rojakov Cleveland, aprila. V drugi polovici marca je nekaj držav Severne Amerike zadela strašna povodenj. Najhuje je bilo v Pensylvanidi, v Oliiu in v West Vlirginiji. Tam je tudi precej slovenskih naselbin. Po podatkih, ki sta jih dobila dnevnik »Ameriška domovina« in tednik »Nova doba« je v teh deželah prizadetih nad 4000 naših rojakov. Koliko je naših ljudi mrtvih, o tem ni natančnih podatkov. Oblastva so nemudno začela pomožno akcijo. Skoda pa je tako ogromna, da je niti pol milijarde, drugi pa na milijardo dolarjev ceniti ne morejo. Nekateri jo ocenjujejo na (v naš® vrednosti okoli 45 milijard dolarjev). Vodstvo Rdečega križa je dognalo, da je iz" gubilo svoje aoimačlje kakih 78.000 družin. Ce računamo povprečno vrednost hiše na 2000 dolarjev, znaša to že skoraj 200 milijonov dolarjev. Koliko stotsoč hiš pa je poškodovanih in je iiz miiih vse ouneseno.. ŠKodi je treba prišteti še izgube na zaslužku. Najhujše je bilo v okolici Pittsburga in Johnstovvna. lam prebiva mnogo naših lju-di. K sreči pa so Slovenci naseljeni po veči" ii na gričih. Temu se je treba zahvaliti,, da e bilo med slovenskimi naseljenci manj žrtev kakor med naseljene: drugih narodnosti. Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko narodno društvo »Domovinski zvon« je priredilo v nedeljo 26. aprila prvo pomladno zaba vo, združeno j gledališko predstavo. Na zabavi nam je igrala gasilska godba iz Gladbecka. Dvorana je bila polna rojakov, ki so bili p.av zadovoljni z igrama. »Zenitev za pečjo« in »Stric iz Amerike«. Bevetisajst let Francoski listi pišejo, da se bo naposled mo.ua le posrečilo ugotoviti, kdo je neznani francoski voiak, zdaj clkrog 40 let star mož, o katerem nihče ne ve, kako se piše in od-ikoa /3 doma. Leži že od leta 1917. v bolnišnici, kamor so ga spravili, ne da bi bil vedeli, odkod se je vzel. Izgubil je spomin in dar govora. Očitno gre za vojaka, ki se je bo.i.l v krvavih bitkah med svetovno vojno na zapadineim bojišču. Ko so ga tedaj vpra-yJ'„ kidlo je, je pokazal na sveta usta, češ, da ne more govoriti. Še 'botlu žalostno pa je, da ije iztgubil nesrečnež tudi spomin. Pri sebi ni limcl nobenih listin in nobenega pisma, da bi z njih pomočjo dognali, kdo je, kje se je boril in odkod prihaja. Oblastva so uvedla preiskavo, toda vse njihovo prizadevanje -je bilo zaman. Celih 19 let so trajata poizvedovanja, pa se nj posrečilo dognati, kido je ta nesrečnež. Zdaj mu pravlii/o »živeči neznani vojak.« Seveda pa m verjetno, dia bi ne imel nobenega sorodnika. Na tisoče njegovih fotografi« so razdelili med družine, ki še koga pogrešajo iz svetovne vojne. Na tisoča očetov in mater, žen, nevest, bratov in sester Lgo pogrešajo. Toda vsi so odhajali razočarani, potrti In še beli j užaloščeni. Ce se je pa tu in tam le oglasil kdo, ki je v neznanem vojaku hotel spoznati svojega sina, brata ailii moža, 02 triadna preiskava zmerom dognala, da gre za pomoto. Nad 200 žen je hotelo spoznati v živečem neznanem vojaku svojega sina, diruge žene spet svojega moža, naposled so pa vse spoznale, da se motijo. Iz vsega te.ga sta se izluščila samo dva primera, vredna upoštevanja. Camille Monjcim je za žive in mrtve trdil da je neznan vojak njegov sin. Preiskava je pa to trditev ovrgla. Nekoliko verjetnejši ije drugi primer. Rene Le Mayeva proglaša neznanega vojaka za svojega moža. A tndii njena trdlitev nasprotuje ugotovitvam preiskave. Rene Le Mayeva ponuja zdag oblastveni preizkušnjo, od katere si obeta končno dloignanlje. Upa namreč, da bi se nesrečnežu vrnil spomin, če hi vide! hišo v kateri je stanovala s svetlim možem, natančno tako urejeno, kafcir je bila teta 1914. Oblastva hočeijo niacravCti ta poizkus in francoska javnost je zelo radovedna, kakšen bo uspeh. N? Pri tej priliki je predsednik Mlakar pozdravil vse uavzočne rojake, zlasti predsednike sosecln.h diruštev. Po nagovoru smo trikrat zaklicali »Živela naš kralj Peter II. in ves kraljevski uom! Prav tako trikrat smo zaklicali »Z.vel voditelj nemškega naroda H tler!« .Piredseainik Mlakar nam je potem povedal, ua se bomo avgusta peljali domov na obisk. Tudi Nemci in Avstrijci, ki želijo potovati v Jugoslav.jo, se nam lahko pridružijo. Vožnja bo stala tja in nazaij (od Oberhauseria co L?ubl.ane v 3. razredu) 48 nemških mark. Za Avstrijce bo na avstrijskih železnicah polovična voznina. Vabimo tudi rojake iz Holan-dije in Belgije, da se nam pr.družijo v Kolini. Obisk bo trajal tri tedne skupno z vožnjo. Rojaki bodo pravočasno obveščeni, kam naj se obrnejo, če bodo hoteli potovati v domovino. G. Mlakar nam je povedal, da so nam za potne liste znižali takso za eno marko, tako da stane zdaj taksa za potni 1'st tri maT-ke 15 pfen.gov, za kar se zahval.iujemo konzulu g. dr. Pantiču. Dva učitelja za rojake v tujini. Iz Beograda poročajo, da je prosvetni minister Dobri-voje Stošovič podpisal odlok o premestitvi učitelja Janka Jankoviča v Metz v svojstvu izseljenskega učitelja. Obenem s to premestitvijo je podpisan tudi odlok o premestitvi Antona Šlibarja iz Litije v Gladbeck v Nemčiji. S tem dobe tudi vestfalski izseljenci slovenskega učitelja. brez spomina izključeno, da vrne ta dom neznanemu vojaku spomin in dar govora, če gre res ?a moža Le Mayeve. X Delavci so se polastili pivovarne. Delavci največje madridske pivovarne Aquil3 so •se polast;li obrata in so začeli obratovanje pod lastnim nadzorstvom. Takoj po polastitvi so si izvolili svoj upravni odbor, ki vodi obratovanje in poslovanje. Z napetostjo se zdaj pričakuje, če bodo oblastva to stanje odobrila ali pa postopala proti temu komunističnemu činu. Na pivovarni vihra rdeča zastava. X Vrnitev imetja Habsburžanom. Uradna »VViener Zeitung« je objavila sklep avstrijske vlade, s katerim se odobrava osnovan e družinskega oskrbovalnega sklada habsburške rodbine. S tem sklepom je delno izveden zakon, ki je bil uveljavljen lani in s katerimi je bil preklican izgon Habsburža-nov iz Avstrije in načelno odrejenea vrnitev zaplenjenega premoženja rodbini Habsburško-Lotariroški. Avstrijska vlada vrača zdaj Habsburžanom posestva, ki so bila v povojnem času izročena v last sklada za vojne invalide. Z novoosnovaraim skladom riima pravico razpolagati poglavar bivše habsburške cesarske rodbine. X Dve leti brez spanja. Bogatin Ray Bagha- dur Ramjijas -v Kalkuti je zaman obljubo val v dnevnikih milijone onemu zdravniku, ki bi ga rešil dveletne nepretrgane nespečnosti. Tisoči nasvetov so ostali brez učinka. Bogatin se je navadi! opija, a ni mogiel zaspati kljub mamilu. Zdaj je objav i oglas, kjer prosi vse duhovnike svoje veroizpovedi, naj ga priporočijo Budhi, da bi mu .poslal hitro smrt. X Daljnovid za letala. Novodobna letala so tako dobro zgrajena- da skoro niso več nevarna. Glavna nevarnost za letala, katere doslej še niso mogli premagati, še megla. Sedaj so se na Angleškem lotili tudi tega vprašanja. V ta namen pripravljajo daljnovide docela nove vrste. Naloga teh daljnovidov bo, da bodo letata, ki se bliža v megli, brezžično oddaiii točno sliko pristajališča. To se bo godilo na tale način: Pred krmflom letala bo zemljepisna karta- Vidna tako, kakor vidiš na plaOniu skioptiono sliko. Po tej ploskvi se bo premikala svetlobna točka, ki bo .kazala, kod leti letalo. Pifc-t bo samo pogledal kako visoko je, pa bo lahko ugotovil Jcje je njegovo zračno vozilo. C E N 1 K 1 N V Z .Z A O p? f T C 1 a N J X Prenos vojne bolnišnice po zraku. Rusko letalstvo je pred nekoliko dnevi izvršilo uspešni poskus, da bi eelotno bolnišnico z zdravniki, strežnicami iin vsemi pripomočki spravilo na določen kraj iin ga spustilo tam s padali na tla. Dve veliki letali Rdečega križa sta si bili natovorilii v ta namen 20 zdirav-nkov in bolniških strežniic, potrebne omare z instrumenti, obveze, postelje, operacijske mize in drugo. Nad pristajališčem sta letali krožili toliko časa dokler ni odskočilo vse osebje s padali, potem so za njim spustili s padali tudi vse potrebne reči. Poskus je potekel brez najmanjše nezgode in že nekolik* ur pozneje je bila vojna bolnišnica sposobna za poslovanje. X Otroka cestnega pometača milijonska dediča. Zena londonskega cestnega pometača VViliamsa, ki je zdaj med brezposelnmi, je prejela obvestilo francoskega notarja, da je zapustil norveški bogatin Homjagvey njeneirn otrokom 60.000 funtov šte.rlingov. Norvežan, ki je stalno živel in umrl v svoji vili na francoski rivieri, je bil 1. 1934. na obisku pri nekiih angleških znancih. O priliki neke. tekme je nagovoril dva dečka. Izvrstno se je z njima zabaval in se seznanil z njenim otrokom 60.000 funtov šterlingov. ko všeč, da je pozneje večkrat obiskal skromno hišico cestnega pometača. Willi-amsi niso nikoli prosili bogatega tujca za katerokoli pomoč, dasi je ponovno bil pri njih na kosilu.. Zdaj se je nepričakovano oddolžil bogatin za izkazano gostoljubnost v svoji oporoki. Oba dečka bosta prejemala do dosežene polnoletnosti po 500 funtov šterlingov letno. Nato pa bosta dobila boga-tinove milijone. RADIO LJUBLJANA od 10. d« 17. maja. Nedelja, 10. maja: ».00: Telovadba (15 mc-nut za moške, 15 minut za ženske, vodij bo profesor Dobovšek), — &30: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 8.45: Koncert tamburaškega orkestra. — 9.40: Verski govor (raivnuteij Jože- Jagod e). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v St. Viču nad Ljubljano. — 11.00: Cvetke sanjajo (plošče).— 11.30: Mladinska ura: Striček Matiček govori in poje. — 12.00: .Nar poved časa, oba v a sporeda, obvestila. — 12.15: Koncert Šentjakobskega pevskega društva — 13.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 16.00: Kmetijska ura: Čebelarjenje na med in rojene (Jože Okorn). — 16.20: Lahka glasba (rad ;ski orkester). — 17.1X1: Samo izobrazba, kmečkega in delavskega dekleta (profesorica Dora Vodnikova). 17.15: Operna glasba (radijski orkester). — 18.00: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 19.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. — 19:30: Nacionalna ura: Vloga vojske v narodni pr os ve ti. — 19.501: Prenos šmarnic iz cerkve sv. C rila in Metoda. — 20.30: Plošče. — 20.45: Narodna prir gorska svatba (prenos iz Zagreba). — 2'.45: Plošče. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Pester večer. Ponedeliek, 11. maja: 12.00- Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Nanoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Otv»mt-na glasba (radi-ski orkester).. — 14 00- Vremensko poroč lo, borzni tečaii. — 18: Zdravstvena ura: O ietiki (dr. Pebevec). — 18.201: Maurice Ravef- Bolero (orkester Larrounr oux na ploščah). — t8 40- Kulturna kronika: Klasiki in sodobniki (profesor France Vodnik). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved. noročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Kater® narodne vrline so <+anes nn;v>fl.jn potrebne (dr. Dušap S^ojanovič). — 20>.0O: Spommski večer ob 60ietmci rostva Ivana Cankarja. — 22.00-Napoved časa. vemen^Va napoved, ooročir la. objava sporeda. — 27 15: Večer narodne glasbe frad'jski orkester). Torek. 12. maia. U.OO- Šolska ura: Prosiva ob 60ktnici rojstva Ivana Cankarja (iz- vajala bo ženska realna gimnazija). — 12.00: Valček za valčkoma (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15 Slovite pevke (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Demonska vera h mala škili gorečnežev (Franc Terseglav). — l^OOc Napoved ča-sa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Jurjevanje in narodni plesi (Ivo FranČ iz Zagreba). —• 20.00: Prenos opere iz Zagreba: Fra Diavolo (Aube ), v prvem odmoru glasbeno predavanje (Vilk o Ukmar), v dragem odmoru napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Sreda, 13. maja: 12.00: Nekaj reči za vesele ljudi (plošče). — 12.45: Vremenska nat-poved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Operne fantazije (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Otroška ura (Mtena Boltarjeva). — 18.20: Izrezovalna dela (Zdravko Omerza): — 18.40: Izleti na dolenjsko stran (Josip Wester). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, ob ava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovani na mednarodnem kongresu za glasbeno vzjtoio v Pragi (Fmšl Adamič) — Koncert e-odalnega orke- stra Orkestralnega društva Glasbene Matice in državnega konzerva'ori"» v Ljubljani pod vodstvom drrgenta prfisoria Škerianca.) — 21-10- Stovenske narodiv in umetne pesmi (nevs.ki oktet) 22 00- ManovoH časa. vremenska mr>oved. n,oToč'''a. ohi''a sooreda. — 72.1 - ■ P ^sjrpj za. nle-s (.Ditošček četrtek, 14. maa: 12: Operni snevi (plr šče). — 12.45-:: Vremenska nanoved. poročila. — 13.00: Napoved časa obava spo-Ha. obvestila. — 13.15- Radijski, iazz, — 14;O0-Vremensko poročilo, borzni tečaj'. — 18.00: Razlaga in predvajanje Beethovnove sonate op. 27. štev. 2 v cis-nn^Tu (Jadviitra Požene-lova). — 1S.40- Sl€ven«čina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, noročila. ohiava snoreda. obvestla. — 10.30: Nacionalna ura: Jugo* slovenski Sokoli neso oJimpi.i.sk1 ogeni tvreko Jugoslavije (firvo.ie Macanovič) — 2000: Koncert pevskega zbora »Cankar« fvodrl bo Kristo Peiko.1 _ 20.45: Koncertni plesi (plošče). — ?1.00: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Radijski jazz (vmes bo pel Mirko Premelč s spreml.e-vanjem radijskega jazza). Petek, 15. maja: 11.00: Šolsika ura: Skladatelj Vavken v besedi in pesmi (izvajal bo 111. razred višje narodne šole Davorina Jenka v Cerkljah pri Kranju; vodil bo šolski upravitelj Josip LapajneL — 12.00: Ura naše narodne glasbe (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poroč la. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda obvestila. — 13.15 Po daljnih tujih kra-ih (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18 00: Ženska ura: Mladna in kriminal (Zlata Pirna-tova). — 18.26: Fagot solo (;zvajaJ bo Avgust Scparnilk). - 18.40: O stavki (Milan Va'ant). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved. poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Kulturni mesečni pregled. — 20;00: Rezervirano za prenos. —21.30 Radijski orkester. — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, noročila. objava sporeda. - 22.30: Angleške plošče. Sobota, 16. maja: 12H0: Plošča za ploščo, nape v v nape v. — 12.45: Vremenska napoved. poroč 1 a. — 13.00: Na,poved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo, napev v napev. — 14.00: Vremensko poročilo. — 18.00: Na dek>pust (koncert radijskega orkestra). - 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved,, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19,30; Nacionalna ura: Smernice in tež-n:e iugos'oven.skega vzgoieslovia (Josip Sla-v'č iz Zagreba) - 20 00- Potovarre od Novega mesta do Št. leneia (besedilo- napisal :ti ho v»č "r vodi,! Viktor Pirnat: sodelovali bodo člani rad ^ke dramske družine, pevci in godci). — 22 00: Napoved časa. vremenski nanoved noročila spored. — 22.15: Vesela glasba (radiiski orkester). HISTORIČNA ZENA. A: »Pove1 mi, prijatelj, kaj dela tvoja žena. kadar prideš ponoči iz gosflne? B: »Jezi se in zmern me. Ob takih prilikah je zmerom historična.« A: »Histerična si hotel reči kaj ne?« B: »Ne. historična.« A: »Kako to?« B: »Vso preteklost mi prikliče v spomin.« X Vojne ladje so drage. V sedanjih razmerah se računa, da stane vsaka tona vojne ladije v našem denarju okrog 40.000 Din. Zdaj pa pomislimo, koliko je stal angleški pomorski orjak, ki ima 43.000 ton, ali vse angleško brodovje, ki je bilo lota 1930. omejeno s pomorsko pogodbo na 541.800 ton. Anglija je naročila jeseni dve novi križar-ki, ki bosta oboroženi s 15centimeterskimi topovi; vsaka bo imela 9.000 ton. Računa se, da bosta veijaii 3.942.000 šterlimgov. Za ta denar bi lahko zgradili in opremili nad 50 trgovinskih ladij po 8.000 ton. Zelo dragi so tudi torpedi. To je prav za prav majhna ladjica, ki nosi s seboj do 250 kg razstreliva. Samo en izstrelek stane 250.000 Din. X- Novorojenček govori. V rudniškem mestu Andacollu v Chiie.iu (Južna Amerika) je žena nekega rudarja rodila titroka, ki je imel vse zobe razen kočnikov. Nekoliko dni^po svojem rojstvu je ta otrok baje že govoril nekoliko besed. Ta nenavadni dogodek ie privabil v Andacollo vrsto zdravnikov, ki -bi otroka radi preiskali. Videti, ga Pa ^oče tudi toliko radovednežev- da je bila policija prisiljena zastražiti hišo čudnega novorojenca. Otrok ie čisto zdrav. X Največji sod na svetu je izdelalo leta 1900. sodarsko podjetje Fruiiinsholz v francoskem mestu Nancyju. Ta sod drži 433.500 litrov. Doge so dolge 9.3 m. Za doge so porabili 50 kubičnih metrov hrastovega lesa, zA dna pa 35. Obročev ima sod 26. Les za ta sod so pripeljali iz severnoameriških pragozdov. Za dovoz lesa so potrebovali nad dve leti. Znani heidelberški sod drži približno 115.400 litrov in torej daleč zaostaja za sodom, ki ga ie izdelalo francosko podjetje. Za smeh in kratek čas IZPRED SODIŠČA sodnik: »Povejte, ali se nič ne kesate svo-jeg, dejanja« Obtoženec: »Se ne morem, gospod sodnik ker še ne vem. kakšna bo sodba« IZ STRAHU Bratec: »Ali veš, zakaj pridejo pisceta jajc?« Sestra: »Zakaj?« Bratec: »ato. ker se bojijo, da jih ne spe-čejo!« NJEGA SO PUSTILI Uradnik: »Gospod direktor, ponoči so tatovi vdrli v banko in odnesli ves denar!« Direktor: »Križ božji, kaj pa nočnj čuvaj?« Uradnik: »Nočni čuvaj? Njega so pustu ZNA SI POMAGATI . Neki gospod pride po zdravnika. Ta naglo pripravi svoj avto in kmalu oddirdrata. Med potjo vpraša tujec: »Koliko -pa zaračunavate za obisk, gospod doktor?« »Sto dinarjev.« »Tu imate denar,« odvrne gost in Skoči z avta. »Taksi pa je hotel imeti sto in petdeset dinarjev, da bi me pripeljal semkaj«. DRUGAČNIH NI A: »Katere ženske so ti ljubše, zgovorne ali drugačne?« B: »Katere drugačne?« PRED SODNIKOM Sodnik: »Ali ste oženjeni?« Obtoženec: »Ne, gospod sodnik, bulo na nosu sem dobil pri pretepu v gostilni . . .« TEŽAVEN ODGOVOR Mitnica je imela navado kazati vse s prstom. Mamica jo je tiek-oč učila, da se to ne spodobi in da nikoli ne sme pokazati na človeka s prstom. Tedaj pa jo je Mitnica vprašala: »Zakaj se pa potem imenuje ta prst kazalec?« PREPROSTO. Stric: »Kako je to mogoče, da si pri izpitu padel?« Nečak: »Ker je lažje vprašati kakor odgovoriti.« NAROBE A: »Kako živiš zdaj v zakonu«. B: »Kalkor.'slavček, samo narobe«. A: »Zakaj narobe?« B': »Pri slavcih poje amec, a samica molči, pri nas pa samica poje, a jaz molčim!« NESPORAZUM Sodnik: »Obtoženi ste, da ste poljubili gospodično. Ko se je začela zaradi uža-ijenosti jokati, ste jo poljubili še enkrat«. Obtoženec: »Gospod sodnik, mislil sem, da se je zajokala od vese-lla . . . « PRAVA PRILOŽNOST Mati: »Otroci, danes me pa pustite lepo pri miru. Vsa sem bolna, niti roke ne morem dvigniti«. Bratec (bratcu): »Jankec, le brž povej mami, da si razbil šipo.« NIC NE POMAGA A: »No, ali vam je jahanje kaj pripomog'o s shujšaniju?« B: »Meni ne, pač pa konju . . .« MALI OGLASI VSE DENARNE ZADEVE terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno škodo) nakup in prodaja. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami iin z gotovino. Izpo-sluje in vnovči vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu. Vlagatelji ;n dolžniki obrnite se v gornjih zadevah na spodnji naslov. Zanesljive nasvete glede nakupa, prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih. Trgovska agentura za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 14 - II., telefon 35-10. Original francoske VE RMOR EL škropilnice in žveplalniike ter vse nadomestne dele k tem ima v zalogi po zelo ugodnih cenah. Lovro Petovar, Ivanjkovci. KUPIM MANJŠE POSESTVO na Kranjskem ali Gorenjskem. — Ivan Kalan, Zasip 30. — Bled V BREŽICAH jn okolici ugodno prodajamo hiše, stavbišča. vinograde, sadovnjake, arondirana vinogradniška posestva za gotovino. Uprava Attem-sovih posestev v Brežicah. Krize bo konec ko bodo domači denarni zavodi mogli zop^ dajati nova posojila iz novih vlog Zaupajte vaš denar KDOR POŠLJE 10 DIN V ZNAMKAH dobi poštnine prosto lepo »Patent« toaletno ogledalo s stojalom, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotograsiijo. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor. tm* k\ ki izplačuje nove zneske, vložene po 1. 1933., neomejeno ter jih obrestuje po 4 do 5%. Vloge nad 400,000.000 Din. Rezerve 14,600.000 Din i. . ... ^,.»3. , . '.J . „.,. ... . - -jgjf. Če so Vaše noge občutljive, če Vas žulji bodejo, grizejo in pečejo, dodajte vodi Saltrat Rodell, dokler ne dobi videz mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopeli, se bo izločil kisik ki ie nosilec zdravilnih soli, prodrl bo v znojnice. zdraveč in umirjajoč koto in kožno tkivo. Žulji Vas ne bodo več grizli in pekli. Krvni obtok bo popolnoma obnovljen in občutili se boste prijetno in zadovoljno. Žulji se bodo omehčali v veliki meri, da jih bo mogoče popolnoma odstraniti s korenino vred. Odrgnjena mesta se bodo zacelila, otekline pa bodo splahnele. Lahko boste nosili čevlje za celo številko manjše, kakor poprej. — Saltrat Rodell se prodaja povsod v strokovnih prodajalnah z našim jamstvom. Njegova cena ie zelo zmerna. NOVOST ! Samo Din 98.- Št. 63.71S* Cenena, a dobra ShoocK-frol zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica Iz usnja — Številčnica in kaaalo osvetliena (Rmliumi Din 98.—. Zahtevajte velik) cenik, m ga dobite zastonj in poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine fn srebrnine Lastna protokolirana tovarna ui v Svicl H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. ŽIVČNO IZMUČENIM. Znanstveno je dognano, da regulira ekstrakt iz žleze zdrave in močne živali (»Kalefluid«) ko preide v organizem, iz-ločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem, in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. »Kalefluid« se dobiva v lekarnah in drogerijah. S. br. 10537/33